GLASILO OBČINE MAJŠPERK
IZ VSEBINE
•	126 milijonov občinskega proračuna
•	Dan državnosti
•	Za lepše in čistejše okolje
•	Kjer je volja, je tudi pot
•	Občinski proračun za leto 1997 ter zbori občanov po krajevnih skupnostih
•	Na obisku pri rojakih v Augsburgu
•	Župnija Sv. Antona Puščavnika -središče življenja v Stopercah
•	/ 7 priznanj in znak kakovosti v občini Majšperk
•	Prvi redni občni zbor Društva kmetic Majšperk
•	Po 35 letih ponovno snidenje
•	Šolsko leto /996-/997 na podružnični šoli Stoperce
•	Opozicija - vendar konstruktivna
•	Aforizmi
•	Kmečki praznik
•	V Budimpešti se bo predstavila tudi ekipa naše občine
11*11 Is . 'd
ifttiiiiisliti!®’
Foto: STOJAN KERBLER
\y
Cisto okolje naj bo naša skupna skrb
(VEČ NA 4. STRANI)
ŠTEVILKA 6-1)01111 E -------- MAlSNJE
726 milijonov občinskega proračuna za ceste in vodovod
PRIHODKI PRORAČUNA
1.	aprila 1997 seje sestal občinski svet Občine Majšperk in sprejel proračun Občine Majšperk za leto 1997. Planiramo, da bomo v proračunu letošnjega leta razpolagali s 408 milijoni prihodka. Od tega je 223 milijonov zagoto-voljene porabe, 105 milijonov pa planiramo drugih prihodkov, med katerimi predvidevamo tudi 29 milijonov prihodkov od občanov za izvedbo investicij pri cestah in vodovodih, glavni del iz te postavke je predviden iz dodatnih virov iz državnega proračuna. Skoraj 79 milijonov pa je prinesenih sredstev iz preteklega leta za investicije, ki so bile v izvajanju.
TEKOČI ODHODKI...______________
Za področja šolstva, sociale, predšolske vzgoje, vzdrževanja pri komunalni in cestni dejavnosti, za delovanje uprave, za področje športa, kulture, zdravstva, raziskav, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, urejanje prostora in varstva okolja ter kmetijstva pa je skupaj namenjenih 197 milijonov.
INVESTICIJE V LETU 1997
Čez 200 milijonov pa v tem letu namenjamo za investicije. Tri najvišje postavke so namenjene za naslednje namene:
•	za področje izobraževanja 35 milijonov
•	za komunalno dejavnost 48 milijonov
•	za ceste pa 85 milijonov tolarjev.
Pri izobraževanju je največji del namenjen za priprave in začetek gradnje nove šole v Žetalah.
VODOVODI..._________________________
Pri izgradnji vodovodov pa so planirani vodovodni sistemi v Podložah, Breg
—	Preša, Vrhole — Spodnja Sveča. Največja investicija na komunalnem področju pa je izgradnja vodovoda v treh etapah in sicer: Majšperk — Sto-govci, Stogovci — Slape in Stogovci
—	Naraplje. Za letošnjo leto se predvideva najmanj izgradnja prve etape, drugi dve etapi pa se bosta nadaljevali
takoj v odvisnosti od zbranih sredstev od občanov, ki se bodo priključili na te sisteme in od predvidenih denarnih sredstev iz državnih razpisov. Odločili smo se za enotni prispevek občanov na vseh vodovodih, ki znaša 200.000 SIT, ki pa ne zajema hišnega priključka, čeprav je cena na nekaterih odsekih zaradi redke poseljenosti kar trikrat višja. V programu je tudi nabava klo-rirnih naprav za vodovodna zajetja v Stopercah in Žetalah.
POKOPALIŠČA...
Pri komunalnem denarju je predvidenih tudi 7 milijonov za urejanje pokopališč. Povem naj, da so to le začetna sredstva za izdelavo vseh investicijskih projektov za ureditev vežic ter začetna dela. Ureditev posameznih pokopališč in preureditev vežic so predvidene kot večletne investicije, odvisno od stroškov in razpoložljivih sredstev.
CESTE...
Največ sredstev za investicije je v tem letu namenjeno za izgradnjo cest in to kar 85 milijonov. Lokalni cesti Žale — Varvasela in Poluce — Jelovice se pravkar končujeta, v I. prioriteti pa so predvidene še naslednje izgradnje cest: lokalni cesti Sitež — Grdina in preostanek ceste Vrhe — Sestrže ter kra-
jevne ceste Zgornje Ravno — Globo-čec, Sestrže — Gajšt, Zg. Sveča — Razbonk. Hitrost izvedbe modernizacije teh cest je odvisna od aktivnosti občanov teh območij. V kolikor posamezna območja ne bodo zainteresirana, je pripravljena II. prioritetna skupina in sicer lokalni cesti Sestrže — Mosteč-no ter Stoperce — Čermožiše in krajevne ceste Ptujska Gora — Do kleče, Majšperk — Medvedce, Marija vas
—	Dolena, Grabe — Tkavc, Stoperce
—	Gnani vrh in Sitež — Vinarje. Omenim naj, da v I. prioritetni skupini še niso vsi gradbeni odbori začeli s pospešeno aktivnostjo za izgradnjo teh cest v letošnjem letu. Povem pa naj tudi, da so nekateri gradbeni odbori iz II. prioritete že pričeli z zbiranjem denarja za izgradnjo cest, kjer bi naj bila podlaga urejena že v letu 1997 in asfaltiranje končano v letu 1998.
Za možnost preplastitve pa tečejo prizadevanja tudi na cestah Ptujska Gora
—	Stogovci, Breg — Skrblje in Sestrže — Savinsko.
Se enkrat želim javno vzpodbuditi vse gradbene odbore k aktivnemu delovanju, saj so izvedbe posameznih odsekov cest in izgradnje posameznih vodovodov odvisne predvsem od gradbenega odbora, ljudi iz tistega območja ter posamezne krajevne skupnosti, saj je izbrani denar osnova za izgradnjo.
Čeprav so modernizacije in preplastitve regionalnih cest že po naših prizadevanjih uvrščene v program izvajanja, je njihova izgradnja odvisna od sprejetja državnega proračuna.
DRUGO...
Seveda pa je planirano še precej manjših investicijskih vlaganj v občini. Precej pozornosti pa namenjamo tudi izdelavi posamezni projektni dokumentaciji, ki bodo služile za izvedbo investicij v naslednjih letih.
Da ne pozabimo; Število investicij ni odvisna samo od prizadevanja župana in občinske uprave, temveč predvsem od interesa občanov, njihove složnosti, solidarnosti in finančne podpore.
Župan občine Majšperk Franc Bezjak
OBČINA MAJŠPERK
V SODELOVANJU
Z OBČINSKIM ODBOROM SKD MAJŠPERK, REGIJSKIM ODBOROM SKD PTUJ — ORMOŽ, ODBOROM MKD MAJŠPERK
IN GRADBENIM ODBOROM ZA IZGRADNJO CESTE POLUCE — JELOVICE
PRAZNUJE
DAN DRŽAVNOSTI
V SOBOTO, 21. JUNIJA 1997 NA BOLFENKU
PROGRAM PRIREDITVE
ob 13.30 Otvoritev lokalne ceste Žale — Varvasela
—	odhod avtobusa št. 1 ob 13.00 uri izpred parkirišča na Ptujski Gori v smeri Majšperk — Žetale
ob 14.15 Otvoritev mostu na reg. cesti v Zg. Sveči
—	odhod avtobusa št. 2 ob 14.00 uri izpred parkirišča na Ptujski Gori v smeri Majšperk — Stoperce
ob 15.00 Maša za domovino na Ptujski Gori ob 16.00 Otvoritev odseka regionalne ceste Stogovci — Slape
ob 17.00 Otvoritev lokalne ceste Poluce — Jelovice
in PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI NA BOLFENKU
Novi most čez potok Skralska
ob 18.00 Družabno srečanje ob 22.00 Kresovanje
Izkupiček prireditve je namenjen za izgradnjo ceste Poluce — Jelovice, zato vas vabimo na družabno srečanje, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli domačini ter ansambel
SLOVENSKI KVINTET
Čestitamo vam ob prazniku
DNEVU DRŽAVNOSTI
in vas vljudno vabimo, da se veselite z nami!
ŽUPAN FRANC BEZJAK
OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA • OBVESTILA
NAROČILO ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Prodajalna Podfošt iz Majšperka obvešča, da do 25. junija poteka pred-naročniška akcija za nakup delovnih zvezkov, knjig in priročnikov za osnovno šolo. Za svojega šolarja boste lahko na enem mestu izbrali vse šolske artikle, pa še torbe in copate.
Za vas poslujemo v mesecu juniju in avgustu vsak delovnik od 8. do 18. ure ter vsako soboto od 8. do 12. ure. PRODAJALNA PODFOŠT PAPIRNICA—FOTOKOPIRANJE MAJŠPERK 30 telefon 062 794-355
NOČNI TURNIR V NOGOMETU
Športni društvo Majšperk vabi na odprti nočni turnir v malem nogometu za predhodni pokal Haloz, ki bo v soboto,
MOŽNOST ZAPOSLITVE
Podjetje ProAdrija d.o.o., Ljubljana, želi zaposliti 8 delavcev za izdelavo lesene embalaže na visokostorilnih avtomatskih številnih napravah v Dobrini. Delo je fizično in strokovno nezahtevno, zahteva pa točnost prihajanja na delo in dobre delovne navade.
Vse informacije dobite na telefonski številki: 061 266-078 ali 061267-508.
PGD MAJŠPERK PRAZNUJE 70 LET DELA
PGD Majšperk praznuje 19.07.1997, 70 let dela, kritike in uspehov. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi poseben gasilski almanah.
12. julija 1997 ob 20.00 uri na igrišču OŠ Majšperk.
Ekipa se lahko prijavi od 19. ure dalje.
NA IGRE BREZ MEJA S TURISTIČNO AGENCIJO ANKA
Turistična Agencija Anka sporoča, da se lahko vsi, ki želijo obiskati tekmovanje, na keterem sodeluje ekipa Majšperka v Budimpešti od 24. Do 28. 7. 1997, prijavijo na Turistični agencija Anka, Dravska 10, Ptuj ali na telefon 062 786-500 ali 786-501 in sicer za:
•	dvodnevno potovanje najkasneje do 18. 6.1997
•	štiridnevno potovanje najkasneje do 16. 6.1997.
Cena dvodnevnega potovanja je 165 DEM, štiridnevnega pa 320 DEM.
Cena vključuje prevoz s turističnim avtobusom, polpenzion v hotelu, vodenje in organizacijo izleta.
Možnost plačila na 3 čeke!
--------- MAlSNJE
STOPERCE • ŽETALE • PTUJSKA GORA • MAJŠPERK
Za lepše in čistejše okolje
Varstvo okolja postaja eden osrednjih problemov ne samo v naši državi, ampak tudi v svetu. Z različnimi ukrepi se poskušajo urejati problemi ekologije. Dejstvo je, da razvoj znanosti in tehnike prinaša s sabo tudi ekološke probleme. Onesnažen zrak, voda in obilica najrazličnejših odpadkov ogrožata naše sobivanje na zemlji. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšno je naše okolje in kakšnega bomo zapustili našim zanamcem. Onesnaževalci okolja so organizacije in posamezniki. Podatki o onesnaženih vodah, zraka in okolja so zastrašujoči. Posledica tega je odmiranje gozda ter različnih živali in rastlin. Dokazano je tudi, da je umrljivost ljudi na bolj ogroženih območjih večja.
V naši državi imamo zakon o varstvu okolja, imamo ekološke stranke, gibanja, društva in druge organizacije, ki vsaka na svoj način iščejo rešitve problemov, ki se nanašajo na varstvo okolja.
Bistveno pri vsem tem pa je kako osvestiti povzročitelje onesnaževanja okolja, da tega ne bi počeli.
Na našem območju se radi pohvalimo, da živimo v čisti in neokrnjeni naravi. Delno je to res, vendar če se ozremo po naši okolici, ni čisto tako. Velike količine najrazličnejših odpadkov ležijo ob potokih, na travnikih in celo v gozdovih. Pred leti je bil v bivši Občini Ptuj sprejet odlok o odvozu odpadkov, ki je urejal odvoz po posameznih področjih in ni zajemal vseh občanov Občine Ptuj. Občina Majšperk je v letošnjem letu sprejela odlok, po katerem bo odvoz odpadkov potekal na celotnem območju Občine Majšperk.
S tem bo gospodinjstvom dana možnost, da odpadke, ki jih proizvedejo, na primeren način odložijo. V mesecu juliju bo podjetje Čisto mesto iz Ptuja odvažalo kosovne odpadke za vse tiste, ki imajo posode za redni odvoz odpadkov. Za vse ostale se bo potrebno dogovoriti, kako organizirati odvoz kosovnih odpadkov. S tem je dana možnost, da se rešimo vse tiste navlake, ki se je nabrala skozi leto, in kazi okolico naših domov. Namen akcije je preventiven, da tudi na ta način poskušamo odpraviti divja odlagališča odpadkov, ki jih je na našem območju kar nekaj.
Zato pozivamo vse naše občane, da skrbijo za čisto in lepše okolje, da ne bo nikjer smeti, ostankov starih avtomobilov, gum, pralnih strojev, hladilnikov in druge navlake. Skrb za lepše in čisto okolje naj bo prisotna povsod, kjer živimo in delamo.
Za varovanje in čistočo okolja smo odgovorni vsi!
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
V času od 9. do 12. julija bomo vršili odvoz kosovnih odpadkov na območju Občine Majšperk. Odvoz se bo vršil pri vključenih gospodinjstvih, in sicer: BREG, DOKLECE, GRDINA, KUPČINJI VRH, LEŠJE, MAJŠPERK, POD-LOŽE, PREŠA, PTUJSKA GORA, SKRBLJE, SLAPE, SPODNJA SVEČA, STANEČKA VAS, STOGOVCI, STOPERCE in ZGORNJA SVEČA bo odvoz 9. julija
ČERMOŽIŠE, DOBRINA in ŽETALE 12. julija
Odvoz odpadkov od gospodinjstev, ki nimajo organiziranega odvoza odpadkov:
Odvoz se bo vršil v času od 9. do 12. julija 1997 prosimo občane, ki da odložijo kosovne odpadke na določena odjemna mesta v predvidenem času in sicer:
1.	KS MAJŠPERK
•	lokacija Sitež (Vulčna vas)
•	lokacija Plajnsko (Trgovina)
•	lokacija Naraplje (Križišče pri Lorberju)
•	lokacija Poluce (pri mostu)
•	lokacija Medvedce
•	lokacija Sestrže
•	lokacija Preša
•	lokacija Sp. Sveča
2.	KS PTUJSKA GORA
•	lokacija Doklece (pri mostu)
•	lokacija Slape (križišče Pislak)
•	lokatija Podlože (pri Gajštu)
3.	KS ŽETALE
•	lokacija Žetale (pri OŠ Žetale)
•	lokacija Dobrina (pri obratu Olga Meglič) ^
•	lokacija Čermožiše (naselje Rogatnica)
•	lokacija Stopnica (križišče pri Mohorko Leopoldu)
•	lokacija Grabe (pri Horvat Brankotu)
•	lokacija Marinja vas
•	lokacija Peklača (pri Krušič Antonu)
4.	KS STOPERCE
•	lokacija Zgornja Sveča (pri cesti za Rosovec)
•	lokacija Grdina (Novak, Kamenšek)
•	lokacija Stoperce (Taciga Srečko)
•	lokacija Kupčinji vrh (pri Golobu)
Kako bo potekal odvoz kosovnih odpadkov?
Zelo pomembno je, da obojestransko pristopimo k izvedbi akcije zelo resno, kar pomeni, da je odpadke potrebno nastaviti na odjemno mesto ob določenem datumu zjutraj do sedme ure in ne več pozneje, nikakor pa ne po datumu, dnevu
rednega odvoza ostalih odpadkov, ki je določen za odvoz v vašem naselju! Odpadki naj bodo ločeni (kovine, les,...) ter odloženi pri vaši posodi.
Kaj so kosovni odpadki?
Kosovni gospodinjski odpadki so tisti, ki jih ni dovoljeno odložiti v tipske posode za odpadke. V Skladu z navodili pravilnika o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov so to: pohištvo, bela tehnika, pomivalna korita, kopalniška oprema, TV in akustični aparati, kolesa, umetni podi,... V to vrsto odpadkov ne spadajo osebna vozila in pa odpadki, ki spadajo med posebne odpadke, kot so razna škropiva, njihove embalaže in pa odpadna olja... in jih ni dovoljeno odložiti na odjemno mesto. Za naštete vrste odpadkov se je potrebno predhodno dogovoriti in organizirati njihovo odstranitev ob drugih akcijah!
Še nekaj napotkov za ravnanje z odpadki!
Večina vas je prav gotovo seznanjena, da je naša občina sprejela novi odlok o gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju občine in pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov, ki sta bila objavljena v lokalnih in drugih časopisih. Upamo, da se s celotno vsebino vsakega glasila seznanite, tako, da vam niso neznana določila, kako je treba ravnati s komunalnimi odpadki?! Kljub vsemu pa vas želimo še posebej opozoriti na zelo pomembna določila o ravnanju z odpadki. To je LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV, ki bo, v kolikor ga bomo upoštevali, veliko prispevalo pri varčevanju z deponijskim prostorom, ki ga ni veliko na volju.
V skladu z omenjenima aktoma je vsak občan dolžan ločevati papir, steklo, biološke odpadke in kovine in jih odlagati v namenske posode, ostanek odpadkov pa odložite v vašo posodo, namenjeno za ostale odpadke. Vse posode so opremljene z ustreznimi nalepkami glede na vrsto odpadkov, zato upoštevajte njihov napis! Prvenstvena naloga vseh povzročiteljev pa mora biti, zmanjševanje količine odpadkov, saj nam ne more biti vseeno, če se odlagališče polni hitreje, kot bi se sicer, v kolikor so odpadki mešani! PRIPOROČILO!
Z našim apelom želimo vplivati na vas, da boste spoštovali ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, to je doma na izvom odpadkov. Zelo pomembno je prav gotovo, da že pri nakupu v trgovini razmišljamo, kakšen izdelek bomo kupili, ali pa je v embalaži, ki je povratna, ali je v embalaži, ki jo bomo po uporabi odvrgli, s tem pa prispevali k porastu količine odpadkov.
S SKUPNIM SODELOVANJEM BO NAŠE OKOLJE ČISTEJŠE IN PRIJETNEJŠE!
Jože Krivec
MAJŠPERK » GRADNJA CESTE POLUCE-JELOVICE SE BLIŽA H KONCU
Kjer je volja, je tudi pot
Predsednik gradbenega odbora Jakob Peršuh: "Hvala vsem, ki ste po svojih zmožnostih omogočili asfaltiranje ceste"
Če ne bo večjih nepredvidenih zapletov, bo cesta Poluce-Jelovice v skupni dolžini 4,4 km dobila asfaltno prevleko v začetku junija. Investicija, katero uradno odprtje je načrtovano za 21. junij, je vredna 46 milijonov tolarjev, od tega znaša delež občanov nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev.
Akcija, ki jo je gradbeni odbor štirih aktivnih članov pod vodstvom Jakoba Peršuha iz Majšperka srečno pelje h koncu, je vredna pohvale in posnemanja. V njej so skrite vse drobne natančnosti in zanke, ki zgovorno pričajo, kako se tem stvarem streže. Sicer pa je o samem poteku akcije in o zbiranju potrebnih denarnih sredstev predsednik gradbenega odbora Jakob Peršuh povedal tole: “Širše in resnejše priprave na posodobitev ceste Poluce — Jelovice so se pričele julija lani po žegnanju na Bolfenku. Sprva je bilo načrtovano asfaltiranje le na odseku treh kilometrov, za kar so bile priprave končane oktobra lani. Ker pa je na tem območju predvidena trasa vinske ceste, smo se po razmisleku v gradbenem odboru odločili, da je ob tej priložnosti smiselno urediti še preostali odsek ceste do vrha, v dolžini slabega kilometra in pol.
Akcijo zbiranja prispevkov smo zasnovali zelo široko, saj je to območje izjemno redko poseljeno in še bolj revno. Ob cesti živi približno dvajset družin in od teh je le dvanajst občanov takšnih, ki so redno zaposleni. Da bi kar najširši krog ljudi že na začetku kar najbolj
Vsem občanom in bralcem časopisa
»DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo
članke za naslednjo številko časopisa
na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 7. /997.
pritegnili k sodelovanju in jih o namenu tudi ustrezno informirali, smo oglas objavili v cerkvi, nato pa se je začelo delo na terenu. Obiskali smo preko 160 hiš na celotnem območju Občine Majšperk in sklenili 85 pogodb ter napisali 120 položnic. Pri tem smo upoštevali predvsem gmotno zmožnost darovalcev. Vsak je prispeval po svojih najboljših močeh, tako da smo do danes zbrali za približno 8,6 milijonov tolarjev sredstev. Akcija še ni zaključena, saj razlika sredstev do 9,2 milijona tolarjev še zmeraj manjka. Svoj prispevek so nam obljubili še Gozdno gospodarstvo iz Ptuja, ptujski DES-ovci, lovci in taborniki, potihoma pa upamo, da se bo imenovanim pridržil še kdo. Vsem že vnaprej lepa hvala. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem donatorjem ter županu in tajniku občine, ki sta nas pri poteku akcije, ko se nam pojenjale moči in volja, vedno znova vzpodbujala.
Katarina Klep-Černejšek
Asfalterska dela v polnem teku na cesti Poluce-Jelovice
SANACIJA PLAZU - VOPULE
Po večletnih prizadevanjih sanacija plazu Vodu/e vendarle končno uspela
--------- maIInje
STOPERCE » ŽETALE ■ PTUJSKA GORA « MAJŠPERK
Občinski proračun za leto 1997 ter zbori občanov po krajevnih skupnostih
V	aprilu, točneje od 13. do 20. aprila 1997, so potekali po vseh krajevnih skupnostih Občine Majšperk zbori občanov, ki jih je v skladu z občinskim statutom sklical župan. Glavni namen sklica zbora občanov je bil, da se čim več ljudi seznani s sprejetim občinskim proračunom, njegovim izvajanjem in še posebej s predvidenimi investicijami po posamezni krajevni skupnosti. Istočasno je bilo podano tudi poročilo o realizaciji nalog iz lanskega proračuna za področje cestne in komunalne dejavnosti. Da je bila odločitev o sklicu zborov pravilna, potijuje sorazmerno dobra udeležba na vseh štirih zborih. Na kratko povzamemo nekaj podatkov in izhodišč, ki so bili skupni vsem zborom ter bodo zanimivi tudi za tiste občane, ki se zborov niso udeležili. Župan g. Franc Bezjak je uvodoma podal informacijo, da je občinski svet na seji, dne 1. 4. 1997 sprejel proračun Občine Majšperk za leto 1997 s planiranimi prihodki v višini 407.905.000 SIT in odhodki v višini 422.905.000 SIT. Letošnji občinski proračun je naravnan izrazito razvojno -— investicijsko. Njegova realizacija pa zavisi od tega, če bodo občani zbrali predvideni znesek sredstev in če bomo uspeli zagotoviti ustrezna državna sredstva. Podrobneje so planirane investicije prikazane po posamezni krajevni skupnosti v Tabeli I.
V	zadnji številki občinskega glasila “Dobre marnje”, so bili objavljeni intervjuji z vsemi predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Skupna pripomba vseh predsednikov je bila, da sodelovanje med občino in krajevnimi skupnostmi, ni najbolj zgledno. Prav tako naj ne bi bile realizirane investicije, ki sojih predlagali posamezni sveti krajevnih skupnosti. Nekateri so celo izjavili, da ni bila realizirana nobena naloga. Zato je g. župan udeležence
vseh zborov posebej seznanil, kako so se zbirala in porabila sredstva po posamezni krajevni skupnosti. Iz spodnjih tabel je razvidno, koliko sredstev se je zbralo za investicije in vzdrževanje v posamezni krajevni skupnosti v letu 1996, delež krajevne skupnosti in primerjava z deležem števila prebivalcev glede na skupno število prebivalcev v občini (glej Tabelo II.). K zbranim sredstvom občanov, so bila dodana sredstva občinskega proračuna. Delež posamezne krajevne skupnosti pri porabljenih sredstvih bistveno ne odstopa od strukturnega deleža prebivalcev. Iz tega sledi, da so bile kritike oziroma sumničenja, da so se nekatere KS razvijale na račun ostalih delov občine, neutemeljena. Posebej je bila podana tudi informacija o deležu sofinanciranja občanov pri modernizaciji cest. Za lokalne ceste znaša delež občanov od 25 do 30%, za krajevne ceste pa 60 do 70%.
In kakšna so bila najpomembnejša vprašanja in pobude, ki smo jih povzeli iz zapisnikov posameznih zborov, pa v nadaljevanju.
I. ZBOR OBČANOV KS STOPERCE
Zbor občanov je bil v nedeljo, 13. 4. 1997 ob 8.00 uri v prostorih doma krajanov Stoperce. Zbor je vodil g. Ignac Vrabič, navzoči pa je bilo 75 občanov. Po sklepu občinskega sveta so v prvi prioriteti investicije:
•	modernizacija lokalne ceste Sitež — Grdina v dolžini 1,08 km in vrednosti
10.671.000	SIT;
•	modernizacija krajevne ceste Zg. Sveča — vas v dolžini 200 m in vrednosti
800.000	SIT;
•	nakup klorirnih naprav za vodna zajetja Kupčinji vrh in Zgornja Sveča v vrednosti 1.600.000 SIT;
•	ureditev pokopališča in mrliške vežice.
V drugo prioriteto spadajo investicije za modernizacijo lokalne ceste Stoperce — Čermožiše v dolžini 800 m in vrednosti 9 milijonov SIT, modernizacija krajevne ceste Stoperce — Gnani vrh v dolžini 500 m in vrednosti 5,5 milijonov SIT ter sanacija mostu pri OŠ Stoperce.
Pri točki dnevnega reda pobude in vprašanja pa se je obravnavalo ter potrdilo:
•	potrjen je bil 5-članski odbor za razširitev telefonije v KS Stoperce;
•	dana je bila podpora predloga, da se zniža delež občanov pri modernizaciji ceste Sitež-Grdina;
•	cena najema grobov in grobnina bi naj bila za Stoperčana previsoka;
•	poskrbeti bo potrebno za ureditev spominskih obeležij.
Na predlog predsedujočega sta bila na koncu zbora sprejeta dva sklepa:
1.	Za KS Stoperce se naj ne upošteva plačilo 35 SIT/m3 porabljene vode za izgradnjo vodovodov. Plača se samo cena za porabljeno vodo 50 SIT in 5% davka.
2.	KS Stoperce predlaga, da se spremeni 7. člen Statuta Občine Majšperk tako, da se črta dmgi odstavek tega člena in člen dopolni tako, da bo krajevna skupnost pravna oseba.
K gornjima sklepoma je treba dodati, da zavisi njuno izvajanje od odločitve občinskega sveta in ne zbora občanov. Zato ju lahko smatramo le za pobudo.
II.	ZBOR OBČANOV KS MAJŠPERK
Zbor občanov je bil v torek 15. 4. 1997 ob
19.00	uri v prostorih Občine Majšperk. Zbor je vodil g. Ciril Murko, navzočih pa je bilo 55 občanov.
Po sklepu občinskega sveta so v prvi prioriteti investicije:
TABELA ODHODKOV ZA INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE PO KS V LETU 1996
TABELA 1.	MAJŠPERK	PTUJSKA GORA	STOPERCE	ŽETALE	SKUPAJ
INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE	53.181.545	22.667.704	9.095.796	28.950.180	113.895.225
DELEŽ V %	46,7	19,9	8,0	25,4	100,00
ŠTEVILO PREBIVALCEV PO KS
TABELA II.	MAJŠPERK	PTUJSKA GORA	STOPERCE	ŽETALE	SKUPAJ
ŠTEVILO PREBIVALCEV	2311	1153	743	1484	5591
DELEŽ V %	41,3	20,6	11,5	26,6	100,00
STOPERCE • ŽETALE » PTUJSKA GORA » MAJŠPERK
•	modernizacija lokalne ceste Poluce — Jelovice v dolžini 4,5 km in vrednosti 46 milijonov SIT;
•	dokončanje modernizacije lokalne ceste Ptujska Gora — Sestrže v dolžini 600 m v vrednosti 12 milijonov SIT;
•	modernizacija krajevne ceste Sestrže — Gaj št v dolžini 200 m in vrednosti
800.000	SIT;
•	ureditev pokopališča in mrliške vežice.
V drugo prioriteto spadajo investicije pri modernizaciji lokalne ceste Sestrže — Mostečno v dolžini 1,2 km in vrednosti 20 milijonov SIT, modernizacija krajevne ceste Majšperk — Medvedce v dolžini 0,4 km in vrednosti 5,2 milijona SIT ter modernizacija krajevne ceste Sitež — Vinarje. Obravnavana so bila še druga vprašanja v zvezi z ureditvijo kanalizacije na Bregu, sanacija vozišč na regionalnih cestah skozi naselja Lešje in Stanečka vas, gradnja pločnika mimo pokopališča ob regionalni cesti v Majšperku, regulacija reke Dravinje, širitev telefonije ter udeležba ekipe Majšperka na letošnjih televizijskih Igrah brez meja v Budimpešti. Glede zadnjega je bilo povedano, da je ekipa izbrana, priprave dobro potekajo in bo večina stroškov pokrita s sponzorskimi prispevki.
III.	ZBOR OBČANOV KS PTUJSKA GORA
Zbor občanov je bil v sredo, dne 16. 4. 1997 ob 19.00 uri v prostorih OŠ Ptujska
Gora. Zbor je vodil g. Rado Rodošek, navzočih pa je bilo 48 občanov.
Po sklepu občinskega sveta so v prvi prioriteti investicije:
•	preplastitev ceste Ptujska Gora — Sto-govci v dolžini 1,2 km in vrednosti 12 milijonov SIT;
•	vodovod Majšperk — Stogovci v vrednosti 26 milijonov SIT;
•	ureditev pokopališča in mrliške vežice;
•	vodovod Podlože — Sestrže.
V drugo prioriteto pa spadata investicije za modernizacijo krajevne ceste Majšperk — Medvedce v dolžini 1 km in vrednosti 12,8 milijonov SIT ter modernizacija krajevne ceste Ptujska Gora — Doklece v dolžini 1 km ter vrednosti 12 milijonov SIT.
Iz obravnavanih pobud in vprašanj pa moramo izpostaviti zamude pri vključevanju novih telefonskih naročnikov, sanacija plazu na cesti proti Doklecam, odlaganje odpadkov na črnih odlagališčih, dokončanje gasilskega doma na Ptujski Gori, spor na Ptujski Gori med gospo V. Rakuš in župniščem ter o delu turističnega društva. Sprejet je bil tudi sklep, da se odpre staro stopnišče, ki je bilo na parceli gospe Rakuševe.
IV.	ZBOR OBČANOV KS ŽETALE
Zbor občanov je bil v nedeljo, dne 20. 4. 1997 ob 8. uri v prosvetni dvorani Žetale.
Zbor je vodil g. Boris Jazbec, navzočih je bilo 41 občanov.
Po sklepu občinskega sveta so v prvi prioriteti naslednje investicije:
•	modernizacija 2 km lokalne ceste Žale — Varvasela v vrednosti 21 milijonov SIT;
•	modernizacija krajevne ceste Ravno — Globočec v vrednosti 11 milijonov SIT;
•	nakup klorirnih naprav za oba vodna zajetja v vrednosti 1,6 milijonov SIT;
•	pričetek gradnje nove osnovne šole v vrednosti 32 milijonov SIT.
V	razpravi je bilo največ govora o pričetku gradnje nove osnovne šole. Po izdelanem investicijskem programu se predvideva v letošnjem letu ureditev zemljišča ter postavitev temeljev. Skupna vrednost investicije znaša 395 milijonov SIT.
V	drugo prioriteto spadajo investicije, kot so modernizacija krajevnih cest Grabe — Tkavc, Marija vas — Dolena ter izdelava projektov za vodovod Kozminci — Žetale. Od podanih pobud in vprašanj pa velja omeniti vprašanje o uvedbi krajevnega samoprispevka za novo osnovno šolo, tekoče vzdrževanje in urejanje cest, predlog za prekategorizacije lokalnih cest v državne in krajevnih cest v lokalne, status lokalnega vodovoda v Žetalah in plačevanje občinske takse za novogradnje vodovodov. Izglasovan je bil tudi sklep, da se nova mrliška vežica locira na jugozahodnem vogalu pokopališča.
Marjan Gorčenko
Na obisku pri rojakih v Augsburgu
“ROJSTNE HIŠE, LJUBA MATI,
TI NE SMEŠ NIKOL’ PRODATI, DOKLER BO ŠE HIŠA STALA IN PRED NJO BOŠ TI ČAKALA, BOMO RADI PRIŠLI ŠE DOMOV...”
V zgodnjih sobotnih urah 8. marca letos se je skupina ljudskih pevk in pevcev v okviru Kulturno prosvetnega društva Stoperce in ob finančni podpori Občine Majšperk, odpravila na pot proti nemškemu Augsburgu. Tja so jih na pobudo družine Pospešil iz Augsburga, povabili slovenski rojaki, živeči v tem mestu, ki šteje približno 250.000 prebivalcev. DA bi ohranili kar najbolj pristen stik z domovino, se Slovenci srečujejo na rednih druženjih, ki jih pripravlja Kulturno in športno društvo Drava. Danes to društvo šteje približno 70 članov in je zelo dejavno.
Okoli 11. ure smo prispeli na cilj. Pričakalo in sprejelo nas je nekaj članov in predsednica društva Cvetka Javemik.
Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Stoperce Anton Galun je v imenu K PD Stoperce in Občine Majšperk rojakom izročil pozdrave iz domačih krajev, nato so nas gostitelji popeljali na svoje domove. Lahko smo si ogledali znamenitosti in lepote mesta Augsburg, nakupovali ali le opazovali mestni vrvež. Ob 17.00 uri se je s slovensko državno himno slovesno pričel program, v okviru katerega je Cvetka Javemik razmišljala o odgovornosti, ki jo imajo slovenske matere pri vzgoji otrok, ki odraščajo v tujini. To se kaže zlasti pri ohranjanju slovenske kulture in zavednosti.
Slovensko društvo Drava je v programu nastopilo s pevskim zborom, folklorno skupino, otroci pa so pripravili recital in krajšo igrico. Naši ljudski pevci in pevke so v programu nastopili trikrat in s skrbno izbranimi in lepo zapetimi pesmimi globoko ganili naše rojake. Mnogim je po licu spolzela solza, ki jo je vzpodbudil spomin na dom, domačo dmžino in prijatelje v domovini ...
Po končanem programu smo se vsi skupaj poveselili in zaplesali, seveda pa je še nekajkrat iz grl naših pevcev zadonela domača slovenska pesem, ki je vedno požela bučen aplavz. Množično rajanje seje nadaljevalo še dolgo v noč.
Po kratkem počitku smo se v nedeljo zjutraj zbrali za odhod. Od naših rojakov se kar nismo mogli ločiti, veliko smo si imeli še povedati. V slovo smo si še nazdravili in zapeli, saj se je v teh dneh, med nami razvila iskrena domačnost. Slovo je bilo še posebej težko, a prisrčno: skupna fotografija, izmenjava naslovov, solze, stisk roke, obljube, da se bomo še srečali. Srečali smo se pravzaprav kot tujci, a razšli kot najboljši prijatelji.
Z ljudsko pesmijo smo našim rojakom prinesli kos domovine, ki jo tudi še po mnogih letih bivanja v tujini močno pogrešajo.
Preko nas pošiljajo v Slovenijo tople pozdrave, v srcih pa nosijo željo po vrnitvi.
--------- maIsnje
Kulturni spomeniki - naše župnije se predstavljajo
Župnija Sv. Antona Puščavnika
/e
središče
življenja
v
Stopercah
Leta 1399 je Bernard — grof ptujski zapustil dominikancem in minoritom v skupno last posesti v Podlehniku in Jesenico, to je velik del Haloz od Majšperka proti Rogatcu. Bernardovo volilo je bilo vezano na pogoj: če rodovina ptujskih grofov izumre v moškem kolenu.
To se je res zgodilo leta 1438, ko je njegov sin, komaj 35 let star, umrl brez zakonitih potomcev.
Oba ptujska samostana dominikancev in minoritev sta si obširno posest razdelila. Minoriti so vzeli še neobljudeno gozdnato posest od Majšperka do vrh rogaškega razvodja. Sredi tega gozdnatega področja so leta 1442 zgradili kapelo, posvečeno sv. Antonu Puščavniku, zavetniku proti kugi in raznim drugim boleznim. Z Dravskega polja so začeli romati ljudje, ki so darovali meso, ki je bilo po končani službi božji, bilo na dražbi prodano v korist cerkve.
Ker so Turki v letih 1532-1622 velikokrat pustošili po Žetalah, so se prebivalci od tam zatekali na to področje, kjer so bili zemljiški lastniki minoriti, in so tako prejeli tlačanske obveznosti. Nastala je naselbina, ki se je imenovala Zavetja — od tod popačena beseda Sveča. Župnik iz Žetal se je umaknil k sv. Mohorju, potem pa so kar 90 let opravljali dušno-pastirsko službo kaplani iz Hoč.
Ker ljudje niso bili voljni oddajati desetine, so se uprli in leta 1658 celo
Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika — središče življenja v Stopercah
ubili minoritskega gvardijana iz Ptuja. Zato so kraj, kjer se je to zgodilo, imenovali Razbojnik ali v domači govorici Razbonk.
Leta 1784 je današnje naselje Stoperc bilo predlagano za samostojno kapla-nijo ali duhovnijo, ki pa je dejansko zaživela leta 1788. Kraj je takrat štel približno 700 ljudi. Samostojna ka-planija je bila podrejena minoritskemu samostanu na Ptuju. Pozneje je ta duhovnija dosegla 1262 duš. Pripadala je dekaniji sv. Križa v Rogaški Slatini. V sami dolini je v tistem času stalo samo pet hišic in kraj se je imenoval Stiperce, kar pomeni nerodovitni lapor.
Že leta 1819 je bila poleg cerkve sv. Antona zgrajena hiša za ljudsko šolo. Učitelj je opravljal tudi službo organista. V kleti tega poslopja so shranjevali cerkveno vino.
Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so imeli v tem kraju velike stope in od tod naj bi izviralo ime kraja Stoperce. Leta 1880 je bilo ob župnišču postavljeno novo gospodarsko poslopje. Za časa župnika Andreja Kečeka leta 1910 je bila cerkev obnovljena in prezidana, dozidana zakristija ter odstranjena dva oltarja, ki ju je črv popolnoma uničil, vendar so farani temu hudo nasprotovali.
Med vojno, to je od 1941-1945 je bil v župnišču urad nemškega uslužbenca. Duhovniki, ki so od časa do časa prihajali iz Gradca, so stanovali v mrtvašnici pri cerkvi. Med njimi je bil velik dobrotnik tukajšnje župnije, dr. Leo Pietsch, poznejši graški pomožni škof.
Do leta 1877 je bilo okrog cerkve pokopališče. Nanj spominja znotraj cerkve v steno tik stranskih južnih vrat vzidana marmornata plošča, v katero je vklesan relief, ki predstavlja Jezusa na križu in osebe: Matero božjo, sv. apostola Janeza in sv. Marijo Magdaleno. Tik spomenika v cerkvi naj bi nekoč bila grobnica. Zunaj cerkve pa je še po vojni stal kamniti spomenik, na katerem je bilo napisano: Tukaj počiva gospod Anton Stupica, učitelj in organist, umrl leta 1876 v 26. letu starosti. Leta 1877 je cerkev kupila sedanji prostor za pokopališče. Blagoslovljen je bil dne 4. novembra 1877. Leta 1911 so pokopališče ponovno povečali.
Kulturni spomeniki - naše župnije se predstavljajo
Blagoslov zvona je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger
Tudi po vojni ni bilo lahko duhovniku, ki je deloval v Stopercah, saj je bil del župnišča namenjen za krajevno pisarno ljudskega odbora.
Leta 1915 je končano zidanje osnovne šole, ki je bila zares lepa in v ponos krajanov, kar je še danes. Veliko zaslug za to je imela učiteljica ELIZABETA KUKOVEC. Učiteljevala je od leta 1898-1952. Veliko svojih dohodkov je razdelila revnim otrokom in umrla brez premoženja. Veliko let je bila organistinja in je tudi vodila cerkveni pevski zbor. Vse to je delala brezplačno. Starejši župljani — krajani se je spominjajo s hvaležnostjo.
Ni znano, kdaj je bila cerkev pozidana v sedanji obliki. Prvotna kapela je bila po vseh znakih sedanji gotski prezbiterij, ostalo je bilo dozidano kasneje. Prav tako ni znano, kdaj je bila cerkev blagoslovljena. Verjetno na angelsko nedeljo, ko je v župniji žegnanje.
V zadnjih 20-ih letih je cerkev doživela tudi notranjo obnovitev, posebej še prezbiterija, po smernicah II. vatikanskega koncila. Načrte je izdelal ing. arh. Ciril Zazula iz Maribora. Pred dvema letoma je bilo obnovljeno ostrešje zvonika. Kot kritiko smo ohranili skril. Lansko leto je
cerkev dobila nova okna, notranjost pa je bila popleskana. Postorjena so bila manjša obnovitvena dela. dvorano, ki služi za učilnico. Nastala je ob preureditvi poslopja. Tudi župnišče je doživelo več obnovitvenih del. Vse to pa ni zapisano zato, da bi se hvalili, ampak naj vsak, ki bo bral te vrstice, zasluti, kaj lahko naredi sloga, če večina župljanov — krajanov — sodeluje in tako ohranja in rešuje, kar so nam zapustili naši predniki. Zadnje tedne tega leta je župnija doživela velika dogodka. Prvi je bil 20. aprila, ko je dr. Franc Kramberger, mariborski škof, blagoslovil novi zvon za tukajšnjo župnijsko cerkev. Čeprav je bilo vreme, kot bi bili v največji zimi, saj je ves čas močno snežilo, so bili obrazi veseli, ker je bil poplačan trud vse fare. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem darovalcem za novi zvon, drugim naj bo to spodbuda. Prav ta zvon se je oglašal vsak večer od 3. do 11. maja in vabil na slovesnost svetega misijona. To pa je bila priprava na še eno slovesnost, ko bo po 22-ih letih v tej mali hajoški župniji zopet zadonela veličastna pesem “NOVOMAŠNIK BOD’ POZDRAVLJEN!” Pridružite se našemu veselju, in doživite lepoto tega koščka slovenske zemlje.
p. Franc Meško
Notranjost župnijske cerkve z oltarjem
--------- MAlSNJE
MAJŠPERK • SPREJEM ZA DOBITNIKE PRIZNANJ DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Od 4. do 7. aprila je bila na Ptuju že osma državna razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 1997, ki jo leto za letom organizirajo Kmetijska svetovalna služba pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo, Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Republiško upravo za pospeševanje kmetijstva. Letos so bili poleg mlečnih, mesnih in krušnih dobrot razstavljeni tudi kisi, olja in žganja. Na razstavi so sodelovale tudi kmetije, oziroma posamezni pridelovalci, z območja naše občine in kar 10 med njimi je bilo nagrajenih. Skupaj so poželi kar 17 priznanj (2 zlati, 9 srebrnih in 6 bronastih priznanj) ter najvišje priznanje razstave — Znak kakovosti 1997. Laskavi naslov je dobila Terezija Vogrinc iz Žetal, ki je za pletenico že trikrat zapored dobila zlato priznanje. Razstava je bila in ostaja tekmovalnega značaja in ima namen ohranjati tradicijo dobrot in kulture slovenskega podeželja ter vzpodbujati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. In če je soditi po dobljenih priznanjih, potem se v Občini Majperk kar nekaj kmetijam ni bati prihodnosti brez zaslužka. Potrebno se je naučiti dobljene nazive ustrezno promovirati in tržiti tudi zunaj občine in regije. In ker si v občini, kot je na sprejemu dobitnikov priznanj poudaril župan Franc Bezjak, takšnih priznanj v prihodnje želimo še več, kmetje in pridelovalci pričakujejo tudi občinsko pomoč in podporo. Dosežki naj bi postali trdna podlaga za nadaljnji razvoj majšperskega območja Haloz, zlasti na področju turizma. Sedanji se zaradi težkih pogojev kmetovanja kaže kot velika in težko pričakovana priložnost, vendar bo za uspešen zagon dejavnosti potrebno poprej še marsikaj postoriti.
Za začetek morda vzbuditi zanimanje in skrb za Haloze pri mladih, obuditi običaje in navade tukajšnji krajev, ki potihoma tonejo v pozabo, predvsem pa ohraniti te kraje takšne, kot si jih vsi želimo — ne-pokvaijene in idilično lepe.
In kaj o priznanjih menijo dobitniki sami?
Terezija Sagadin iz Sestrž: Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij nisem sodelovala prvič, saj sem za razstavljeni izdelek — pšenični kruh — dobila že najvišje priznanje: kipec kakovosti. Seveda sem tudi letošnjega priznanja vesela. Lepo bi bilo, ko bi se takšni visoko ocenjeni izdelki dali tudi ustrezno tržiti, ker bi tako predstavljali dodatni zaslužek na kmetiji. Ernest Likavec iz Janškega vrha: Naravno višnjevo žganje je tradicija naše kmetije že precej let. Prav vesel sem, da so na razstavo povabili tudi tovrstne izdelke. Poleg letos nagrajenega višnjevega žganja naša kmetije premore še zvrsti likerja in osem različnih vrst žganja. Na kmetiji, kakršna je naša, predstavlja žganjekuha dodatno dejavnost in vir zaslužka.
17 priznanj in znak kakovosti v občini Majšperk
Stanko Marinič iz Janškega vrha: Na
letošnjo razstavo sem poslal tri vzorce vina in prav vsi so bili tako ali dmgače nagrajeni. Doslej sem na takšnih in podobnih ocenjevanjih dobil že preko 20 priznanj za vina, ki jih pridelujemo v našem vinogradu. Dobljena priznanja predstavljajo nekakšno merilo, kam pravzaprav spadaš. So predvsem duševna hrana in zadovoljstvo za trud ter ti tako dajo novih moči in volje, da se pri delu še bolj potrudiš. V prihodnje bi se rad začel ukvarjati tudi z buteljčnimi vini.
Ivanka Galun iz Grdine: Z vinogradništvom se pri hiši ukvarjamo nekako od leta 1974, ko smo si uredili nov vinograd. Za vino, ki ga pridelujemo na kmetiji, smo doslej na različnih ocenjevanjih dobili že več priznanj. Vino, ki ga večinoma pridelava z možem sama, prodamo v gostilno. Letošnjega srebrnega in bronastega priznanja se z možem še posebno veseliva.
Nada Golob s Kupčinjega vrha: Na
razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodelujemo že tri leta in prav vsako leto si zaslužimo kakšno priznanje. To nam veliko pomeni tudi zato, ker se ukvarjamo s kmečkim turizmom. Gostje so s ponujenimi domačimi jedmi zelo zadovoljni in to je naj večja garancija za kakovost.
Marjan Aubel iz Majšperka: Na razstavi z vinom sodelujem že pet let in doslej sem dobil eno zlato in štiri srebrna priznanja. Za dobro vino je potrebno biti ne le dober vinogradnik, pač pa tudi izvrsten kletar. Zlasti slednje mi bolj leži. Sicer pa se z vinogradništvom ukvarjam iz lastnega veselja in ne kot s pridobitniško dejavnostjo.
Terezija Vogrinc iz Žetal: Na razstavi sodelujem tri leta in zmeraj je bila moja pletenica najvišje ocenjena, tako da sem letos dobila Znak kakovosti 1997. Kako speči pletenico, me je naučila mama. Zdaj to počnem že nekako rutinsko, čeprav mi prav vsaka izdelana pletenica še danes veliko pomeni. Tudi zato, ker ni vsa umetnost v receptu, pač pa je potrebno veliko časa, potrpljenja in spretnosti.
Če ne verjamete, lahko poskusite sami. Potrebujete:
•	4 kg moke
•	60 dag sladkorja
•	20 dag margarine
•	8 dag kvasa
•	2 1 mleka
•	2 vanili sladkorja
•	10 jajc
•	malo limone in šilček slivovke
Pletenica se peče poldrugo uro, sicer pa je delo z okrasitvijo vred končano v petih urah.
Anton in Bernarda Kolar iz Dobrine:
Doslej smo sodelovali prav na vseh razstavah. Vsako dobljeno priznanje nam veliko pomeni zlasti zato, ker ga je ob tolikšni konkurenci zares težko dobiti. Prizadevamo si, da bi naša bunka ali kot postala blagovna znamka in bi predstavljala glavni vir dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Rado Rodošek s Ptujske Gore: Z vinogradništvom se ukvarjam že dobrih sedem let in mi predstavlja bolj dopolnilno ljubiteljsko dejavnost ob službi, kot pa zaslužek. Na razstavi sem letos sodeloval prvič, zato sem priznanja še toliko bolj vesel. Ker pravijo, da vino ni rado samo, zato ga je potrebno nesti na ocenjevanje, se bom prihodnjih ocenjevanj še z veseljem udeležil.
NAGRAJENCI NA 8. RAZSTAVI DOBROTE SLOVENSKIH KMETU 1997 NA PTUJU
VOGRINC Terezija, Žetale 24 — pletenica — znak kakovosti 1997 — pletenica
—	zlato priznanje. GOLOB Nada, Kupčinji vrh 2 — stoperška pregreta smetana
—	srebrno priznanje — stoperška pregreta skuta — bronasto priznanje — krofi
—	zlato priznanje. KOLAR Anton in Bernardka, Dobrina 16 — bunka (ali kot)
—	bronasto priznanje. SAGADIN Terezija, Sestrže 24 — pšenični kruh — srebrno priznanje. LIKAVEC Ernest, Janški vrh 19 — naravno višnjevo žganje — srebrno priznanje.
NAGRAJENCI VIN NA OCENJEVANJU VIN PTUJ 1997 MARINIČ Stanislav, Janški vrh 15 — renski rizling — srebrno priznanje— mešano belo/zvrst — bronasto priznanje — muškat otonel — srebrno priznanje. AUBEL Marjan, Majšperk 76 — sauvi-gnon — srebrno priznanje. GALUN Ivanka in Anton, Grdina 32 — laški rizling — bronasto priznanje — beli pinot — srebrno priznanje. RODOŠEK Rado, Ptujska Gora 81 — renski rizling
—	bronasto priznanje. VINKLER Bogdan, Slape 9 — laški rizling — bronasto priznanje — renski rizling — srebrno priznanje — sauvignon — srebrno priznanje.
Prvi redni občni zbor Društva kmetic Majšperk
14. marca letos smo se na prvem rednem občnem zboru, v prostorih Občine Majšperk, zbrale gospodinje, včlanjene v Društvo kmetic Majšperk. Na srečanju smo govorili o številnih aktualnih problemih sodobnih gospodinj.
Ker je nov zakon o društvih zahteval nov način organiziranja kmečkih žena, smo kmetice januarja lani ustanovile tako imenovano Društvo kmetic Majšperk. Sestavljeno je iz aktivov, ki so bili ustanovljeni prej po krajevnih skupnostih Majšperk, Stoperce, Ptujska Gora in Žetale.
V pozdravnem govoru je predsednica društva Marjana Kovačič izpostavila še poseben razlog za slavje. Ravno na dan srečanja je Kmetijska svetovalna služba pričela združevati kmečke žene v aktive, ki so v teh letih zaži-
veli in tudi delovali na različnih področjih, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Iz poročila tajnice je bilo razvidno, da je najpomembnjše delo društva, ki šteje že sedaj preko 120 članic, organiziranje najrazličnejših tečajev. Cilj drutva pa je, da bi postalo življenje na kmetijah bolj kakovostno in prijetnejše.
Na občnem zboru je bilo slišati še zahvalo svetovalkoma za dom in dopolnilne dejavnosti Tereziji Meško in Slavici Strelec iz Kmetijske svetovalne službe, ki društvu pomagata pri organiziranju različnih tečajev.
Sledila so poročila računovodkinje, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. V imenu Občine Majšperk nas je pozdravil podžupan Marijan Jus, ki je podprl naše delovanje in
društvu kmetic obljubil pomoč tudi v prihodnje.
Predsednik gasilskega društva gospod Ciril Murko, ki nam je pomagal s svojim svetovanjem pri poteku delovanja društva, je predvsem želel, da društvi še vnaprej med seboj dobro sodelujeta.
Po rednem delu občnega zbora, ki se je končal z željo, da tudi letos organiziramo vsaj eno ekskurzijo za članice, se je pričel družabni del, kjer so se članice pogovorile, nazdravile in tudi zapele.
Vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji, predvsem našim svetovalkam ter Občini Majšperk, se iskreno zahvaljujemo za finančna sredstva in si želimo še naprej dobrega sodelovanja.
Upravni odbor Društva kmetic Majšperk
ŽETALE ■ SREČANJE SOŠOLK IN SOŠOLCEV
Po 35 ietih ponovno snidenje
V začetku maja, natančneje na Antonovo, so se pred Osnovno šolo Žetale zbrali nekdanji sošolci in sošolke, ki so v šolske klopi sedli pred 43-imi leti. Danes so to že, ali pa še v teku leta bodo, krepki abrahamovci, ki jih je živ-
ljenje v vseh teh letih tako ali drugače zaznamovalo. Mnoge je pot vodila v druge kraje, nekaj izmed njih celo v tujino, spet drugi (dobra tretjina) so ostali zvesti žetalski fari. Tudi zato je bilo srečanje 18-ih nekdanjih žetalskih
učenk in učencev, od skupaj 31-ih še živečih, ki so se srečanja udeležili, še toliko bolj prisrčno in veselo. Srečanje je organizirala Kristina Cernejšek, pri težavnem in dolgotrajnem iskanju naslovov pa sta ji na pomoč priskočila še sošolca Štefka Kolar in Anton Polajžar. Osnovna šola v Žetalah tako v soboto 10. maja ni samevala. Družbo so ji, vsaj za kratek čas, delali ti isti učenci, ki so pred nekaj leti hodili v njeno varno zavetje po modrost in učenost, pisali po klopeh ter ušpičili še marsikatero neumnost. Zanimivo je, da prav slednje nikoli ne potonejo v pozabo in so na takšnih srečanjih praviloma glavna tema pogovorov. Tudi tokrat je bilo tako. Prijaznemu povabilu na srečanje se je z veseljem odzval tudi njihov nekdanji učitelj zgodovine in zemljepisa, Avgust Bedenik iz Žetal. Marsikaj lepega, zanimivega in hudomušnega je imel dodati živahnemu razpoloženju svojih učenk in učencev.
Izpred šole je pot nekdanje učenjake izpred 35-ih let, danes že zrele in izkušene može in žene, vodila na piknik na Kočice, kjer je srečanje v sproščenem in prijetnem vzdušju, v mirnem haloškem ambientu, trajalo do poznih večernih ur. Ob slovesu so si obljubili, da se še srečajo. In če se do letos niso zbrali 35 let, se bodo odslej redno srečevali vsako leto.
Na sliki so v glavnem učenke in učenci žetalske šole, toda le 18 med njimi je hram učenosti zapustilo pred 35 leti. Jih prepoznate?
ŠTEVILKA 6 - DOB 11 E ------------- MAlSNJE
Šolsko leto 1996- 7 997 na podružnični šoli Stoperce
Doživljali smo ga pestro, kot mnoga prejšnja, ker smo si zadali raznolik načrt dela. Nekaj aktivnosti smo izva-jalli skupaj s centralno šolo Majšperk in s podružnico Ptujska Gora, večino dejavnosti pa smo opravili na naši šoli, saj živimo v svoji šoli, ki pripada svojemu kraju.
Pouk poteka v dveh kombiniranih oddelkih, oddelku podaljšanega bivanja in oddelku male šole. Ne samo žalostna, presunljiva je resnica, da v tem šolskem letu obiskuje šolo 24 učencev od 1. do 4. razreda, ko pa je ta šola bila nekdaj popolna osemletka s celo 247 učenci. KOMBINIRAN POUK je zahteven pouk za učence in za učitelje. Kljub temu se trudimo, da bi bili uspešni in osvojili čim več trajnega znanja. PROJEKTNO DELO nam je že prineslo mnoge dobre izkušnje. V tem šolskem letu pa uvajamo v 1. razredu OPISNO OCENJEVANJE, 4. razred ima FAKULTATIVNI POUK nemškega jezika.
Po prijetnem uvodu v novo šolsko leto, ki smo ga preživeli skupaj s sovrstniki v šoli Majšperk s ČARODEJEM DANIJELOM, smo se lotili načrtovanja dela v interesnih dejavnostih. Zaživeli so ŠPORTNI^ DRAMSKI in PROMETNI KROŽEK, oglasil se je PEVSKI ZBOR, živahno je postalo v PODALJŠANEM BIVANJU. V sončni jeseni smo preživeli lep skupen športni dan, ki nas je popeljal na HALOŠKO PLANINSKO POT. Na drugi športni
NAŠA RAZISKOVANJA: S pomočjo gozdarja smo našli zimzeleni hrast (eereus coccifera) — prnar. AH veste, kje raste? Ni daleč!
DAN ŠOLE: Najmlajši, malošolček David pravi, da bi že rad prišel v “pravo" šolo
dan smo povabili starše. To je bil dan posebnih doživetij.
Tekma: Med dvema ognjema je bila razburljivo napeta in spominsko plaketo so že tretjič zapored osvojili starši. Analizo dogodkov smo opravili med PIKNIKOM, kije sledil.
DAN ŠOLE smo imeli izjemoma v novembru (drugače v maju). Tokrat smo ga posvetili preteklosti naše šole skozi SOLSKO KRONIKO. Ideja za to se nam je porodila ob vrnitvi naše prve šolske kronike, ki je bila med drugo svetovno vojno odnesena v Avstrijo. V kulturnem programu so nas različne generacije Stoperčanov popeljale s svojimi spomini v premenljivo življenje naše šole. Na razstavi je pritegnila naj večjo pozornost zaprašena kronika, nič manj pa risbe nekdanjih učencev, stare tudi do 79 let. Gospa Fani Noli-mal, višja pedagoška svetovalka za kombiniran pouk iz Zvoda za šolstvo v Ljubljani, je dejala:” To je najlepši primer ohranjanja duhovne kulturne dediščine našega naroda.”
Ob prazniku šole nam je naš dolgoletni patronat Nova KBM Podružnica Ptuj, omogočil nakup računalnika.
Praznični decembrski dnevi so tudi nas okužili. Pred novoletnimi počitnicami so učenci sami pripravili kulturno — zabavni program. Koliko glasbenikov, pesnikov, igralcev, organizatorjev, se prebuja med njimi. Na zimskem športnem dnevu pa smo odkrivali pogumne smučarske talente.
Slovenski kulturni praznik nas je kulturno prebudil. Učenci so se pomerili na kvizu znanja o pesniku dr. Francetu Prešernu in drugih umetniških ustvarjalcih. Tekmovala je kar večina učencev!
Pustovanje ima na naši šoli dolgoletno tradicijo. S pustno povorko smo razveselili Stoperčene, pomastili smo se s krofi, zaplesali na noro glasbo in izbrali najoriginalnejšo masko. “Stara baba in stari ded” sta bila tako prepričljiva, da sta si zaslužila največjo čokolado. To sta lika, ki sta se v preteklosti zelo pogosto pojavljala med našimi pustnimi šemami.
6. marca je bilo veselo, saj smo snemali oddajo Vesleli tobogan. Na avdiciji 14.februarja 1997 so se učenci dobro izkazali, zato tudi pri vaji in snemanju ni bilo posebnih težav. V programu so nastopili učenci naše šole, k sodelovanju pa smo povabili naše nekdanje učence, ki obiskujejo višje razrede na osnovni šoli v Majšperku, pridružilo se je še nekaj tobogancev iz osnovne šole Majšperk in Ptujska Gora. Vsi smo imeli velikansko tremo. Ko pa je v “živo” povedala uvodne besede voditeljica, gospa Nataša Bočina-Zgavec, nas je njen prijazni glas kar pomiril. Orkestru je uspelo iz našega mini zborčka izzveneti pravi pevski zbor. le kdo ne bi sledil bodrilnim nasmehom potrpežljivih glasbenikov? Vsem nastopajočim lahko čestitamo za uspešne izvedbe. Z radijskimi popot-
DAN ŠOLE: Najstarejši nekdanji učenec naše šole, Štefan Lampret, ohranja lepe spomine
MAlSNJE--------------------------
niki je bilo res čudovito sodelovati. Veseli tobogan iz Stoperc je bil na sporedu Radia Slovenija, 27. aprila.
Komaj smo si oddahnili, že sta nas povabila k sodelovanju Kulturno prosvetno društvo in Rdeči križ. Prvi so pripravljali proslavo ob materinskem prazniku, drugi so povabili na srečanje starejše krajane. Nekaj “zelenih” pesmic so želeli slišati še stoperški lovci za uvod v njihovo delovno srečanje. 26. marca smo stare starše povabili na DAN ODPRTIH VRAT. Naše učilnice so se kar napolnile in naši gosti so bili zelo marljivi učenci in hvaležni poslušalci.
V mesecu maju bomo zaključili program akcije ZDRAVI ZOBJE. Priključili smo se 23 šolam v širši okolici. Ni bilo težko, saj je RK Stoperce kupil zobne ščetke vsem učencem. Branja knjig za BRALNO ZNAČKO se lotevajo vsi učenci, le malokateri je ne osvoji. Tekmovalni duh je vzbujala še VESELA ŠOLA, ki je bila zelo uspešna za dva učenca, pa še CICI vesela šola, ki učence uvaja v tekmovalni svet. Mimo je že tudi tekmovanje v matematiki, čaka nas še RAČUNANJE JE IGRA. Vsi radi tekmujemo, saj bi radi bili uspešni. Trudimo pa se še z delom na šolskem vrtu in v sadovnjaku.
Maj je najbolj razgiban pomladni mesec. Tekmovanja so za nami, na vrsti je POLETNA ŠOLA V NARAVI za 4. razrede in PLAVALNI TEČAJ za učence L, 2. in 3. razreda. Vsak razred bo
potoval s sovrstniki iz Majšperka in Ptujske Gore.
Vsako leto se vključimo v prireditve ob kmečkem prazniku v Stopercah. Letos bomo pripravili RAZSTAVO izdelkov učencev.
Učenci v podaljšanem bivanju so se vključili v projekt EPTA: OTROKOM VSEGA S VETA.Projekt bodo zaključili v juniju. Pred koncem šolskega
leta bo pripravil svoj nastop še dramski krožek z igricami: ŠKRAT JE... in PRIJATELJI. Omare bodo zaprle še šolska knjižnica in hranilnica, izposojeni učbeniki bodo čakali novo šolsko leto. Življenje v šoli bodo v počitnicah ohranjale rože in ribe v akvariju.
Morda pa si le zaslužimo dolge, lepe počitnice? Nasvidenje jeseni!
Vera Planinc, vodja podružnice
Literarni prispevek 4. razreda OŠ Majškerk
RAZVESELILA SEM SE
Nekega jutra, zgodaj spomladi, me je mama poklicala v njeno sobo. Rekla mi je, da je v »roletno omarico« priletel ptiček. Za trenutek sva bili tiho in sva zaslišali šumenje.
Naslednji dan sem sedela pred hišo in opazovala ptico, ki je v kljunčku nesla slamo v »roletno omarico«. Poklicala sem mamo in ji rekla, da je ta ptiček sinička in da si v omarici dela gnezdo. Od tistega dne oče in mama nista rolet nič premaknila, da ne bi ptičkov slučajno prepodila. Ptica je gnezdila zelo dolgo. Neko jutro pri zajtrku je mama rekla, da je to noč zelo malo spala, ker so bili ptički v »roletni omarici« preglasni. Ugotovili smo, da so zjutraj mamo prebudili majhni ptički. Najprej so imeli glasove plahe, tihe in zelo tanke, potem pa so se razvijali naprej in tudi glasove so že imeli glasnejše. Ti ptički bi lahko umrli, pa niso, ker so imeli tako skrbne starše. Opazovala sem starejša ptička, kako sta nosila hrano. V manj kot minuti sta prinesla črvička, za katerega so se mladički borili, ampak sta starejša ptiča natančno vedela, kateri je na vrsti za hranjenje. Ko je oče odšel v Ljubljano za dva dni, sem jaz odšla spat k mami v spalnico. Ampak tisto noč nisem veliko spala, ker so me prebudili ptički s svojim čiv, čiv. Zjutraj sem vprašala mamo, kako to, da se ponoči ni prebudila. Odgovorila mi je, da se je
ptičjega čivkanja že navadila. Naslednje jutro pokličem mamo v službo, ona pa mi pove, da so ptički odleteli. To je bilo res. Ko je mama prišla iz službe, sem na njenem obrazu videla malo žalosti. V »roletno omarico« sta se vračala samo še starejša ptiča, mladi pa so za vedno odleteli v širni svet. Najbolj sem se razveselila majhnih ptičkov in njihovih tankih glasov.
Mateja Bezjak
SANJAM
Zaspala sem in in... Prikazala se mi je trgovina s čevlji. Bila je velika, notri pa je bila prodajalka. Naenkrat sem se pojavila na polni ulici ljudi. Zagledala sem trgovino, z veseljem sem jo občudovala. Stopila sem v trgovino in si ogledovala čevlje. Eden je bil lepši od drugega. Nisem vedela, katerega bi kupila. Meni so se zdeli lepši tisti, ki so imeli visoko peto. Ne spominjam se dobro, če je bil eden čevelj iz stekla, vem pa, daje bil prozoren. Rekli so mi, da gaje imela obutega samo Pepelka. Potem sem zagledala na prodajalni polici čevelj, ki je bil rdeče, rumene, čme in zelene barve. Vzela sem ga, noga mi je zdrsnila v njega, kot da bi bil narejen nalašč zame. Prodajalki sem rekla, da bi imela take čevlje, takšne številke in barve. Kupila sem jih in odšla domov. Doma sem jih odvila in ko
sem si obadva obula, sem začutila na sebi mehko obleko enake barve. Zraven mene se je pojavil še majhen možic in odšla sva v svet, ki ni bil resničen, ampak začaran. Stopala sem po čudnih poteh, dokler me ni zjutraj zbudil zvonec budilke.
Doroteja Šalamun
OTROŠKA SOBA PRIPOVEDUJE
Ali hočeš slišati mojo zgodbo? No, pa poslušaj, boš videl, daje zanimiva.
V meni spijo, se igrajo, kričijo, čečkajo po stenah in omarah razni otroci. V meni prebivajo tudi stoli, pisalna miza, omare, postelji, fotelj, nočna omarica, slike, ura in igrače. Stene imam umazane, saj sem povedala, da na njih čečkajo otroci. Včasih bi najraje odšla. Če stol lahko, bom tudi jaz. Ko pride noč, zaspita v meni otroka in takrat se prebudijo vse igrače, ki točno vedo, kdaj se bo zbudil eden, ali dmgi otrok. Takrat, ko se zbudita otroka, gredo hitro vse igrače na svoja mesta in tako sedijo tam, dokler spet ne pride moč in dokler otroka spet ne zaspita. Tako pride dan in pridejo spet otroci in tolčejo po mojih stenah, tudi po srcu. A čeprav me malo pri srcu boli, bi...
Ko bom dobila roke in noge, bom odšla.
Danijela Leskovar
--------- maIbnje
POLITIKA • POLITIK • POLITIKA • POLITIK • POLITIKA • POLITIK
Opozicija - vendar konstruktivna
Pred dnevi se je na razširjeni seji sestalo vodstvo majšperskih liberalnih demokratov. Pretehtali so dveinpolletna prizadevanja ter delo svojih občinskih svetnikov v Občini Majšperk. Ob konstituiranju občinskega sveta je bila namreč svetniška skupina LDS, kljub ugodnemu volilnemu rezultatu v Majšperku in na Ptujski Gori, potisnjena v opozicijo.
Miran Smolej, vodja svetniške skupine, je povedal, da opozicijska vloga ob relativno ugodnem volilnem rezultatu ni bilo ravno prijetno dejstvo, če ob tem upoštevamo volilni program LDS, ki je obljubljal prizadevanja za modernizacijo najpomembnejših cestnih in telefonskih povezav, za razširitev javnega vodovoda, za ureditev šolskih in otro-škovarstvenih prostorov, pa podporo prosvetnokulturni in športni dejavnosti in še mnogo drugega, pomembnega za naš vsakdanjik. Odločili smo se za konstruktivno opozicijo, torej za pod-
poro županu in svetnikom ostalih političnih strank vselej, kadar je šlo za odločitve, ki niso bile v nasprotju z našim obljubljenim volilnim programom.
Res je, da bi liberarno-demokratski občinski svetniki, če bi jim bilo omogočeno sodelovati v vodstvu majšperske občine, marsikakšen projekt vodili drugače — vsaj z večjo dejavnostjo odborov in komisij občinskega sveta ter večjim upoštevanjem svetov krajevnih skupnosti — vendar je važen tudi končni rezultat. Ta pa vsekakor ne bi bil takšen, če bi liberarni demokrati v majšperskem občinskem svetu dosledno vztrajali v svoji opozicijski drži.
Zagotovo pa bi bila dosledna opozicijska drža LDS v političnem smislu vsekakor dobrodošla volilcem — mnogo bi namreč prispevala k medsebojni razpoznavnosti političnih strank v naši občini. Zdaj je vendarle težje dokazovati, kaj so ob volitvah obljub-
ljale in kaj so uresničile posamezne majšperske politične stranke, ko pa je bila vrsta odločitev občinskega sveta rezultat skupne volje. Sicer pa: v občini naj bi si bili predvsem sodelavci. Vsi vozimo po cestah, telefoniramo, pijemo vodo, pošiljamo otroke v vrtce in šole ter se kulturno, športno in družabno udejstvujemo. Boljše pogoje za to si ustvarimo, lepše in prijetneje nam je. Kaj je torej smisel oblastnega delovanja v povolilnem obdobju? Sodelovati ali razločevati?
Liberarni demokrati smo bili, smo in bomo za sodelovanje!
V takih in podobnih razmišljanjih je potekala razprava razširjenega vodstva majšperskega LDS. Ali so bile to že tudi priprave na županske ob občinskos-vetniške volitve? Vsekakor, zato pa so tudi sklenili, da bodo naslednji sestanki in razgovori predvsem o majšperski občini jutrišnjega dne, ne le včerajšnjega. Vsi, ki jih ne motijo lierarno-de-mokratska razmišljanja o slovenski prihodnosti, so vabljeni k sodelovanju!
Milan Jager, dr. vet. med.,
predsednik LDS Majšperk
AFORIZMI
Ženske so nevarnejše od cestnih razbojnikov. Razbojniki hočejo samo denar ali življenje, ženske pa oboje.
(Richard Borton)
Vsak moški ima možnost, da si sam izbere obliko vladavine: črno, rdečo, rjavo ali blond.
(Oscar Wilde)
Zakon je kakor oblegana trdnjava; tisti, ki so zunaj, bi hoteli noter, tisti, ki so znotraj, pa bi hoteli ven.
(Quitart)
Arheolog je najboljši soprog, ki ga ženska lahko ima: čim starejša je, bolj ga zanima.
(Agatha Christie)
Ženska joče pred poroko, moški po njej.
(Španski pregovor)
Pametno je tisto dekle, ki zna odbiti poljub tako, da ne ostane brez njega.
(Italijanski pregovor)
Ženske so kot vaša senca: ko jim hodite naprosti, bežijo od vas, če pa vi poskušate zbežati, vam bodo sledile.
(Perzijski izrek)
Moški pri petdesetih premisli, preden poklekne pred žensko, ker ne ve, ali bo lahko še vstal.
(Jean Anovilh)
Moški, ki je ukradel poljub in ni znal ukrasti še ostalega, ne zasluži niti tistega, kar je dobil.
(Ovid)
Župniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri spovedi.
(Armond Salacron)
Aforizme izbral 6. Ninaš
STOPERCE • STOPERCE • STOPERCE • STOPERCE • STOPERCE
Kmečki praznik
Zadnji vikend v maju je v Krajevni skupnosti Stoperce mineval v znamenju kmečkega praznika. Ob tej priložnosti so Stopercam poleg obilice dobre volje pripravili še ocenjevanje vzorcev vina, razstavo kmečkih dobrot, tekmovanje v košnji, zgrabljanju, žaganju hloda in sestavljanju kmečkega voza "lojternika". Takšno pestro in hudomušno dogajanje naj bi v Stopercah postalo tradicionalno. Njegov namen je, kljub sodobni kmetijski mehanizaciji, kije danes na voljo, ohraniti pomen, težo in tradicijo kmečkih del in jo prenesti na mlajše rodove, če ne dmgače pa kot turistično — rekreativno dejavnost. Tudi letos so pestro dogajanje ob kmečkem prazniku pripravili Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce, Aktiv kmečkih žena Stoperce, Društvo podeželske mladine Stoperce, aktivno pa so se v dogajanje vključili še stoperški osnovnošolci.
Prireditve ob kmečkem prazniku se je pričela v petek popoldan z zbiranjem vzorcev vina za ocenjevanje in odprtjem razstave dobrote iz kmečke peči, ki so jo pripravile stoperške gospodinje. Razstavo so z izdelki risb in izdelkov na temo kmečkega praznika smiselno dopolnili še učenci Podružnične šole Stoperce. Na letošnje ocenjevanje vina, ki je že peto leto zapovrstjo, je prispelo 40 vinskih vzorcev ne le iz Stoperc, temveč tudi od drugod. Tako so se ocenjevanja udeležili posamezniki iz Makol, Rogaške Slatine, Gibine, Spuhlje in Vitomarcev. O sami pripravi in poteku ocenjevanja so se zelo pohvalno izrekli tudi člani Kmetijsko svetovalne službe. Menili so, da poleg samega naraščanja števila vzorcev se iz leta v leto viša tudi kakovost ocenjenih vin. V soboto se je kmečki praznik nadaljeval s prikazom kmečkih opravil, ki so pred časom, ponekod pa še danes, krajšala poletne dni prenekateremu stoperškemu kmetu. Najprej so tekmovalci pomerili svoje moči in tehniko v košnji v konkurenci 12-ih koscev, med katerimi je tekmoval tudi najstarejši — 65-letni Slavko Vodušek iz Kupčinjega Vrha Najbolje in najhitreje je kosa odrezala Branku Kidriču iz Grdine. Medtem ko so se prijavljeni tekmovalci pripravljali na naslednje kmečke igre, sta zbrane domačine in goste zabavali 15-letni dvojčici, doma iz Križeče vasi pri Poljčanah, ki pa po rodu izhajata iz Stoperc. V sestavljanju voza “lojternika”, so se v hudi konkurenci najbolje znašli Rudolf Jernejšek, Srečko Taciga in Martin Lorber.
"Hitreje gre, če dobro reže" — zato je bilo potrebno koso med tekmovanjem tudi nabrusiti. Na posnetku zmagovalec Branko Kidrič iz Grdine 25
Ob zaključku naj zapišem še, da je kmečki praznik v Stopercah poleg družabne nenazadnje tudi turistična obogatitev kraja in s tem tudi celotne Občine Majšperk. Da bi bilo podobnih prireditev še več — pa ne le v Stopercah.
Katarina Klep-Černejšek
VESELICA NA BOLFENKU
JELOVICE - SOBOTA 21. JUNIJA 1997
r J
od 16. ure do jutra
ANSAMBEL
SLOVENJEGORISKI KVINTET
GOBOVA JUHA ob 18. uri - BREZPLAČNO ob 22. uri KRESOVANJE
---------- M A It NJE
MAJŠPERK — IGRE BREZ MEJA » MAJŠPERK — IGRE BREZ MEJA
V Budimpešti se bo
predstavila tudi ekipa naše občine
Na letošnjih Igrah brez meja, ki se odvijajo v sosednji Madžarski se bodo na zadnjem tekmovanju pred finalom pomerili tudi mladi iz naše občine. V Budimpešti se bo ekipa desetih tekmovalcev — od tega pet moških in pet žensk, skupaj s predstavniki občine mudila od 24. do 28. julija. Na tekmovanju jih bodo spremljali in pri igrah vzpodbujali tudi številni domači navijači. Vsi, ki pa se tekmovanja iz takšnih ali drugačnih razlogov neposredno ne boste mogli udeležiti (nenazadnje je tudi število navijačev omejeno), si boste lahko ogledali posnetek tekmovanja, ki ga bo Televizija Slovenija predvajala 22. avgusta ob 20.7 0 uri na prvem programu.
DOBRE MARNJE
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila.
NASLOV:
Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon in fox 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Donico, Pernek Marija in Skok Marija.
LEKTOR: Vero Planinc.
UREJANJE IN TISK: Tiskarno Vili Polajžers.p. Ptuj.
Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številko 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov
Občina Majšperk je tako poleg Laškega, Bovca, Šentjerneja, Vuzenice, Ormoža, Tržiča, Kranja in kraja Briše ena tistih, ki bo zastopala slovenske barve v tekmovanju še z osmimi ekipami drugih držav. Potovanje in udeležbo naše občine na Igrah brez meja so doslej finančno že podprli TVI Majšperk, Šiviljstvo Demol, Vuk Anton — Mizarstvo, Gostilna Dolinca in Gradbena mehanizacija in avtoprevozništvo Zolger. Ker finančna sredstva v celoti še zmeraj niso zagotovljena, so vabljeni k finančni in moralni pomoči še drugi potencialni donatorji iz občine. Vse morebitne informacije so na voljo na sedežu občine.
•	Janja Marčič, dijakinja III. gimnazije iz Majšperka
•	Brigita Godec, absolventka fakultete za kmetijstvo iz Preše
•	Mojca Mally, študentka filozofske fakultete s Ptujska Gore
•	Aleksander Aubel, policist iz Majšperka
•	Franc Planinc, strojni tehnik s Ptujske Gore
•	Jože Jug, gimnazijski maturant iz Stopnega
•	Marko Rakovec, strojni tehnik iz Majšperka
•	Boštjan Lampret, študent fakultete za šport iz Majšperka
•	trener Darko Kafel, športni pedagog iz Majšperka
Ekipa mladih iz Majšperka, ki se bo julija letos predstavila v madžarski Budimpešti. Z veliko sreče pri igrah, se jim obeta še pnalni nastop!
Razpis o sodelovanju na Igrah brez meja je bil za vse občane in občanke, starejše od osemnajst let, ki jih tovrstno druženje še posebej veseli, objavljen v prejšnji številki občinskega glasila Dobre marnje. Do roka se je prijavilo osemnajst kandidatov. Izmed vseh prijavljenih je sedanji trener ekipe, športni pedagog Darko Kafel, na osnovi testiranja, ki je bilo 20. aprila, izbral deset najboljših, ki so pokazali največ motoričnih spretnosti, kondicije, hitrosti in vzdržljivosti. Našo občino bodo na tekmovanju v Budimpešti tako zastopali:
•	Lidija Leskovar, absolventka EPF iz Majšperka — kapetanka
•	Bernarda Kolar, višja medicinska sestra iz Doklec
•	Jasna Marčič, dijakinja III. gimnazije iz Majšperka
Da bi se ekipa športno kar najbolje odrezala, se na tekmovanje, kolikor je le mogoče, pridno in intenzivno pripravljajo. Zaenkrat imajo treninge enkrat tedensko, v povprečju tri ure. Tako trener kot tekmovalci so s trenutno pripravljenostjo ekipe zadovoljni, za zadnji mesec, ko se bo šolsko leto končalo, pa načrtujejo treninge še pogosteje. Poleg športnega dela tekmovanja bo ekipa s spremeljevalci poskrbela tudi za promocijo Haloz. V ta namen bodo s seboj ponesli tudi zloženko Občine Majšperk, v kateri bodo predstavljene najzanimivejše točke in obeležja naših krajev.
Ob zaključku v imenu občanov in uredništva želimo ekipi veliko sreče in tekmovalnih užitkov z željo, da bi se na tekmovanju čimbolje odrezali.