739 2022 1.04 Strokovni članek UDK 930.253:352(497.412Ljutomer)"1535/1914" DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.70.3.07 Prejeto: 8. 6. 2022 Mojca Horvat prof. slovenskega in nemškega jezika, arhivska svetovalka, Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7, SI–2000 Maribor E-pošta: mojca.horvat@pokarh-mb.si Arhivski fond Magistrat Ljutomer (1535–1914) IZVLEČEK Prispevek ponuja pregled dokumentov, ki jih Pokrajinski arhiv Maribor hrani v fondu Magistrat Ljutomer, pojasni pripadajoči arhivski popis in izpostavi nekatere značilne ali posebej zanimive dokumente. Fond obsega 116 škatel oziroma 11,6 tekočih metrov arhivskega gradiva, nastalega med letoma 1535 in 1914. Največ dokumentov se nanaša na upravo trga in trško sodstvo, najdemo pa tudi podatke o zdravstvenih, gradbenih, cerkvenih, šolskih, obrtniških, policijskih, gasilskih, vojaških idr. zadevah. KLJUČNE BESEDE magistrat Ljutomer, arhivsko gradivo, arhivski popis, trška uprava, trško sodstvo, Pokrajinski arhiv Maribor ABSTRACT ARCHIVAL COLLECTION MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914) The contribution provides an overview of documents, kept by the Regional Archives Maribor as part of the collec- tion Magistrat Ljutomer, it explains their archival description and draws attention to some characteristic or particu- larly interesting documents. The archival collection comprises 116 boxes or, rather, 11.6 running metres of materials that were produced between 1535 and 1914. Whereas most documents relate to the market-town administration and judiciary, some also convey data on matters concerning health, construction, church, school, handicrafts, police, fire service, military, and so on. KEY WORDS Ljutomer magistrate, archival materials, archival description, market-town administration, market-town judiciary, Regional Archives Maribor 740 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 Uvod Pokrajinski arhiv Maribor v fondu Magistrat Lju- tomer1 hrani 116 škatel oziroma 11,6 tekočih me- trov arhivskega gradiva, nastalega med letoma 1535 in 1914. Dokumenti so bili v sedemdesetih letih 20. stoletja vrnjeni iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, kamor so jih Ljutomerčani v hrambo predali konec 19. stoletja. Glede na izročilo so v Ljutome- ru trške privilegije in drugo dokumentacijo ter denar sprva hranili v zakladnici v trškem zvoniku ob cerkvi. Kadar so menili, da je zakladnica ogrožena, so njeno vsebino spravili na varno. Leta 1683 so – menda za- radi nevarnosti obleganja Turkov in krucev – doku- mente in denar začasno poslali celo na grad Fala; leta 1704 pa so prepozno ukrepali, tako da so jim kruci iz zakladnice odnesli denar.2 Čeprav je trg večkrat po- gorel ali bil izropan, se je gradivo skozi stoletja ohra- nilo. Ob koncu 18. stoletja je prišlo do sporov z go- spostvom Branek – zaradi omejitve oblasti je takrat moral trg dokumente začasno predati gospostvu.3 1 SI PAM/0004. 2 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 163. 3 Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, str. 44. V veliki večini gre za dokumente v nemškem jezi- ku, za rokopise v nemški kurenti (»gotici«). Gradivo je bilo že v Gradcu urejeno in do določene mere po- pisano, vendar le okvirno. Zato je bilo treba narediti natančnejši in novejši popis po arhivskih standardih, ki sem ga končala leta 2017. Ob novem popisu nisem spreminjala stare ureditve, saj bi bilo v tem primeru potrebno novo številčenje škatel, nekdanja citiranja tukajšnjega gradiva pa bi s tem izgubila sledljivost. Popis je dostopen na spletni strani virtualne arhivske čitalnice (VAČ) v vzajemni podatkovni zbirki slo- venskih javnih arhivov.4 Gradivo je v popisu razdeljeno na 14 večjih sklo- pov: 1. Uprava (urbarialne obveze in dolžnosti, davčni spisi, tržani, nepremičnine, privilegiji in prisege, uradniki, delovodniki, dopisi, zapisniki trškega sveta, letni obračuni, finančne zadeve); 2. Zdravstvene, veterinarske in socialne zadeve (ukrepi proti kužnim boleznim, zdravniki in ki- rurgi, lekarnarji, babice, pokopališče in pogrebi, pomoč revnim, špital, živinske kužne bolezni, živinozdravniki); 4 https://vac.sjas.gov.si. Gradbeni načrt za ljutomerski rotovž, 19. stoletje. 741 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 3. Gradbene zadeve (seznami parcel, zgradbe v trgu, razne gradnje stavb, mostov in cest, regu- lacije voda); 4. Vinogradi (cenitve in licitacijski zapisniki, gor- ninske in računske knjižice vinogradov); 5. Cestnina in stojnina (registri stojnin, cestnin in mitnin); 6. Trški mlin (računske knjige, licitacije in zakup- ne pogodbe, gradbena dokumentacija); 7. Opekarna (računska dokumentacija, licitacije ipd.); 8. Upravljanje gozdov (popisi gozdov, deleži trža- nov, licitacije); 9. Cerkvene in šolske zadeve (dokumenti cerkva: sv. Janez Krstnik v Ljutomeru, sv. Rok in sv. Sebastijan v Cezanjevcih, sv. Križ v Križevcih; župnija Cmurek; šola v Ljutomeru); 10. Obrt in trgovina (prispevki za pomočnike, dav- ki, spričevala, mere in uteži, živinski in letni sej- mi, seznami obrtnikov ipd.); 11. Sodne zadeve (krajevno sodišče magistrata Lju- tomer, sodne zadeve tržanov, sodni procesi, ka- zenske zadeve, civilnopravne zadeve ipd.); 12. Policijske zadeve (prijave začasnega prebivali- šča, policijski predpisi, tiralice ipd.); 13. Gasilske zadeve in požari (seznami pogorelih, gasilska oprema, ocene tveganja ipd.); 14. Vojaške zadeve (nastanitev in oskrba vojske, seznami prispevkov za vojsko, vprežna živina, nabor, dezerterji, skladišče orožja ipd.). Vsebina arhivskega fonda Magistrat Ljutomer 1 Uprava 1.1 Urbarialne obveze in dolžnosti, davki Prva podskupina področja uprava so urbarialne in davčne zadeve, kamor so uvrščeni urbarialni re- gistri5 od leta 1659 do leta 1843. Ohranjenih je 27 štiftnih registrov6 trga Ljutomer in eden, ki se nana- ša na imenje Kamenščak. V njih v glavnem najdemo imena in priimke plačnikov, včasih pa še kak drug podatek (na primer predračun za gradnjo stiskalnice za grozdje). Zelo podobne podatke najdemo tudi v davčnih registrih, v tistem iz leta 1813 pa se že vidi 5 Davčni registri so sprva vsebovali samo zapise davčnih ob- veznosti podložnikov, konec 16. stoletja pa se v njih pojavijo tudi navedbe denarnega činža, torej dajatev kot osrednjih ur- barialnih dajatev v denarju. Od nekako srede 17. stoletja dalje so v te knjige, tedaj že imenovane štiftni registri (Stiftregister), zapisovali bolj ali manj vse denarne obveznosti, ki so jih pod- ložniki imeli do gospostva (Zadravec, Urbarji in urbarialni registri, str. 8–9). 6 SI PAM/0004, škatla 1–2 in 4, Štiftni registri magistrata Ljutomer do leta 1818, in škatla 5, ovoj 4, Štiftni registri od leta 1814 in podobne davčne zadeve trga Ljutomer. navezava na jožefinsko davčno regulacijo.7 V to pod- skupino so uvrščene tudi nekatere druge obveze in zadeve: seznam odkupnih zneskov za naturalne da- jatve iz leta 1807; registri pašnine8 od leta 1799 do leta 1813, ki navajajo število živali in njihove lastnike ter zneske plačila pašnine (na primer za leto 1812 so pobrali pašnino za štiri konje, 15 volov ali krav, tri teleta in 26 prašičev); razni izvlečki iz knjige dajatev; pripombe na štiftne registre; priloge k štiftnim regi- strom in popis števila dimnikov v trgu iz leta 1845, ki je prav tako služil za pobiranje davka. K urbarialnim registrom prištevamo tudi desetin- ske registre. Desetina je pomenila, kot že ime pove, deseti del pridelka. Po navadi so jo pobirala gospo- stva, vendar so to lahko bile tudi druge pravne osebe (na primer imenja, župnije in, kot v našem primeru, magistrati) oziroma fizične osebe (na primer duhov- niki), ki so imele do tega pravico. Desetine niso vedno pobirali v 10 % pridelka, včasih so pobirali le polo- vico, tretjino ali samo četrtino desetine. Včasih si je desetino delilo več različnih prejemnikov, tako je, na primer, vsak od treh upravičencev prejel tretjino celot- ne desetine. Pravico do pobiranja desetine so lahko prodali ali dajali v zakup, sprva so jo lahko prodali le drugim plemičem (oziroma tistim, ki so bili navedeni v deželni deski), leta 1819 pa je dvorna pisarna izdala dekret, da so lahko kupci desetine tudi drugi ljudje.9 V 52 registrih žitne desetine magistrata Ljuto- mer,10 nastalih med letoma 1675 in 1843, so podatki o desetinskih zavezancih iz Ljutomera in Kamenšča- ka, o desetini pa pričajo tudi dodatni dokumenti,11 ki pa so vsi šele iz 19. stoletja. Med njimi je tabela z imeni podložnikov iz leta 1829, v kateri je zabele- ženo, ali bodo oddali desetino v denarju ali v naravi. Med vsemi stotimi desetinskimi zavezanci se ni nih- če odločil za plačilo v naravi. O tem, da je magistrat desetino dajal v zakup, pričajo ohranjeni licitacijski zapisniki. Za leto 1832 so v razpredelnico vpisani dražitelji. Dražba se je začela pri 90 goldinarjih (da- lje gld) ter se zaključila pri 118 gld in 15 krajcarjih (dalje kr). Zakup desetine je predstavljal določeno tveganje, saj je bila v rodovitnih letih pobrana de- setina visoka in v slabih letih nizka,12 pogodba pa je bila za fiksni znesek sklenjena vnaprej. Med doku- menti je tudi zapisnik o zakupu ribolovne pravice na Ščavnici. Leta 1843 je tako Andrej Mihelič za 2 gld in 36 kr za šest let zakupil pravico do lovljenja rib 7 SI PAM/0004, škatla 59, ovoj 2, Davčni registri in izvlečki iz davčnih registrov magistrata Ljutomer. 8 SI PAM/0004, škatla 7, ovoj 1, in škatla 5, ovoj 4, Registri pašnine pri trgu Ljutomer. 9 Tschinkowitz, Darstellung des politischen Verhältnisses, Th. III., str. 1–8. 10 SI PAM/0004, škatla 6, Registri žitne desetine magistrata Ljutomer. 11 SI PAM/0004, škatla 5, ovoj 2, Dokumenti v zvezi z desetino v Ljutomeru. 12 Primerjaj Tschinkowitz, Darstellung des politischen Verhältnis- ses, Th. III., str. 62. 742 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 in rakov od desetinske meje do trškega mlina. Poleg tega so v zvezi z desetino ohranjena razna navodila za pobiranje (19. stoletje), dopisi, preračuni desetine (1810–1819) ipd. Med davki so tudi posamezni dokumenti, ki se nanašajo na vojni davek,13 med njimi dva registra pobrane prenočnine za nastanitev vojakov, v katerih so seznami tržanov (imena, hišne številke, podpisi) in zneski, ki so jih dali za prenočnino. Zanimivo je, da so pobrani zneski na posameznika precej različ- ni. Seznami so ohranjeni za čas med letoma 1818 in 1827, narejeni so za vsak mesec posebej, niso pa vsi tržani vsak mesec plačali prispevka. Podobne doku- mente najdemo tudi v sklopu vojaških zadev. Takšnih primerov, kjer smo priča nedosledni razmejitvi, kam posamezni dokumenti sodijo, je v arhivskem fondu Magistrat Ljutomer več. Kot rečeno, sem pri popisu sledila prvotni ureditvi. Poleg že izpostavljenih obvez, dolžnosti in dav- kov so iz 18. in 19. stoletja ohranjeni posamezni dokumenti o hišnem davku, davku na premoženje, osebnem davku, zemljiškem davku, davku na dedi- ščino, davku na glasbo, razrednem davku, glavarini, pristojbini za dimnikarja, prispevku za šolo, mesnem krajcarju, davku na tobak idr. 1.2 Tržani in nepremičnine Številni seznami hiš, tržanov, živine in naborni- kov14 so nedatirani. Najstarejši datirani je seznam gostačev in poslov iz leta 1646, v katerem so našte- ti posamezni gospodarji in koliko ljudi je delalo pri njih. V tem sklopu so tudi tabele pristojbin, v kate- rih so navedena imena posestnikov hiš, njihov poklic (na primer usnjar, čevljar, kovač, mežnar) in število hiš. Med štajerskim popisom hiš leta 1754 so nasta- li trije seznami trških hiš, od katerih dva poleg po- klica hišnega posestnika navajata njegovo zemljiško posest, izraženo v oralih (plugih); hiš je bilo 105. Iz leta 1802 je izkaz zemljišč in 98 posestnikov, ki ob že omenjenih podatkih postreže z oceno vrednosti posameznih zemljišč. Dodatne podatke o zemljiščih ponudi seznam iz leta 1803, na katerem so 104 hišne številke in njihovi posestniki – navedeni so v tabeli, v kateri je navedeno tudi, kateremu gospostvu so bila posameznikova zemljišča podložna (nekatera več gospostvom) ter kolikšni kmečki posesti je ustrezala njihova velikost (od celega do četrtinskega kmeta), izmera posameznih vrst zemljišč (njiv, travnikov ...) in hišna številka. Na seznamu obrtnikov iz okoli leta 1840 so navedena imena 72 obrtnikov, ob vsakem dejavnost in vrsta obrtne pravice. Nekateri od teh se- znamov vsebujejo tudi podatke o plačilu davščin, po- 13 SI PAM/0004, škatla 59, ovoj 1, Vojni davek, prispevek za kasarno in prenočnina (za nastanitev vojakov) v trgu Ljuto- mer. 14 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 1, Seznami hiš, tržanov, živine, nabornikov magistrata Ljutomer. samezni se nanašajo na požarno varnost v trgu. Za- nimivo je navodilo iz leta 1825, da je treba okrožnico o požarnem zavarovanju dostaviti vsem pismenim Ljutomerčanom, ki nato navaja seznam 23 pismenih tržanov. Iz leta 1834 je seznam lastnikov živine, ki posebej našteva rogato živino in posebej prašiče ter hišno številko lastnika. Seznami nabornikov iz Lju- tomera in okolice iz leta 1846 vsebujejo ljudi po hi- šnih številkah, pripisani so kraj, okrožje, starost (med 19 in 29) ter podatek, ali še imajo starše. Na drugih seznamih so navedeni tudi nekateri, ki niso sposobni za vojsko. Tesna povezava trga Ljutomer z gospo- stvom Branek se kaže v marsikaterem dokumentu; tako je med seznami tržanov tudi seznam podložni- kov gospostva Branek iz vasi Križevci, Ključarovci, Vučja vas, Cven, Mota, Stročja vas, Pristava, Banovci, Podgradje, Babinci, Krištanci, Spodnje Krapje, Ra- domerje in Grlava. Seznam, ki nekoliko izstopa, je tudi izvleček iz krstnega zapisnika trga Ljutomer, na- stal okoli leta 1800, kjer so po hišnih številkah v trgu izpisana imena tržanov in datumi njihovih rojstev. V popisih pokojnikov15 (1783–1883) so poleg imen zabeleženi še skupni zneski njihovega premoženja in od tega pobran prispevek za šolski sklad. Kovačič v monografiji o Ljutomeru zapiše: »Ena najimenitnejših trških svoboščin in pravic je bila sodna pravica, civilna in deloma kriminalna. Meje ozemlja, na katerem so imeli sodno pravico, so bile od starih časov natančno določene (pomirje, Burg- fried). Da se ne bi meje pozabile, so jih v starejših ča- sih vsako leto, pozneje pa v krajših ali daljših presled- kih objahavali. To se je vršilo z velikim hrupom in strelbo, tržani so oboroženi na konjih jezdili, naprej se je nesla trška zastava, skupno s sosednimi oblast- mi so pregledavali mejnike in jih obnavljali, kjer je bilo treba. To se je imenovalo 'objahavanje pomir- ja' (Burgfriedbereitung).«16 V fondu je ohranjen opis pomirja trga Ljutomer iz leta 1690, pa tudi doku- ment, ki priča o eni teh pojezd,17 in sicer o tisti iz leta 1723. Od zadnje pojezde je preteklo že 14 let, zato so tržani sosednjim gosposkam naznanili, da bodo 24. in 25. maja objahali svoje pomirje. Pri njivi Kostanjevica je prišlo do prepira z grajskimi ljudmi, ki so trdili, da ta njiva spada pod sodno oblast Bra- neka. Prišlo je do prepira in potem celo do pretepa, na katerem so »zmagali« tržani, ki so bili najbrž v večini.18 Šele leta 1736 je bila sklenjena poravnalna pogodba med ljutomerskim trškim sodnikom na eni strani ter Sigmundom Friderikom baronom Schwiz- nom in Karlom Jožefom baronom Gabelkhoffnom 15 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 2, Popisi pokojnikov trga Ljuto- mer. 16 Kovačič, Ljutomer, str. 138. Kako je tovrstna pojezda pomirja potekala v Šoštanju gl. Poles, S praporom in partizano, str. 639–672. 17 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 3, Pojezda pomirja trga Ljuto- mer. 18 Kovačič, Ljutomer, str. 138. 743 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 kot skrbnikoma mladoletnih baronic Marije Eleono- re in Katarine Jožefe Mauerburg na drugi strani. Iz dokumentov o ljutomerskih trških njivah in drugih posestih19 (1633–1857) lahko razberemo, kako je magistrat gospodaril s svojimi nepremičnina- mi. Leta 1857 je bilo enajst trških travnikov in štiri njive v zakupu. Prav tako so leta 1831 za šest let dali v zakup ribolovno pravico. Ohranjeni so seznami z imeni desetih oziroma sedmih ribnikov.20 V zvezi z ljutomerskimi trškimi travniki so ohranjeni številni licitacijski protokoli za seno ali zakup travnikov iz 19. stoletja.21 Na dražbi pridelka sena in otave z lju- tomerskih trških travnikov iz leta 1813 so popisali 19 SI PAM/0004, škatla 5, ovoj 1, Dokumenti ljutomerskih tr- ških njiv in drugih posesti. 20 SI PAM/0004, škatla 7, ovoj 5, Zakupna pogodba za ribolov- ne vode v Ljutomeru. 21 SI PAM/0004, škatla 7, ovoj 6, Popisi ljutomerskih trških travnikov, licitacijski protokoli za seno ali zakup travnikov ipd. vse prisotne in nato imena dražiteljev z njihovimi ponudbami. Izklicna cena na dražbi je bila 25 gld, na koncu pa je bil pridelek prodan za več kot 60 gld. V zapisnikih o dražbi za zakup ljutomerskih travnikov so opredeljeni tudi pogoji zakupa. Za vojaške namene so nastale tabele, ki segajo v leto 1771, navajajo pa število moških po starostnih skupinah ter konje in vole za vprego.22 Prošnje za sprejetje med tržane Ljutomera in di- plome o sprejemu med tržane (1685–1854)23 so na- slovljene na barona Mauerburga in njegove nasledni- ke – lastnike gospostva Branek. Pogosto so priloženi tudi izvlečki iz zapisnika trškega sveta, po katerih se tržani strinjajo, da se prošnji ugodi. Iz leta 1844 so ohranjeni obrazci – diplome za sprejetje med tržane; 22 SI PAM/0004, škatla 82, ovoj 11, Tabele s številom moških po starostnih skupinah ter konjev in volov v magistratu Lju- tomer. 23 SI PAM/0004, škatla 83, ovoj 1–2, Prošnje za sprejem med tržane Ljutomera in diplome o sprejemu med tržane. Potni list z opisom osebe, 1848. 744 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 iz istega leta je tudi seznam sprejetih tržanov. Tudi prošnje in pritožbe tržanov24 so večinoma naslovljene na gospostvo Branek in vladarja. Med domovinskimi in potnimi listi tržanov25 lahko preberemo opise zu- nanjosti osebe, na katero je bil potni list izstavljen. Odnos med gospostvom Branek in trgom Lju- tomer je natančno opredeljen v prepisu pogodbe z baronom Tomažem Ignacem Mauerburgom iz leta 1684,26 s katero si je trg zapravil dobršen del samo- stojnosti. Glavne točke pogodbe: 1. Mauerburg in njegovi nasledniki zastopajo trg pred deželnimi stanovi glede davkov, doklad itd. in jih tudi plačujejo. Izredne davke mora trg povrniti. 2. Mauerburg in nasledniki se zavežejo, da bodo vedno branili tržane in ne bodo dovolili, da bi se jim godila krivica. 3. Trg naj si voli svojo oblast, sodnika in svetni- ke, kakor je bila od nekdaj navada. Vendar morajo biti izvoljeni tisti, ki so graščaku vdani in so pošteni. Izbrani trški sodnik, ki je sposoben za svojo službo, mora graščaku obljubiti, da se bo potegoval za njego- ve koristi in mu bo s tržani vred pokoren. 4. Trški sodnik in svetniki so v vseh civilnih zade- vah vsem svojim podložnikom prva instanca, more- bitne pritožbe na njihove odločitve se podajo gospo- stvu. Meje njihove sodne oblasti (pomirje) ter druge svoboščine in pravice ostanejo iste, kakor so jih imeli pod Draškovići, Alapići itd. 5. Tržani smejo pasti in sekati drva v tistih gozdo- vih, kjer so lahko doslej, vendar gozdov ne smejo pov- sem izsekati. Dovoljeno jim je loviti ribe v Ščavnici in drugih potokih na trškem ozemlju. Pobirati smejo tudi davke ob mihaelovem (29. september), zemljiški davek na markovo (25. april) ter desetino od snopja in druge obveze. Ostane jim tudi mostnina, katere pa ne smejo terjati od grajskih podložnikov. 6. Gospostvo ima pravico vsako leto potrditi so- dnika in svetovalce; ima odvetništvo (vogtijo) nad župnijsko cerkvijo in podružnicami ter dve mesnici v trgu. Trg lahko ima dva letna sejma, v zameno pa se mora gospostvu vsako leto odkupiti z živili. 7. Noben trški sodnik, svetnik in pisar ne sme biti odstavljen in noben tržan ne sme izgubiti trške pra- vice, tudi ne sme biti noben sprejet brez vedenja in dovoljenja gospostva. 8. Namesto prejšnjih 400 gld na leto bodo odslej plačevali samo 350 gld. Oproščeni so tudi pravdnih stroškov, potnine itd. Za deželni davek bodo odslej plačevali 19 gld 3 šilinge 9 pfenigov.27 28. januarja 1685 je prisegel sodnik s svetovalci, nato je bila velika pojedina na občinske stroške. Ven- 24 SI PAM/0004, škatla 83, ovoj 3, Prošnje in pritožbe tržanov Ljutomera. 25 SI PAM/0004, škatla 83, ovoj 3, Domovinski in potni listi tržanov Ljutomera. 26 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 7a, Prepis pogodbe trga Ljuto- mer z baronom Tomažem Ignacem Mauerburgom. 27 Kovačič, Ljutomer, str. 135–136. dar spori med gospostvom in tržani s tem niso pre- nehali.28 Kako malo je pomenila volja tržanov, kaže zabeležka o glasovanju ljutomerskega trškega sveta iz 17. stoletja, ko so se odločali, ali bi raje bili pod- ložniki Mauerburga ali Paradeiserja.29 Glasovanje se nanaša na dopis grofa Janeza Ernesta Paradeiserja in njegove žene Konstance ljutomerskemu županu in vsem Ljutomerčanom z dne 23. junija 1681. Lastni- ka Dolnjega gradu sta se tržanom ponudila za go- spoda ter jim svetovala, naj se z vsemi sredstvi pote- gujejo za to, da bi bili spet podložniki ljutomerskega gospostva, kakor so bili nekoč, in ne Braneka. Ker so bili Ljutomerčani ravno takrat v sporu s Tomažem Ignacem pl. Mauerburgom, ni čudno, da iz v doku- mentu zabeleženih črtic o glasovanju razberemo, da je za Paradeiserja glasovalo 24 tržanov, za Mauerbur- ga pa le eden. Sklenili so, da bo trški sodnik z dvema tržanoma v zvezi s tem šel v Gradec in, če bi bilo treba, tudi na Dunaj k cesarju. To se je nato zgodilo, vendar ni nič pomagalo, tržani so kljub temu ostali Mauerburgovi podložniki.30 1.3 Normalije, privilegiji, predpisi in prisege O tem, kako pomembni so bili za magistrat privi- legiji, ki jih je moral potrditi vladar, pričajo potrditve privilegijev trgu Ljutomer,31 med katerimi so prepisi listin, prošnje za potrditve privilegijev ter dopisi in osnutki v zvezi s trškimi privilegiji. Najstarejši je pre- pis listine iz leta 1360, ki je nastal leta 1625, s katero vojvoda Rudolf potrdi Ljutomeru iste trške pravice, kot mu jih je podelil že njegov oče Albreht. Zanimi- vo je, da je v listini prišlo do napake, saj je zapisano, da je Albreht trgu podelil pravice leta 1392, kar se- veda ni mogoče, saj je umrl leta 1358. V resnici bi se listina iz leta 1360 morala sklicevati na Albrehtovo listino iz leta 1342.32 Sledijo še številni mlajši prepi- 28 Prim. prav tam, str. 126–127. 29 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 6, Zabeležka o glasovanju ljuto- merskega trškega sveta, ali bi raje bili podložniki Mauerburga ali Paradeiserja. 30 Kovačič, Ljutomer, str. 200. 31 SI PAM/0004, škatla 1, ovoj 6–7, Potrditve privilegijev trgu Ljutomer. 32 Wir Rudolph von Gottes Gnaden Herzog zu Oesterreich, zu Ste- yer vnnd zu Khärndten, Fürst zu Schwaben vnnd zu Elssassen, Thuen khund dass Vnsere getreu: die Purgern von Luettenberg fur Vnnss khomen vnnd zaigten Vnss Vnnsers Lieben Herrn vnd Vatters sellig. Handtuest vmb Ihre Recht vnnd batten Vnnss mit Vleiss ds Wier in die geruehten zu bestetten, vnnd zu Verneu- ern, alss haben Wier gethan, in der Weiss alss hernach geschrieben steht: Wir Albertuss von Gottes genadn Herzog zu Österreich, zu Steyern vnd zu Khärndtn, Thuen khund mit disem Breiff, dass Wier Vnnsern Burgern zu Luettenberg, die gnad gethan haben vnnd thuen auch dass sy alle die reht haben sollen, die Vnser Burgern zu Rakherspurg habent vnd geben in, disen brieff ver- sigelten mit Vnsern Insigel, Der geben ist zue Rakherspurg, da man zelt nach Cristi geburth Dreyzehenhundert Jaarn, darnach in dem zweyundneunzigsten Jar am St. Margarethn Tag. Nun haben Wier vorig. Herzog Rued: angesehen, die gnad die der Vorig. vnser Vatter Herzog Albertus gehabt hat, zu dem selbi- gen Purgern zu Luettenberg, vnd haben in die Neue Handtuest 745 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 si, prav tako prepisi novejših listin, vse do potrjenega prepisa listine Jožefa II. o podelitvi trških pravic in odreditvi sejemskih terminov Ljutomeru leta 1788, ki je bil narejen leta 1835; v listini je cesar na prošnjo ljutomerskega trškega sodnika in sveta tržanom po- trdil pravico do petih letnih sejmov, ki jim jih je leta 1742 potrdila že njegova mati Marija Terezija. Sejmi naj bodo na vsak kvatrni torek ter na velikonočni to- rek. Če pa bi bil kateri izmed navedenih dni praznik, naj se sejem prenese na prvi naslednji delovni dan. Nekatere od teh originalnih listin s trškimi privilegiji Pokrajinski arhiv Maribor hrani v Zbirki listin,33 v fondu Magistrat Ljutomer pa so ohranjene pripada- joče prošnje Ljutomerčanov, da jim cesar potrdi pri- vilegije, ter na primer zapis o plačilu dvorni davčni in ekspedicijski direkciji za izdano listino s potrjenimi trškimi pravicami in dopis v zvezi s plačilom takse za izdane privilegije petih letnih sejmov. Da so termi- ne letnih sejmov določali glede na to, kdaj so imeli okoličani sejme, in v soglasju z njimi, priča dopis iz leta 1856, ki so ga poslali iz od Ljutomera manj kot 20 km oddaljenega Sv. Jurija ob Ščavnici. V njem Jurjevčani sporočajo, da so zaprosili za odobritev let- nih sejmov 3. februarja, 25. aprila, 1. avgusta in 21. novembra, Ljutomerčane pa sprašujejo, ali imajo kaj proti navedenim datumom. Vendar pa je bilo biti in postati tržan tudi pose- ben privilegij. Sprejetje med tržane je bil slavnostni dogodek, saj je moral vsak prišlek opraviti prise- go zvestobe in plačati takso. Ohranjeni so prisežni obrazci34 od 18. stoletja dalje, vendar niso vsi datira- ni. Ob obrazcih so zapisana pravila, ki jih je bilo tre- ba upoštevati ob izreku prisege. Iz seznama pobranih pristojbin za prisege tržanov,35 ki je, žal, ohranjen le za dve leti, je razvidno, da so bili leta 1812 sprejeti štirje tržani; na seznamu iz leta 1825 pa je kar 20 novih tržanov ter še nekaj takih, ki so tega leta plačali za nazaj. Ob imenu tržana sta navedena tudi hišna številka in znesek plačila. 1.4 Uradniki magistrata Sestava ljutomerskega trškega sveta36 je dobro razvidna iz dveh dokumentov: iz leta 1697 je izvle- ček iz zapisnika ljutomerskega trškega sveta, v kate- durch Ihre Pett willen bestett und erneuerth in der Weiss als sie von Worth zu Worth da oben geschriben stehet. Dass geben Wier zu Vhrkhundt dissen Breiff besiegelten mit Vnnsern Insigil. Der geben ist zu Graz am Sontag vor Scolastice Virginis nach Cristy Geburth Dreyzehen hundterth Jahr darnach in den Sechzigisten Jar. / L.S. / Coll. vnnd dem Original gleich Lauttendt den 8. Nouember a 1625 / Andth Kheller m/p. (Transkripcija: Kovačič, Ljutomer, str. 229). 33 SI PAM/0001. 34 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 1, Prisežni obrazci trga Ljuto- mer. 35 SI PAM/0004, škatla 58, ovoj 4, Seznami pobranih pristojbin za prisege tržanov pri magistratu Ljutomer. 36 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 2, Sestava ljutomerskega trške- ga sveta. rem preberemo, da so bili za sodstvo določeni po trije možje kot »desna roka« in trije kot »leva roka«; nato pa še po trije za vsako roko kot uprava. Dokument je podpisal Karl Ferdinand Schaffmann, ki je imel skrbništvo nad Mauerburgovimi mladoletnimi otro- ki. Za leto 1737 so navedeni po trije svetniki sodnika kot »desna« in kot »leva« roka, nato pa še po trije za vsako roko za upravo oziroma splošne zadeve. V odboru je določen »predstojnik« (Vorgeher)37 in šest članov, nato pa še štirje »četrtniki« (Viertelmeister).38 Sestavo trškega sveta podrobno opiše Slekovec v lju- tomerski kroniki.39 Med dokumenti, ki se nanašajo na pisarje in trške sodnike,40 so razna potrdila trških pisarjev, da so pre- jeli plačilo, prošnje trških sodnikov baronu Mauer- burgu, naj jih iz različnih razlogov (na primer visoke starosti) razreši z mesta trškega sodnika, dopisi in spori v zvezi z izborom trškega sodnika ipd. Ohra- njen je tudi seznam ljutomerskih trških sodnikov od leta 1609 do leta 1685. Slekovec je zapisal,41 Kovačič pa še dodal in v svoji knjigi objavil seznam trških so- dnikov od leta 1363 do leta 1924,42 ki pa ga je mogo- če dopolniti s pomočjo letnih obračunov magistrata43 med letoma 1567 in 1868, čeprav niso ohranjeni za vsa leta. Tudi iz zapisnikov trškega sveta44 lahko raz- beremo imena trških sodnikov, ki so ohranjena med letoma 1590 in 1816, vendar spet ne za vsa leta.45 Med dokumenti, ki se nanašajo na komorni- ke oziroma blagajnike,46 so potrdila sodnega sluge, nočnega čuvaja, gradbenega mojstra ipd. o prejemu denarja. Naloge komornika natančneje podaja doku- ment iz 19. stoletja, v katerem so v sedmih točkah navodila zanj. Zapisano je, da za komornika za dobo treh let volijo enega od trških svetnikov, ki je nato kot trški ekonom zadolžen za vse finance. 37 Ta naj bi imel vlogo tožilca pri trških sodnih obravnavah (SI PAM/1709, škatla 2, Kronika sodnije pri Sv. Lenartu v Slo- venskih goricah). 38 »Nekaki policijski organi v trški občini so bili v poznejših časih tudi četrtniki, /.../ ki so bili v občinskem svetovalstvu nekaki ljudski zastopniki (tribuni plebis), pravice glasu sicer niso imeli, vendar so v sejah zastopali proste tržane, smeli so predlagati želje in zahteve tržanov ter ugovarjati sklepom ob- činskega starešinstva. Oni so nekako posredovali med magi- stratom in tržani. Sčasoma se je pa njihov delokrog spremenil in so postali nekaki policijski nadzorniki v določenih četrtni- jah mest ali trgov (Viertelmeister).« Kovačič, Trg Središče, str. 388. 39 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 75–99. 40 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 3, Pisarji in župani trga Ljuto- mer. 41 Slekovec je naštel trške sodnike do leta 1895 (Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 317–322). 42 Kovačič, Ljutomer, str. 145–149. 43 SI PAM/0004, škatle 30–56, Letni obračuni magistrata Lju- tomer s prilogami. 44 SI PAM/0004, škatle 18–29, Zapisniki ljutomerskega trškega sveta. 45 Seznam trških sodnikov v Horvat, Zanimivosti, str. 106–107. 46 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 5, Komorniki (blagajniki) ma- gistrata Ljutomer. 746 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 Sporu med baronom Mauerburgom in ljutomer- skimi trškimi svetniki47 lahko sledimo na podlagi do- pisov z začetka 18. stoletja. Spor je nastal zaradi lova, ki ga po mnenju tržanov baron ne bi smel izvajati v njihovih gozdovih, zato so na silo odstranili njegove mreže. Barona je to tako razjezilo, da je trškemu sve- tu prepovedal seje, češ da niso prišli po potrditev na Branek; zagrozil jim je celo z globami, če se bodo sej udeleževali.48 Na podlagi potrdil o prejemu plačil za opravlje- no delo lahko med dokumenti srečamo še naslednje »zaposlene«: kanclista (pisca čistopisov), diurnista (zapisnikarja), računovodjo, odvetnika (solicitatorja), nočnega čuvaja, tobačnega nadzornika, vinskega in- špektorja, mlinarskega inšpektorja, dimnikarja, vodjo zemljiške knjige, poštarja idr.49 Tudi potne stroške50 so predstavnikom magistrata povrnili. Na računih je navedeno, kdo je potoval, kdaj in kam. Na nekate- rih računih je natančno razdelano, koliko denarja je recimo šlo za krmo konjev, za prevoz s splavom čez Muro, za prenočišče ipd. 47 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 6, Ljutomerski trški svetniki. 48 Kovačič, Ljutomer, str. 136. 49 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 10–22, Uradniki magistrata Ljutomer. 50 SI PAM/0004, škatla 56, ovoj 15, Računi za poti uradnikov magistrata Ljutomer. 1.5 Dopisi magistratu Med dopisi, ohranjenimi v glavnem iz druge po- lovice 19. in z začetka 20. stoletja, velja izpostaviti oznanilo namestnika glede programa za obisk cesar- ja Franca Jožefa I. v Radgoni v slovenskem jeziku:51 »Kar se kinčanja tiče, opozorujem na to, da se po mogočnosti rabijo le državne, deželne i hišne barve, posebno pa se ima gledati na to, da se slovenske ali nemške narodne barve v porabo vzele ne bodo. Stre- ljanje z možnarji blizu cest, po katerih bodo Nje- govo Veličanstvo potovali, je ostro prepovedano, ako pa bi se vendar le streljalo, mora se to v večji daljini od dotične ceste vršiti in sicer s primerno oprezno- stjo. Spodobnost terja, da se prihod Njegovega Ve- ličanstva z zvonjenjem cerkvenih zvonov pozdravi.« Iz teh besed že lahko zaslutimo napetost, ki je leta 1883, ko je dopis nastal, naraščala med Slovenci in Nemci. 51 SI PAM/0004, škatla 16, ovoj 23, Oznanilo namestnika glede programa za obisk cesarja Franca Jožefa I. v Radgoni v slo- venskem jeziku. Zapisniki trškega sveta (1629–1661). 747 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 1.6 Zapisniki ljutomerskega trškega sveta52 V 24 knjigah so zapisniki trškega sveta med leto- ma 1590 in 1849, v katerih najdemo tudi imena tr- ških sodnikov, svetnikov (»desna roka«, »leva roka«), četrtnih mojstrov, članov ceha, gozdarjev, »gmajnar- jev« in drugih. V te knjige so vpisali tudi novospre- jete tržane, ki so opravili svečano prisego. Od kon- ca 17. stoletja naprej so ohranjeni zapisi o volitvah, ki so označene s črticami – številom ustnih glasov, ki jih je prejel posamezen kandidat. Volitve trškega sodnika so potekale vsako leto, zato ni težko verje- ti Kovačiču,53 da se tržani praviloma niso kaj prida zanimali za volitve, pa tudi trški sodnik sam se je te službe otepal. Bistveno vlogo pri izbiri kandidata je igral lastnik gospostva Branek. Tržani so morali vsa- ko leto že novembra naznaniti štiri kandidate, med katerimi je bil tudi trški sodnik, ki je doslej opra- vljal to vlogo. Od teh je smel graščak enega črtati, ne da bi navedel razlog, drugega pa je lahko črtal le z utemeljenim pomislekom. Če so tržani tako zah- tevali, je moral določiti nepristranskega razsodnika, čigar odločitev sta morali spoštovati obe strani. Če graščak v predpisanem času ni imenoval primerne- ga razsodnika, so smeli tržani svojega sodnika voliti, če pa je magistrat zamudil s svojo zahtevo, je trški 52 SI PAM/0004, škatle 18–29, Zapisniki ljutomerskega trškega sveta. 53 Kovačič, Trg Središče, str. 419–422. sodnik ostal tisti, ki je že v preteklem letu opravljal to funkcijo. Tudi če so hoteli tržani trškega sodnika zaradi nesposobnosti odstaviti, se je moral graščak s tem strinjati.54 O sejah trškega sveta podrobneje piše Slekovec in zapiše tudi, da so se njegovi člani sestajali po potrebi. Navede, kolikokrat na leto so med letoma 1711 in 1720 sklicali seje: najmanj 16-krat (leta 1719) in naj- več 46-krat (leta 1716).55 1.7 Letni obračuni magistrata s prilogami56 26 arhivskih škatel polnijo letni obračuni prihod- kov in izdatkov magistrata med letoma 1567 in 1868 ter pripadajoče priloge. Nekateri obračuni so splošni, drugi so namenjeni na primer mlinu ali opekarni. Po- sebej so odložene priloge k obračunom, ki vsebujejo razne račune, specifikacije, dopise, registre stojnin in mitnin ipd. Tudi tu lahko včasih zasledimo imena članov trškega sveta ter podatke o volitvah trškega sodnika, že od leta 1571 pa so ob kandidatih oznake s črticami za vsak prejeti glas. Starejši letni obračun je vedno podal trški sodnik, leta 1646, ko je aktualni trški sodnik Mikša med letom umrl, je Habjanič, ki je prevzel funkcijo za njim, podal ločen obračun ma- 54 Prav tam, str. 135–136. 55 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 100. 56 SI PAM/0004, škatle 30–56, Letni obračuni magistrata Lju- tomer s prilogami. Letni obračuni (1567–1650). 748 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 gistrata. Od 18. stoletja dalje so letne obračune včasih podajali komorniki ali pa tudi kdo drug iz trškega sveta, proti koncu 18. stoletja celo upravitelj gospo- stva Branek. Za leto 1662/63 so prihodki razdeljeni na prihodke od vrtnega činža in stojnine, prihodke od prodanih hiš in zemljišč, prihodke od žitne dese- tine, stojnine, kazni in posebne prihodke; izdatki pa se delijo na denar za oskrbo vojske, izdatke za trškega pisarja in sodnega slugo ter na posebne izdatke. Leta 1682 so spet navedeni prihodki po postavkah: davek od tržanov in želarjev, mitnina in stojnina, pašnina, plačane kazni, prodaja žita, posebni prihodki; in iz- datki: davki, selnina (denar za sla), plača za trškega pisarja, četrtnega mojstra in sodnega slugo ter po- sebni izdatki. Kot zapisano, so nekateri obračuni tematski, zato poglejmo nekaj primerov. V posebnem letnem obra- čunu magistrata za opeko, ki sta ga leta 1777 podala inšpektorja za opeke, je navedeno, koliko opeke ka- tere vrste je magistrat prejel, nato pa so zabeleženi kupci opeke in znesek, ki so ga zanjo plačali, na kon- cu pa so izdatki za izdelavo opeke.57 V letnem obra- čunu magistrata za mline iz leta 1778, ki sta ga poda- la inšpektorja trških mlinov, so seznami kupcev žita s plačanimi vrednostmi ter izdatki za mlin.58 Podobno v obračunu za vinograde, ki ga je leta 1781 podal in- špektor, zasledimo prihodke, nato pa še izdatke za vi- nograde.59 Priloge k letnim obračunom so odložene po letih oziroma za nekaj let skupaj, začenši z letom 1690. Gre predvsem za račune, ki so bili izstavljeni magistratu Ljutomer, pa tudi izvlečke iz obračunov in specifikacije. Podobne dokumente najdemo med finančnimi zadevami magistrata.60 2 Zdravstvene, veterinarske in socialne zadeve 2.1 Saniteta – ukrepi proti kužnim boleznim61 Iz dopisov (1680–1856) lahko razberemo odnos, ki so ga v tistih časih imeli do kužnih bolezni in zdrav- stva. Iz Gradca so prihajala razna opozorila o širjenju hudih bolezni v okolici in navodila za preprečevanje okužbe, ki naj jih magistrat upošteva; mariborski okrožni urad je obveščal o izobraževanjih za porodni- čarke in preverjal upoštevanje predpisov o pokopih umrlih; gospostvo Branek je določalo, kako ravnati z bolnico, ki je obolela za kolero; okrajni urad Ljuto- 57 SI PAM/0004, škatla 32, ovoj 11, Letni obračun magistrata Ljutomer za opeko, ki ga podata inšpektorja za opeke Jakob Hanžič in Jože Jagrovič. 58 SI PAM/0004, škatla 32, ovoj 13, Letni obračun magistrata Ljutomer za mline, ki ga podata inšpektorja trških mlinov Peter Steidl in Simon Gaberc. 59 SI PAM/0004, škatla 32, ovoj 21, Letni obračun magistrata Ljutomer za vinograde, ki ga poda inšpektor Jakob Hanžič. 60 SI PAM/0004, škatle 56–58, 114, Finančne zadeve magistra- ta Ljutomer. 61 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 1, Saniteta v trgu Ljutomer – ukrepi proti kužnim boleznim. mer je pisal o preprečevanju širjenja bolezni črnih koz; najdemo pa tudi prošnje za pomoč iz Bosne in Češke, kjer so ljudi prizadele bolezni in posledično lakota. 2.2 Dokumenti zdravnikov in kirurgov62 Najstarejši zapisi o ljutomerskih padarjih v fon- du segajo v leto 1700. Iz 18. stoletja je ohranjenih še nekaj inventarjev po padarjih in ranocelnikih, ki vsebujejo popise zapustnikovih nepremičnin s pravi- co do opravljanja padarske obrti ter sezname njiho- vega službenega orodja. Med imeni zasledimo vdovo Salome, ki je bila najprej poročena s padarjem Jane- zom Kolencem, ko je ta umrl, je vzela naslednjega padarja, Petra Mišico, nato pa še zdravnika in brivca Jerneja Tonaja.63 V poročni pogodbi iz leta 1760 je za razliko od ostalih dokumentov za padarja upora- bljen izraz Wasserbaader, kar sovpada z deli, ki so jih takrat padarji prevzemali (britje, kopanje, umivanje, oskrba ran, priprava krem ipd.). Iz uradnega izkaza iz leta 1849 izvemo, da je leta 1777 trg zajel požar, v katerem je zgorela tudi zemljiška knjiga, da pa so po ustnem izročilu v Ljutomeru vedno imeli pravico le do enega padarja. Tudi o ljutomerskih zdravnikih je več zapisal Sle- kovec, sestavil je celo seznam vseh znanih padarjev od leta 1575 do izšolanih zdravnikov leta 1895. 64 2.3 Dokumenti lekarnarjev in porodničark (babic)65 Posamezni dokumenti iz srede 19. stoletja se na- našajo na pravico do opravljanja lekarniške obrti. Iz 19. stoletja je tudi dopis v zvezi s tem, da porodničar- ka (babica) prejme od magistrata letno plačo in zato pri porodih pomaga tudi revnim ženskam. Precej po- veden je dopis z Braneka, ki magistrat Ljutomer ob- vešča, da lahko glede na to, da v trgu nimajo izučene babice, po potrebi tudi Ljutomerčankam priskoči na pomoč veržejska babica Julijana Šepanec. Najdemo tudi dopis ljutomerskega župnika o nepooblašče- ni babici Mariji Persil, ki pomaga pri porodih in s tem odjeda kruh uradni babici. Župnik je zapisal, da poleg tega s svojim obnašanjem »kvarno vpliva« na mlada dekleta. 2.4 Dokumenti o živinskih boleznih66 Iz 18. stoletja so ohranjeni seznami poginule ži- vine in njenih lastnikov. Iz dopisa in kurende iz leta 62 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 2, Dokumenti zdravnikov in kirurgov v Ljutomeru: pravice in osebne zadeve. 63 Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 176. 64 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 297–316. 65 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 3–4, Dokumenti lekarnarjev in pravica do izvajanja lekarniške obrti v trgu Ljutomer; Doku- menti babic v magistratu Ljutomer. 66 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 5–6, Dokumenti v zvezi s ku- žnimi in drugimi boleznimi živali v trgu Ljutomer; Doku- menti živinozdravnika za področje Ljutomera. 749 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 1829 lahko sklepamo, da so kužne bolezni živali sku- šali omejevati na podoben način kot človeške epide- mije. Zato posamezne dokumente v zvezi z bolezni- mi živali najdemo tudi med saniteto, dve okrožnici pa celo med policijskimi zadevami. 2.5 Dokumenti pokopališča in pogrebov Slekovec v ljutomerski kroniki zapiše, da je bilo do leta 1786 pokopališče okrog župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. V začetku 17. stoletja je bilo obdano z leseno ograjo. Ob vizitaciji leta 1617 je škof naročil, da morajo pokopališče obzidati, na sredino pa posta- viti križ ter posodo z blagoslovljeno vodo. Ko je cesar Jožef II. določil, da se morajo vsa pokopališča, ki so v bližini župnijskih cerkva, odpraviti, je leta 1787 ta- kratni župnik blagoslovil novo pokopališče, za katero je občina odstopila njivo. Vendar pa novo pokopali- šče zaradi samotne lege nekaterim tržanom ni uga- jalo, zato so si od vlade izprosili, da so smeli na sta- rem pokopališču ob cerkvi še naprej pokopavati vsaj »odličnejše mrliče«. Šele od prve polovice 19. stoletja so se vsi pokopi vršili na novem pokopališču.67 Med dokumenti o pokopališču so iz časa med le- toma 1795 in 1812 v fondu ohranjeni dopisi v zve- zi z novim pokopališčem. Na Braneku so menili, da nova lokacija zaradi oddaljenosti in drugih zadev ni primerna,68 na koncu pa so pokopališče le morali prestaviti. Tako so seznami opravljenih grobarjevih del in plačila zanje (1826–1831) že z novega poko- pališča.69 2.6 Dokumenti o pomoči revnim in o trškem špitalu70 Magistrat je skrbel tudi za revne tržane. S konca 18. stoletja sta ohranjeni dve okrožnici, ki se nanaša- ta na pravila za bivanje v ubožnici, kjer se ni smelo ostati več kot deset let, in na razdeljevanje miloščine. Magistrat je z gospostvom Branek v začetku 19. sto- letja izmenjal nekaj dopisov na temo dobrodelnega društva, ki je zbiralo kruh in posevke za revne. Na seznamu pomoči potrebnih iz leta 1817 je navedenih sedem družin. Med dokumenti o pomoči revnim je tudi nekaj seznamov vajencev in pomočnikov, ki so delovali v trgu. V zvezi s trškim špitalom so ohra- njene računske knjige mlina trškega špitala (1692, 1693/94, 1718), gradbeni načrt za izgradnjo nove stavbe špitala (1837), nekaj zapiskov, prepisov listin in originalni dopisi barona Mauerburga v zvezi s špi- 67 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 518–520. 68 SI PAM/0004, škatla 109, ovoj 1, Dopis gospostva Branek župniji Ljutomer v zvezi z novim pokopališčem. 69 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 7, Dokumenti pokopališča in pogrebov pri magistratu Ljutomer. 70 SI PAM/0004, škatla 77, ovoj 9, Dokumenti v zvezi s pomo- čjo revnim pri magistratu Ljutomer; škatla 82, ovoj 1, Špital v Ljutomeru – stroški za izgradnjo in gradbeni načrt, računske knjige špitalskega mlina, jedilniki oskrbovancev, dopisi. talom (1693–1728), specifikacija z določili za špital (1728), obračuni stroškov za gradnjo špitala (1837) ter jedilni listi oskrbovancev špitala (1853). 3 Gradbene zadeve Med gradbenimi zadevami so v prvem sklopu ra- zne izmere, cenitve, donos in opisi nepremičnin trga Ljutomer. Na seznamu o kmetih in kajžarjih iz leta 1802 je 98 oseb, navedene so njihove služnosti in gle- de na to kategorizacija v celega, tričetrtinskega, polo- vičnega in četrtinskega kmeta ali kajžarja. Ohranjen je tudi izkaz zemljišč, ki jih je magistrat Ljutomer prodal med letoma 1802 in 1832, v katerem so imena lastnikov zemljišč, dominikalne dajatve ipd. Iz ceni- tve nepremičnin, ki so pripadale magistratu, lahko razberemo, da je leta 1823 imel 28 nepremičnin, naj- večjo vrednost med njimi je imel dominikalni mlin. Na seznamu njiv in gozdnih površin, ki so jih s tlako obdelovali prebivalci trga, je 108 zemljišč, ob vsakem je zabeleženo, koliko tlačanov ga obdeluje. Gradbe- nih parcel je bilo v občini Ljutomer takrat 132, v Ka- menščaku pa 101, medtem ko je bilo v Kamenščaku 749 zemljiških parcel.71 V drugem sklopu so dokumenti v zvezi z zgrad- bami trga Ljutomer, in sicer prošnja magistrata pri- stojnemu gospostvu Branek v zvezi s prodajo hiše za uslužbence (Diensthaus), ki je imela dve večji sobi, eno sobico, kuhinjo, jedilnico in vrt (leto 1837). Sem so uvrščeni tudi licitacijski zapisnik o prodaji gumna (leto 1835), zakupna pogodba za prostore v rotovžu (leto 1839) in zapisnik o licitaciji za zakup prostorov v rotovžu (leto 1844).72 Magistrat Ljutomer je imel v lasti tudi viničarsko hišo v od trga okoli 10 km oddaljenem Brebrovniku. V zvezi s to hišo so dokumenti iz srede 19. stoletja: predračuni in stroški za gradbeni material, gradbeni načrti, izmere in razni dopisi.73 Številni dokumenti, večinoma iz 19. stoletja, se nanašajo na javne in zasebne gradnje, predračune, gradbena dovoljenja in gradbene načrte.74 Med nji- mi lahko izpostavimo tiste, ki se nanašajo na obnovo kužnega znamenja v Ljutomeru (v letih 1793–1854), popravilo trške opekarne (leta 1804), vzdrževanje cest in mostov (v letih 1745–1866), izgradnjo hiše za trškega pisarja (leto 1844), gradnjo rotovža (v letih 1827–1847), gradnjo sodišča in zapora (okoli leta 1850) ter gradnjo vodnih objektov in regulacije obrežja (v letih 1835–1856). 71 SI PAM/0004, škatla 5, ovoj 3, Seznami zemljiških in grad- benih parcel trga Ljutomer ter zapisniki v zvezi z njimi. 72 SI PAM/0004, škatla 7, ovoj 4, Dokumenti v zvezi z zgrad- bami trga Ljutomer: hišo služabnikov, gumnom in prostori v rotovžu. 73 SI PAM/0004, škatla 8, ovoj 2, Gradnja viničarske hiše v Brebrovniku, v lasti magistrata Ljutomer. 74 SI PAM/0004, škatla 71, ovoji 1–5, Dokumenti javnih in zasebnih gradenj, predračuni, gradbena dovoljenja, gradbeni načrti ipd. 750 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 4 Dokumenti vinogradov trga Ljutomer75 Ohranjene so cenitve in licitacijski zapisniki vi- nogradov, ki so pripadali magistratu, dražbe vina ipd. V dokumentih se pogosto omenja vinograd v Bre- brovniku, ki ga je trg očitno dobil od Jurija Zidariča, tržana Ljutomera, ki je v oporoki z dne 30. januarja 1679 trgu volil svoj vinograd, trg pa je moral zanj plačati vsak mesec eno mašo in takrat razdeliti 1 gld miloščine med uboge.76 Ohranjene so tudi računske knjižice vinogradov od leta 1668 do leta 1847. 5 Dokumenti o pobiranju cestnine in stojnine77 Magistrat Ljutomer je imel pravico do pobira- nja stojnine na sejmih, ki so potekali v trgu, ter do mostnine in cestnine na točno določenih mestih. Se- znami pobrane stojnine iz let 1795–1850 vsebujejo zapise o tem, koliko trgovcev in obrtnikov je bilo na posameznem sejmu, za katere vrste obrti je šlo ipd. Veliko je kramarjev, »Kočevarjev« (krošnjarjev), naj- demo pa tudi usnjarja, urarja, jermenarja ipd. Naj- več, in sicer 46, je bilo leta 1804 stojnic prekmurskih žensk, leta 1813 celo 120. Nekateri seznami so na- rejeni po posameznih mesecih in dnevih, ko je bil v trgu sejem. Pobrani zneski za posamezen sejem se gibljejo od 4 kr do 54 kr. Najvišji prispevek so morali plačati trgovci z železnino, ki so imeli voz, lectarji, krznarji, trgovci ... Iz cenikov razberemo tudi tarife za živino. Med temi dokumenti so tudi licitacijski za- pisniki, saj je trg pravico do pobiranja stojnine včasih dajal v najem. Tako je leta 1830 pravico do pobiranja stojnine na 52 tedenskih sejmih za 71 gld 15 kr od- kupil Matija Wasserl, kovač v Ljutomeru. V določilih o pobiranju cestnine in mostnine je zapisano tudi, kdo je plačila oproščen. Zaradi tega je očitno prihajalo do sporov, na katere se nanaša večina dokumentov. Ob zapornici za cestnino je med 1. ok- tobrom 1848 in septembrom 1849 cestnino plačalo 418 »nemških« in 1665 »slovenskih« vozov, največ jih je bilo oktobra, najmanj v poletnih mesecih. Na okrajni cesti trga Ljutomer je bilo deset mostov, kjer so pobirali mostnino: čez Globetko, pri prehodu na trg, prehodu od vojašnice, prehodu do špitala, čez Kostanjevico, do pokopališča idr. Mostov, ki so vodili iz trga Ljutomer proti Radgoni, za katere je bila leta 1758 trgu dodeljena pravica do pobiranja mostnine, je bilo šestnajst. Število glavnih in stranskih mostov, ki jih je trg leta 1829 obnovil, pa je bilo dvajset, in sicer dvanajst na glavnih cestah in osem na stran- skih. Seznami mostnine obsegajo pobrano mostnino po mesecih, in sicer posebej od »nemških« vozov (3 krajcarje) in »slovenskih« vozov (1 krajcar). 75 SI PAM/0004, škatla 8, Dokumenti vinogradov trga Ljuto- mer. 76 Kovačič, Ljutomer, str. 89. 77 SI PAM/0004, škatla 9, Dokumenti o pobiranju cestnine in stojnine pri trgu Ljutomer. 6 Ljutomerski trški mlin78 Že od leta 1694 je imel magistrat v lasti mlin s hišo št. 87. 26. marca 1694 je namreč Miklavž Per- goznik, župnik v Ljutomeru, s škofovim dovoljenjem trgu prodal župnijski mlin na Ščavnici ter pripadajoči travnik. Tržani so se ob tem zavezali dajati vsako- kratnemu župniku v Ljutomeru 12 veder »dobrega ljutomerskega vina« na leto. Omenjeno je tudi, da je mlin ob velikem požaru, ki je 7. maja 1689 zajel ves trg, do tal pogorel.79 V fondu je ohranjen sporazum med sekovskim škofom in trškim sodnikom glede prodaje župnijskega mlina trgu Ljutomer.80 Sklenjen je bil 10. marca 1694, torej tik pred prodajo, ki jo navaja Kovačič. V fondu so ohranjene tudi računske knjige81 od leta 1707 do 1812, v katerih so navedeni prihodki od različnih vrst žita (pšenica, rž, proso, ječmen) ter izdatki v žitu in denarju. Leta 1707/08 so posebej za- beleženi še dohodki od pšenice po plenjenju krucev (Rebellen Beraubung). Trg je svoj mlin dajal v zakup. Leta 1815 je bil na različnih mestih, in sicer v Radgoni, Ormožu, Sv. Juriju, Središču ob Dravi, Ljutomeru idr., osemnajst- krat prebran razglas o tem, da trg daje svoj mlin na Ščavnici v zakup za šest let in da bo izvedena licitaci- ja. Izklicna cena je bila 300 gld, na koncu pa so mlin dali v zakup za 812 gld. V poznejših letih končna cena ni tolikokrat presegla izklicne cene, leta 1844, ko je bil dražitelj le eden, pa izklicna cena 266 gld celo obvelja kot končna. V zapisnikih o licitaciji so zabeleženi tudi pogoji zakupa. Na podlagi pogodbe med mlinarji iz leta 1827 lahko sklepamo, da so ta- krat trški mlin imeli v zakupu trije mlinarji, vsak s pravico do tretjinske uporabe. Leta 1840 je bil narisan lep gradbeni načrt za za- zidavo nove mlinarjeve hiše ob trškem mlinu. Na na- črtu so označene sobe, klet, shramba, kuhinja, stopni- šče, predsoba in gospodarsko poslopje (hlev, prostor za krmo), vidna je tudi stiskalnica za olje. 7 Ljutomerska opekarna82 Računski izkazi in drugi finančni dokumenti opekarne, ki jo je trg Ljutomer imel v lasti, segajo od okoli leta 1730 do leta 1860. Iz leta 1828 je spričeva- lo, v katerem je lastnik gospostva Majšperk Alojz pl. Mandelstein potrdil, da je Matija Verlič iz Malečnika šest let delal v opekarni gospostva Majšperk. Iz do- 78 SI PAM/0004, škatli 10–11, Dokumenti ljutomerskega tr- škega mlina. 79 Kovačič, Ljutomer, str. 48 in 163. 80 SI PAM/0004, škatla 11, ovoj 1, Sporazum med sekovskim škofom in trškim županom (sodnikom) glede prodaje prej župnijskega mlina trgu Ljutomer. 81 SI PAM/0004, škatla 10, Ljutomerski trški mlin: računske knjige in priloge. 82 SI PAM/0004, škatla 7, Dokumenti opekarne trga Ljutomer. 751 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 pisov, poslanih med letoma 1844 in 1846, pa lahko razberemo, kakšne naloge je opravljal opekarniški inšpektor, ki ga je izbral magistrat. Letni obračuni opekarne so sicer med letnimi obračuni magistrata.83 Tudi zemljišča opekarne so očitno dajali v zakup, kajti ohranjena sta dva licitacijska zapisnika. Da je opekarna pomenila problem za požarno varnost v trgu, lahko razberemo iz dopisa gospostva Branek magistratu Ljutomer in iz odgovora magistrata v zvezi s postavitvijo opekarne leta 1844: magistrat se ni strinjal s predvideno lokacijo opekarne, saj so bile v bližini stavbe, krite s slamo, kar bi lahko pomenilo nevarnost izbruha požara.84 8 Upravljanje trških gozdov85 Iz 18. stoletja so seznami tržanov po hišnih šte- vilkah v povezavi z izrabo trških gozdov, kamor je sodila tudi paša. V 19. stoletju so izrabo gozdov oči- tno dajali v zakup, saj so ohranjeni licitacijski zapi- sniki. Iz leta 1824 je na primer licitacija divjih jabolk, hrušk in želoda iz desetih različnih ljutomerskih gozdov, v kateri je na kratko navedeno, kje posame- zen gozd leži in včasih tudi, kolikšen pridelek se pri- čakuje. Na licitacijah so se lahko znašli tudi kosi lesa, pospravljena ograja, odpadlo listje, želodi ipd. Zani- mivo je, da je v določilih zapisano, da zakupnik pra- vice do letine želoda v gozdu ne sme pasti prašičev. To bi lahko namreč povzročilo, da bi se pritoževali lastniki sosednjih njiv, zato mora želode pobrati sam. 9 Cerkvene in šolske zadeve86 V zvezi z župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika so najstarejši dokumenti (od leta 1556) računi in potr- dila o prejetju denarja za duhovnike. Od začetka 17. stoletja do leta 1838 so dokumenti, ki se nanašajo na cerkvene ustanove, ki so delovale pod okriljem žup- nije: razni računi, dopisi, prošnje, potrdila, izkazi o zapuščinah, legatih, daritvah in ustanovah, ki so bile dane v dobrodelne namene. Izvleček iz zapisnika lju- tomerskega trškega sveta podaja imena tržanov, ki so bili med letoma 1634 in 1684 izvoljeni za cerkvene ključarje. Cerkvene ključarje so morali potrditi na Braneku, saj je ohranjena prošnja trškega sodnika Tomažu Ignacu baronu Mauerburgu za potrditev. Tudi po ljutomerskih duhovnikih je ostalo nekaj dokumentov: zapuščinske obravnave, testamenti in 83 SI PAM/0004, škatle 30–56, Letni obračuni magistrata Lju- tomer s prilogami. 84 SI PAM/0004, škatla 80, ovoj 2.4, Dopis gospostva Branek magistratu Ljutomer in odgovor magistrata v zvezi s postavi- tvijo opekarne. 85 SI PAM/0004, škatla 11, ovoj 5, Dokumenti o upravljanju gozdov trga Ljutomer. 86 SI PAM /0004, škatli 16 in 109, ovoja 24–25, Cerkvene in šolske zadeve trga Ljutomer. stroški pogrebov (1786–1806); kakor tudi dokumen- tov v zvezi s posestjo župnije (1646–1789). Med cerkvenimi zadevami je tudi nekaj takih, ki se ne nanašajo na cerkev v Ljutomeru: v fondu so za štiri leta (1814–1817) ohranjeni cerkveni obračuni podružnične cerkve sv. Roka in sv. Sebastijana v Ce- zanjevcih, nekaj dokumentov pa se nanaša na cerkev sv. Križa v Križevcih pri Ljutomeru, in sicer seznam izdatkov za cerkve (iz leta 1798) ter nekaj dokumen- tov v zvezi z zapuščino duhovnika in dekana Matije Jelena87 (okoli leta 1800). Šola je bila v Ljutomeru ustanovljena že v 16. stoletju. Učitelja, ki je bil navadno tudi organist, je plačeval magistrat, kar je razvidno iz zapisnikov trš- kega sveta. Leta 1689 je stara lesena šola pogorela, zato je naslednje leto tesar popravil »celotno šolo, vežo in klet«.88 Prav iz tega časa sta ohranjena do- pis barona Mauerburga magistratu Ljutomer o sta- novanju šolmoštra ter dopis ljutomerskega organista in šolmoštra Mihaela Schröfla magistratu v zvezi s plačilom.89 Leta 1725 je prišlo do manjšega merje- nja moči med župnikom in trškimi svetniki; tržani so namreč izjavili, da ne bodo prispevali denarja za obnovo šole, če bo župnik sam brez njihovega vedenja sprejemal in odpuščal učitelje, župnik pa je odvrnil, da trškim otrokom ne bo dovolil obiskovati pouka, če bo morala cerkev sama pozidati šolo. Na koncu so tržani le popustili in prispevali opeko. Prvotno je učitelje v Ljutomeru sprejemal in odpuščal magistrat ter jim dajal plačo, v posameznih vaseh, iz katerih je imel učence, pa je učitelj sam zbiral prispevke. Kadar je učitelj, ki so ga sprejeli tržani, ugajal tudi župni- ku, ga je ta zaposlil še kot organista in cerkovnika ter mu tako povečal dohodke. Ob koncu 17. stoletja so se vmešali graščaki iz Braneka in si v izgovor za cerkveno odvetništvo (vogtijo) prisvojili potrjevanje učiteljev. Leta 1725 postavljena šola je bila leta 1759 popravljena in povečana.90 Iz tega časa (med letoma 1714 in 1758) o gradbenih delih priča nekaj izjav obrtnikov, nekaj dokumentov pa tudi o sporu trškega sodnika z baronico Mauerburg.91 Zanimiv dopis lju- tomerskega trškega sodnika Andreja Miheliča je iz leta 1806, naslovljen na gospostvo Branek, v katerem se pritožuje nad učiteljem Filipom Murayem, ki naj bi bil »vsak dan pijan«, tako da ima pogosto le eno uro 87 Matija Jelen se je rodil 6. oktobra 1741 v Lokavskem gradu, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Njegova mati Ana Marija Va- rašič je bila Ljutomerčanka in sestra jezuita Matjaža Varašiča. Leta 1764 ga je sekovski škof posvetil v mašnika. Leta 1772 je prišel za kaplana v Ljutomer, čez pet let pa v Radgono. Kot radgonskega kaplana ga je škof leta 1783 imenoval za župnika pri Sv. Križu, leta 1786 je postal dekan, umrl pa je 27. septembra 1799 (Kovačič, Ljutomer, str. 240). 88 Prav tam, str. 96–97. 89 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 20 in 21, Prošnje in računi učiteljev v Ljutomeru, Zadeve v zvezi s šolsko zgradbo v Lju- tomeru. 90 Kovačič, Ljutomer, str. 97–99. 91 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 14, Zapuščina po ljutomer- skem učitelju in drugi dokumenti v zvezi s šolo. 752 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 pouka na dan, večinoma pa še to ne. Starši so tako v neprijetnem položaju, da morajo svoje otroke puščati povsem brez pouka, ali pa imajo dodatne stroške, ko jih pošiljajo v šolo v oddaljene kraje. Zato magistrat prosi gospostvo, da blagovoli ukrepati proti učitelju.92 Predvidoma najstarejši v fondu ohranjen seznam učencev je nedatiran, na njem je deset otrok, starih med 6 in 13 let, trije najstarejši (11–13 let) so v dru- gem razredu, ostali v prvem. Navedeno je tudi, ka- kšnega stanu so otroci in kolikokrat so prišli k pouku (od 11- do 30-krat).93 Iz leta 1817 imamo seznam učencev in učenk, na katerem je 17 otrok94 med 6. in 12. letom starosti, pri vsakem je navedeno ime, sta- rost ter kako pogosto prihaja k pouku (zelo pogosto, 92 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 19, Šolski obisk in šolski iz- piti v Ljutomeru. 93 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 19, Šolski obisk in šolski iz- piti v Ljutomeru. 94 Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 100, kjer navaja precej večje šte- vilo otrok. pogosto, večinoma, redko, noče več prihajati). Leta 1845 je samo prvi razred95 obiskovalo kar 160 otrok, kar je bil razlog za prostorsko stisko.96 To lahko raz- beremo tudi iz seznama otrok iz leta 1846/47, ki natančno navaja število učencev elementarnega, pr- vega in drugega razreda ter »ponavljalnih razredov«. Skupno jih je 411.97 Iz dopisa učitelja ljutomerske realke Jožefa Motza občinskemu svetu s predlogi sprememb pri pouku in predlogi za pomoč revnim učencem, ki je bil poslan leta 1860, izvemo, da je bila šola v Ljutomeru dvojezična, zato so bile potrebne nekatere prilagoditve programa glede na šole, kjer je bil učni jezik le nemški. Dopis je nastal po učiteljski 95 Po Kovačiču je bila ljutomerska šola od leta 1844 trirazredna (Kovačič, Ljutomer, str. 100). 96 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 3–4, Šola v Ljutomeru: nor- malije (kurende in odredbe) ter seznam učencev iz leta 1817; Šola v Ljutomeru: gradbeni spisi. 97 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 19, Šolski obisk in šolski iz- piti v Ljutomeru. Seznam učencev, 1817. 753 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 konferenci, na kateri so sklenili, da se morajo truditi za večji obisk šole.98 10 Obrt in trgovina Kot večina obrtnikov na Štajerskem so tudi lju- tomerski sprva spadali h Gradcu, kasneje, ko so tudi po drugih mestih ustanovili svoje cehe, pa k Radgoni. Šele v 17. stoletju so nekateri cehi dobili v Ljutomeru dovoljenje za ustanovitev »podzadruge« (Viertellade), in sicer lončarji, kovači, sodarji, čevljarji in tkalci.99 Med podatki o davku na prihodek obrtnikov so v fondu Magistrat Ljutomer tudi seznami obrtnikov, navedena je obrt, ki jo opravljajo, število pri njih za- poslenih ipd. Razberemo, da so bili okoli leta 1726 v Ljutomeru trije čevljarji, dva mizarja, dva ključavni- čarja, dva kovača, dva mesarja, en pek, trije lončar- ji idr.100 Iz 18. in predvsem 19. stoletja posamezni dokumenti govorijo še o strugarjih, knjigovezih, so- darjih, kramarjih, mesarjih, mizarjih, gostilničarjih, čevljarjih, krojačih, kovačih, dimnikarjih, usnjarjih, zidarjih, krznarjih, lončarjih, tkalcih, pekih, pivovar- jih in sedlarjih.101 Posebej velja omeniti prepis cehov- skih pravil lončarskega ceha iz leta 1603,102 ki jih podrobneje obravnava Aleksander Žižek v prispevku Mi, lončarski mojstri in pomočniki v trgu Ljutomer. 11 Sodne zadeve Dokumenti v fondu Magistrat Ljutomer so ve- činoma nastali v času, ko sodstvo in uprava še nista bila ločena, zato številne sodne zadeve najdemo med zapisniki trškega sveta in še kje. V prvih stoletjih ob- stoja je imel trg več samostojnosti, v 16. stoletju pa je sodna oblast prešla na bližnje gospostvo. V 17. in 18. stoletju so imeli navado, da je gospoščinsko sodi- šče obsojalo zločince, ni pa razglasilo končne sodbe. Obsojenega so zvezanega privedli na mejo trškega ozemlja in ga predali tržanom. Ti so ga peljali v Lju- tomer, kjer je bila nato v trški hiši razglašena končna sodba.103 Po pogodbi iz leta 1684 je bil v vseh civilnih za- devah prva instanca magistrat, druga pa gospoščin- sko sodišče. Pri tem je šlo največkrat za zapuščinske razprave in delitve, vendar pa so k civilnemu sodstvu prištevali tudi sodstvo o prestopkih.104 Tudi kupo- prodajne pogodbe, intabulacije in podobne zadeve, ki 98 SI PAM /0004, škatla 109, ovoj 18, Dopis učitelja ljutomer- ske realke Jožefa Motza občinskemu svetu s predlogi spre- memb pri pouku in predlogi za pomoč revnim učencem. 99 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 285. 100 SI PAM /0004, škatla 82, ovoj 2, Seznami obrtnikov v trgu Ljutomer. 101 SI PAM /0004, škatla 82, Obrt in trgovina v trgu Ljutomer. 102 SI PAM /0004, škatla 82, ovoj 26, Lončarji v trgu Ljutomer – prepis cehovskih pravil (1603), dopisi, prošnje, informacije, zabeležke iz primerjalne pogodbe. 103 Novak, Ljutomer, str. 36. 104 Slekovec, Trg in župnija Ljutomer, str. 161. bi jih danes opravljal notar, so bile stvar magistra- ta, zato je v kasnejših časih trški pisar moral imeti notarski izpit. Prav tako so razsojali v primerih tožb zaradi dolgov ali pri pritožbah obrtnikov zaradi dela šušmarjev.105 Med prestopki pa je bilo največ tožb za- radi razžalitve časti.106 Magistrat je najpogosteje kaznoval z denarnimi globami, ki so bile včasih kar precej visoke, saj je so- dnik dobil tretjino globe zase, dve tretjini pa sta šli v trško blagajno.107 Kronološko so od leta 1535 do leta 1850 zloženi dokumenti sodnih procesov, ki jih je imel magistrat Ljutomer oziroma v njegovem imenu vsakokratni trški sodnik, z raznimi plemiči – najpogosteje lastni- ki bližnjih gospostev (Alapić, Drašković, Salomon, Ratkay, Mauerburg, Schaffmann, Brandenberg), tr- žani, obrtniki idr.108 Najštevilčnejši so sodni procesi tržanov Ljutomera od leta 1571 do približno 1854,109 ki pa se precej na- vezujejo na deželsko sodišče Branek. Med kazenske zadeve110 (1571–1853) sodijo dokumenti kazenskih sodb (na primer tatvine, tihotapljenje vina ali tobaka, beračenje, klateštvo, poneverbe). Posebej zanimivi so zapisi zaslišanj v obliki vprašanj in odgovorov. Med dokumenti sta tudi zvezek z zapisniki o tihotapcih, ki so bili predani magistratu Ljutomer (1839–1845), ter mesečni izkaz o prijavah kaznivih dejanj (1850– 1851), v katerem je zavedenih 128 prijav. Ne nazadnje med sodnimi zadevami najdemo tudi: predporočne pogodbe tržanov (1592–1836);111 razne premoženjske zadeve, kot so odpovedi, raču- ni, kupne pogodbe, zadolžnice, cenitve, ščitna pisma, ekstabulacije; skrbniške zadeve, kadar so bili dediči mladoletni (1541–1849);112 oporoke (1542–1833);113 inventarje po umrlih tržanih (16. stoletje–1844)114 in zapuščinske razprave (1580–1719).115 12 Policijske zadeve Med policijskimi zadevami je precej okrožnic in dopisov, ki se nanašajo na prekrške, tihotapljenje, ca- 105 Prav tam, str. 164–165. 106 Prav tam, str. 166–167. 107 Prav tam, str. 174. 108 SI PAM /0004, škatle 61–64, Sodni procesi magistrata Lju- tomer. 109 SI PAM /0004, škatle 65–74, Sodni procesi tržanov Ljuto- mera. 110 SI PAM /0004, škatla 75, Kazenske zadeve magistrata Ljuto- mer. 111 SI PAM /0004, škatla 84, ovoj 1–2, Poročne pogodbe tržanov Ljutomera. 112 SI PAM /0004, škatle 85–87, Premoženjske zadeve v trgu Ljutomer: odpovedi, računi, kupne pogodbe, zadolžnice, ce- nitve, ščitna pisma, ekstabulacije; in 89–93, Zapisniki inven- tarjev in skrbniške (pupilarne) zadeve v trgu Ljutomer. 113 SI PAM /0004, škatle 87–88, Oporoke tržanov Ljutomera. 114 SI PAM /0004, škatle 94–99, Inventarji po umrlih tržanih Ljutomera. 115 SI PAM /0004, škatle 100–108, Zapuščinske razprave v trgu Ljutomer. 754 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 rine, poplave, prehode čez mejo, tujce, tiralice ipd. Tu so tudi številne prijave potujočih, najpogosteje obrt- niških pomočnikov116 s podatki, od kod prihajajo, kje so nastanjeni, kako dolgo ipd. (1831–1849). Gre za tabele z imeni potnikov, s kakšno obrtjo ali pokli- cem se ukvarjajo, kakšne potne listine imajo, kdo je te listine izdal, od kod so prišli in kam grejo, kdaj so prispeli v Ljutomer ipd. Zanimiva so 32 točk obsegajoča policijska pravila iz leta 1835, ki se nanašajo na prijavo tujcev, ki pre- nočijo v Ljutomeru, ter prepovedujejo prenočevanje v kočiji in javno zmerjanje, predpisujejo nadzor nad mostovi, otrokom prepovedujejo kopanje na nevar- nih delih potokov, prepovedujejo hitro vožnjo po ulicah, prepovedujejo, da se otroci obešajo na vozove ipd. Pod pravili je podpisan upravitelj gospostva Bra- nek.117 Iz zapisnika magistrata v zvezi s policijskim redom, ki je bil napisan leta 1829, še izvemo, da je bilo prepovedano gostom točiti vino po 22. uri.118 Iz leta 1848 je nekaj dokumentov, ki pričajo o pretepu med slovenskimi dijaki, ki so prišli pozdravit ljutomerskega zdravnika Matijo Pregla, in nemško usmerjenimi tržani.119 Konflikt je reševalo gospostvo Branek, ki je skušalo umiriti razgrete strasti na obeh straneh. 13 Gasilske zadeve120 Iz druge polovice 18. stoletja in iz 19. stoletja so razni opisi požarov v trgu, kje so izbruhnili, kakšno škodo so povzročili ipd. Poleg tega so sem uvrščeni razni pozivi za zbiranje denarja, hrane idr. za priza- dete v požarih v drugih mestih in krajih, nekateri med njimi so bili tudi precej oddaljeni od Ljutomera: v Transilvaniji, na Madžarskem in v Šleziji. Protipožarni pregledi ter ugotavljanje pomanj- kljivosti in nevarnosti za izbruh požara pričajo o skrbi in preventivi. Tako se leta 1799 omenja nova stiskalnica za sadje v trgu, kjer delajo tudi ponoči, kar pa pomeni nevarnost za izbruh požara. Požarnovar- nostne preglede so od hiše do hiše opravljali protipo- žarni komisar, dimnikar in stražmojster, kršitve pa so prijavili magistratu. Požarni red je določal, da morajo imeti vsi tržani ves čas med aprilom in septembrom napolnjene škafe z vodo. Zanimivi so tudi dokumenti o takratni gasilski 116 SI PAM /0004, škatli 77–78, Prijave začasnega prebivališča (predvsem potujočih obrtniških pomočnikov) pri policiji v trgu Ljutomer. 117 SI PAM /0004, škatla 79, ovoj 6, Policijska pravila trga Lju- tomer. 118 SI PAM /0004, škatla 79, ovoj 5, Dopis gospostva Branek magistratu Ljutomer v zvezi s policijskim pravilom glede to- čenja vina. 119 SI PAM /0004, škatla 79, ovoj 8, Policijski predpisi, tiralice, odgoni, poročila o utopljenih in poplavah, carina oziroma prehodi čez mejo, prekrški, tujci v magistratu Ljutomer ipd. Prim. Kovačič, Ljutomer, str. 25–26. 120 SI PAM /0004, škatla 80, ovoj 1, Gasilske zadeve in požari v trgu Ljutomer. opremi, na primer navodila za uporabo velikega ga- silskega voza (nedatirano iz 18. ali 19. stoletja),121 v katerih je zapisano, kako rokovati z gasilskim vozom: »Za upravljanje brizgalne je potrebno nekaj spretno- sti in dobrega občutka, mehanizma se ne sme vrte- ti na silo, drugače se lahko zadeva pokvari, v hladni zimi pa celo odlomi.« 14 Vojaške zadeve122 Dokumenti o nastanitvi in oskrbi vojske v trgu (1662–1868) obsegajo razna potrdila, kurende, se- zname, plačila vojnega posojila, dopise (z gospostvom Branek, vojaško preskrbo Ptuj idr.), sezname zbiranja živil, razpredelnice namestitve vojske v Ljutomeru, zapisnike v zvezi s prevzemom stavb in namestitvijo, tiskane dvojezične (nemško in slovensko) obrazce, navodila in razglase v zvezi z nastanitvijo vojske. Tu so tudi seznami žita in sena, ki so ga prispevali tržani Ljutomera, seznami vprežne živine za vojsko, sezna- mi denarja za nočitve ipd. O tem, da je tudi domača vojska pomenila ne samo finančno breme za doma- čine, pričajo dokumenti o škodi, ki so jo leta 1718 povzročili vojaki v trgu – dva seznama z navedbo do- mačina, ki mu je bila škoda povzročena, opis škode in denarni znesek. Posamezni dokumenti, nastali med letoma 1781 in 1856, se nanašajo na vojaško obvezo, nabor in oprostitev od služenja vojaškega roka; iz istega časa so tudi dokumenti v zvezi z dezerterji, vojnimi ujet- niki in vohuni. Nekaj je tudi dokumentov v zvezi z vojaškimi ak- cijami v revolucionarnem letu 1848/49: dopisi med magistratom Ljutomer in gospostvom Branek; do- pisi magistrata z regimentom, vojaško oskrbo v Ma- riboru in na Ptuju; dopis invalidske hiše na Ptuju; tiskani razglas o revoluciji v monarhiji, naslovljen na prebivalce Štajerske; nekaj tiskanih opisov vodij ma- džarskih upornikov. Zaključek V prispevku sem poskušala predstaviti pregled dokumentov, ki jih Pokrajinski arhiv Maribor hrani v fondu Magistrat Ljutomer, zato nobeden od njih ni predstavljen poglobljeno, pač pa so izpostavljeni nekateri tipični ali zanimivejši primeri. Številni pri- spevki, ki so jih različni avtorji napisali na podlagi obravnavanega fonda, so bili objavljeni v Zgodovin- skih listih in drugih publikacijah ter se podrobneje lo- tevajo posameznih tem, kljub temu pa so dokumenti v fondu še vedno neizčrpen vir za nadaljnje raziska- ve. Pričujoči prispevek in arhivski popis služita pred- vsem kot informacija za raziskovalce. 121 Prim. Horvat, Zanimivosti, str. 115. 122 SI PAM /0004, škatle 109–112, Vojaške zadeve pri magistra- tu Ljutomer. 755 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–7562022 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI PAM /0001, Zbirka listin SI PAM /0004, Magistrat Ljutomer, 1535–1914, 116 arhivskih škatel SI PAM/1709, Ilaunig Ožbalt, Kronika sodnije pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, škatla 2. Župnijski urad Ljutomer Matej Slekovec: Trg in župnija Ljutomer. Kra- jepisna zgodovinska razprava, 1896 (repro- dukcija na: https://vac.sjas.gov.si/vac/search/ details?id=1979654). LITERATURA Golec, Boris: Hišna posest v trgu Ljutomer od nje- govih začetkov do franciscejskega katastra. Kro- nika 70, 2022, št. 1 (Iz zgodovine Ljutomera), str. 561–610. Horvat, Mojca: Zanimivosti iz arhivskega gradiva fonda Magistrata Ljutomer. Zgodovinski listi 25, 2017, št. 1, str. 104–119. Kovačič, Franc: Ljutomer: zgodovina trga in sreza. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1926. Kovačič, Franc: Trg Središče: krajepis in zgodovina. Maribor: Zgodovinsko društvo za Slovensko Šta- jersko, 1910. Novak, Miroslav: Ljutomer in njegova okolica do leta 1850. Ljutomer, osrčje Prlekije (ur. Goran Šo- ster, Primož Premzl). Ljutomer: Prleška razvojna agencija, 2006. Poles, Rok: S praporom in partizano skozi luknjo pri vretenu : prostorske in obredne značilnosti obho- da pomirja trga Šoštanj. Kronika 69, 2021, št 3 (Iz zgodovine Šoštanja), str. 639–672. Tschinkowitz Johann: Darstellung des politischen Verhältnisses der verschiedenen Gattungen von Herrschaften zur Staatsverwaltung zu ihren Be- amten und Unterthanen in der k. k. österreichischen Monarchie mit besonderer Rücksicht auf die Provin- zen Steyermark, Kärnthen und Krain: ein nothwen- diges Handbuch für alle politische Behörden, beson- ders für Kreiscommissare, Bezirks- und Landbeamte, dann Herschaftsbesitzer und Verwalter, Dritter Theil. Graz, 1827. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Ma- ribor (ur. Slavica Tovšak et al.). Maribor: Pokra- jinski arhiv, 2009. Zadravec, Dejan: Urbarji in urbarialni registri v šta- jerskih arhivih. Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov. Celje, Maribor, Ptuj, 2009, str. 8–9. Žižek, Aleksander: Mi, lončarski mojstri in pomoč- niki v trgu Ljutomer. Zgodovina za vse: vse za zgodovino 25, 2018, št. 2, str. 5–18. S U M M A R Y Archival collection Magistrat Ljutomer (1535–1914) The archival collection Magistrat Ljutomer of the Regional Archives Maribor comprises 116 boxes or, rather, 11.6 running metres of archival materials that were produced between 1535 and 1914. At the end of the nineteenth century, the documents were sent into storage to the Styrian Provincial Archives in Graz and returned to Ljutomer in the 1970s. After the basic archival description was already prepared in Graz, a new one was compiled in Maribor in 2017, according to contemporary standards. The archival description is available on the website of the Virtual Archival Reading Room as part of the shared data- base of Slovenian public archives. The holdings subject to archival description are divided into fourteen major clusters following the original arrangement: 1. Administration (taxes, mar- ket-town dwellers, immovable property, privileges and oaths, officials, work logs, letters, minutes of the market-town council meetings, annual accounts, fi- nancial matters); 2. Healthcare, veterinary, and so- cial matters; 3. Construction matters; 4. Vineyards; 5. Road tolls and demurrage; 6. Market-town mill; 7. Brickworks; 8. Forest administration; 9. Church and school matters; 10. Handicrafts and trade; 11. Judicial matters; 12. Police matters; 13. Fire and fire- service matters; 14. Military matters. Although various authors have already published many articles drawing on the materials contained therein, the archival collection Magistrat Ljutomer still represents an inexhaustible source for further research. Therefore, this contribution and the archi- val description primarily serve as information for re- searchers. 756 MOJCA HORVAT: ARHIVSKI FOND MAGISTRAT LJUTOMER (1535–1914), 739–756 2022 Podoba Mestne hiše v Ljutomeru leta 1939 (hrani SKL, OE Muzej). Žalna loža pred ljutomersko Mestno hišo ob smrti kralja Aleksandra leta 1934 (hrani SKL, OE Muzej).