NovicE Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA junij 1993 • cena 100 SIT • št. 55 R.kanal «mo Ribnica rt 061/861277 od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • V živo iz Kočevske Reke: ALI BODO MOŽJE POSTAVE DRŽALI BESEDO • Konfekta Sodražica: DELAVKE SPROŽILE STEČAJ • Jubileji: 10 LET SEKCIJ KOČEVSKE GODBE • Kočevje na igrah prijateljstva: ŠPORTNIKI ZA TOČKO IZGUBILI PREHODNI POKAL • Kočevski fantiči niso kar tako: • Janko Ilc: V ROKOMETNEM DUHU DOMA IN PO SVETU • Preimenovanje ribniških in sodraških ulic: VZTRAJATI KLJUB PROTESTOM? • Grčarica 1943: KDO JE KRIV LIKVIDACIJE PRIMOŽ IN KRIŠTOF V BORCEV - PLA VOGARDISTOV LEGOLANDU RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Tel.: 061-854 042, Fax: 061-854 042’ RENAULT-*«^ NOVO IZ REVOZA: CLIO 1,2 RN/5 V 1.236.360 SIT CLIO 1,4 RT/5 V cat 1.508.348 SIT cene so do registracije Možnost testne vožnje! Dobava takoj! Bogata oprema! AVTO . ŽIVLJENJ A Na zalogi imamo: I R5 campus, R 19, R 21, ŠAFRANE, EX RESS Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev ÖO IVqJtß - SERVIS ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV 'f KOVINOTEHNA NAJUGODNEJŠI NAKUPI! Tuš kabina KOLPA SAN 20.570,00 Zamrzovalna omara 10 M Gorenje (got. plačilo) Električni kabel PPR 3 x 1,5 Vrtna mreža 37.362,00 44,50 160,00 SIT/m2 Kopalniška štiri delna garnitura 19.900,00 Enoročne ARMALOVE armature po tovarniški ceni WC školjka Strumica - bela 5.698,00 WC kotliček CIKLON Radiatorski zaključek 3/8” ravni in kotni Koleno 1/2” pocinkano Kroglična pipa 1/2” KOVINA Agregat za pranje avtomobilov 100 bar Cevi črne od 3/8 do 5/4 za centralno ogrevanje Obtočna črpalka IMP GHN 20-32 Nerjaveča posoda, 9-delna 3.990.00 649.00 64,00 472.00 37.000,00 79,00 SIT/kg 69.300.00 15.200.00 PRODAJNI POGOJI BELO TEHNIKO PRODAJAMO NA PET ČEKOV BREZ OBRESTI. OSTALO BLAGO NAD 7 000 SIT NA DVA ČEKA, NAD 10.000 SIT NA TRI ČEKE BREZ OBRESTI. GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 12.000 SIT. KOVINAR Reška c. 23, tel. 853-621, fax. 851-613, del. čas od 8. do 12. od 16 do 18.30 ure, sobota od 8. do 12. ure. Kočevska Reka 48, tel. 800-043. del. čas: od 8h-15h, Ribnica, Opekarska ulica, tel. 861-064 LS kovinar servis mobilni servis za montažo vodovodnih in ogrevalnih naprav S 851-453, h.c. 854-112 Ribnica, Kočevje ŠTUDENTSKI SERVIS V letošnjem letu je študentska denarnica drobna do te meje, ko vse skupaj meji že na pravo čarovnijo: študij, prevoz, knjige, skripte, prehrana... Se bomo morali res sprijazniti z dejstvom, da bodo odslej lahko študirali le otroci premožnejših staršev? Na VRTNARSKI ulici 2 (v stavbi KS) že s polno paro deluje ŠTUDENTSKI SERVIS, samostojna ekspozitura ljubljanskega študentskega servisa, ki pokriva potrebe kočevske in ribniške občine. Njegova osnovna naloga je poiskati primerno delo študentom in dijakom med počitnicami, po potrebi pa tudi med letom. Ker bo letošnje poletje sezonsko počitniško delo še toliko bolj aktualno kot vsa prejšnja doslej (že lansko leto je bilo zelo kritično), VABIM K SODELOVANJU poleg vseh firm, s katerimi smo doslej že sodelovali, tudi NOVONASTALA ZASEBNA PODJETJA in OBRTNIKE. Poslovanje poteka v obojestransko zadovoljstvo, saj vam mi nudimo NEOBDAVČENO DELO, le 10 % provizijo, predvsem pa mlado, kreativno in dinamično delovno silo. Vse, ki jih zanima poslovanje z nami, naj se po podrobnejše informacije oglasijo na zgoraj navedeni naslov oz. po telefonu 861 - 765 vsak dan od 8.00 do 10.00 ure. Vse ŠTUDENTE IN DIJAKE, ki še niso člani Študentskega servisa, pa obveščam, da potrebujejo za vpis: - eno sliko (formata kot za osebno izkaznico), - index ali potrdilo o vpisu v tekočem šolskem letu in - osebno izkaznico. URADNE URE ŠTUDENTSKEGA SERVISA so: V PONEDELJEK, SREDO od 8.00 do 10.00 ure V ČETRTEK od 17.00 do 19.00 ure. D.D.H. AKTUALNO V Ribnici obstaja navada, da se prav razpravljati začne šele takrat, ko je že vse zmenjeno. Tokrat so si prišli navskriž poslanci in stanovalci nekaterih ulic, ki ne nameravajo dopustiti, da bi sami nosili posledice za odločitve, ki so proti njihovi volji. Ni še prepozno, da bi se o zmenjenem ne dalo še malo pomeniti... NOVE NOVIČKE Medtem ko vlade ne morejo ali marajo premakniti gospodarstva iz propada-in firme kljub pobotom še naprej padajo v stečaje, se naša mladina dokazuje na športnem in kulturnem področju. Vzdržati je treba le še toliko časa, da bodo smeli maturanti iz naših vrtcev prevzeti krmila v svoje roke... REPORTAŽA Mlada kočevska Lego konstruktorja sta že začela graditi svet po lastni želji, kakšen pa naj bi ta svet bil, sta si lahko za nagrado ogledala v pravljični deželi Danski. VAŠ INTERVJU Svet ni urejen po rokometnih postavah, če pa bi bil, bi narodi pod Jankovo taktirko zaživeli kot harmoničen kolektiv in šli v zdravem tekmovalnem duhu zmagam naproti... KULTURA Zadnje pomladanske dni ljudje na našem koncu prekipevajo v umetniški ustvarjalnosti, saj jo še ni ogrozila poletna suša... PISMA BRALCEV Kdo ve, kje so pokopane žrtve iz časov, ko je tekla kri zaradi ločevanja ljudi na “rdeče“ in “plave“ ... NovVcE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Novic E________________________AKTUALNO Preimenovanja ribniških in sodraških ulic VZTRAJATI KLJUB PROTESTOM? V dobrem mesecu dni po zadnjem zasednaju ribniške skupščine je največ odmevov v javnosti in tudi v občinskih političnih strukturah doživel sklep o preimenovanju nekaterih glavnih in stranskih ulic v Ribnici in Sodražici. S tem sklepom, ki so ga z večino glasov izglasovali v zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru, so poslanci zavezali upravne organe, da pripravijo ustrezne odloke. Odloki so pripravljeni in čakajo na obranavo v skupščini, ki bo predvidoma v začetku junija. Kako na primenova-nje gledajo prebivalci nekaterih ulic in trgov, kako skupine občanov in nekatere stranke in kako občinsko vodstvo so prav gotovo dejavniki, ki bodo vplivali na odločitve poslancev pri ponovnem glasovanju o predlogu odloka o preimenovanju. Pripravili smo pregled različnih pogledov na to tematiko, ki seveda ni življenjsko pomembna, odraža pa naše medsebojne odnose, od katerih so odvisne tudi usodnejše odločitve. Pripombe in pritožbe občanov 18 stanovalcev Kurirske ceste iz Sodražice je na ribniški izvršni svet naslovilo pritožbo glede spremembe naziva ulice in stroškov, ki nastanejo z zvezi s preimenovanjem. Zgroženi ugotavljajo, da je skupščina sprejela preimenovanje njihove ulice v Ulico Franceta Goršeta proti volji vseh stanovalcev in kljub temu, da svet KS preimenovanja ni potrdil. Izračunali so tudi, da bi vse stanovalce vključno s podjetniki in obrtniki v njihovi ulici preimenovanje stalo vsaj 277.000 SIT, sami pa niso pripravljeni prispevati niti tolarja. V primeru, da bi bil odlok sprejet, se bodo stanovalci te ulice pritožili Ustavnemu sodišču republike Slovenije. Podpisani občan iz Ceste notranj- skega odreda je na občino poslal izračun stroškov ob spremembi imena njegove ulice, kjer se nahaja jo poleg 25 hiš še 6 obrtnikov šola, zdravsteni dom in Inles. Skupni stroški naj bi bili po njegovem okroglo milj on tolarjev, predalagateljem preimenovanaj pa predlaga, naj po demokratični poti seznanijo prebivalce z nastalimi stroški, za preimenovanje pa-naj se odločijo šele, če bodo od njih dobili soglasje. Krajevni odbor sodraških borcev NOV je izvršni svet pismeno obvestil o svojem stališču do preimenovanja ulic, ki po njihovem mnenju žali nekatera zgodovinska dejstva, predvsem lik narodne herojinje Majde Šilc, po kateri se imenujejo tudi druge institucije v Ribnici in Novem mestu. Menijo, da imajo vse druge ulice v Sodražici, ki so predlagane za preimenovanje, splošna imena. V KO ZB NOV tudi menijo, da ni govora o demokraciji in se sprašujejo, če je tako sprejemanje sploh zakonito. Zaradi “nezrelosti“ predlogov za preimenovanje sodraških ulic le-ti ne bi smeli na glasovanje v skupščino, predlagateljem pa svetujejo, naj se namesto za preimenovanje raje zanimajo za gospodarsko sutuacijo v kraju. Pet ogorčenih stanovalcev Partizanske ceste v Ribnici je poslalo svoje pripombe na preimenovanje njihove ceste v Kozlerjevo. Sami so se v javni razpravi preko KS namreč v primeru preimenovanja zavzemali kvečjemu za Merhar-jevo ali Gasilsko ulico. Izrazili so slutnjo, da si nekdo s preimenovanjem proti njihovi volji skuša postaviti spomenik. Velika večina stanovalcev in nosilcev gospodarske dejavnosti ribniške glavne Šeškove ulice je na KS in občino poslalo najostrejši protest proti preimenovanju te ulice v Skubicovo. Ne razumejo, kako poslanci lahko samovoljno glasujejo za preimenovanje, če- prav vedo, da so stanovalci proti. Zahtevajo razveljavitev sprejetega sklepa, v nasprotnem primeru bodo ponovno razmislili o ponovnem zaupanju v svoje poslance na prihodnjih volitvah in sprožili ustavni spor. Svoje mnenje je posebej na občino sporočila tudi Kmetijska in gozdarska zadruga Ribnica, ki predlagateljem predlaga, da od revanšizma preidejo k zahtevnejšim in koristnejšim nalogam. Poročilo Oddelka za notranje zadeve Oddelek za notranje zadeve SO Ribnica ugotavlja, da bo premenovanje ulic bremenilo občane pri vpisu sprememb v osebne dokumente z naslednjimi stroški: - 40 SIT za upravno takso pri vpisu spremembe naslova v potni list - 425 SIT za zamenjavo prometnega dovoljenja - 52 SIT za stroške zamenjave orožnega lista Podatke v osebni izkaznici je mogoče spremeniti brezplačno, vozniško dovoljenje pa imena ulice ne vsebuje. Mnenje Republiške geodetske uprave Republiška geodetska uprava smiselno interpretira zakonska določila, iz katerih sledi, “da morajo v duhu zakona občani imeti možnost, da na enak način (na zborih ali v organih KS) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drug način.“ V Pravilniku o določanju imen naselij in ulic je med drugim zapisano, da “imajo delovni ljudje in občani pravico, da na svojih zborih ali v organih KS povedo Novic E AKTUALNO . svoje mnenje o pobudah in predlogih drugih; v postopku mora biti torej zagotovljena možnost, da občani v KS sodelujejo pri sprejemanju tovrstnih odločitev“. Geodetska uprava povzema, da “mora biti javna razprava izvedena o konkretnem predlogu, mnenja iz javne razprave pa morajo biti obravnavana v postopku preimenovanja naselja ali ulice, o predlogu odloča skupščina občine Stroške za nove tablice s hišno številko in ulične table nosi občina, vsi drugi stroški pa bremenijo občane in podjetja. Priporočila Komisije IS SRS (ki vsebujejo priporočilo o tem, da se preimenovanja opravi s soglasjem stanovalcev naselja, op. avt.) niso obvezujoča, saj nimajo značaja pravnega akta, smiselno pa je z njimi obvestiti občane in podjetja. Stališče ribniškega izvršnega sveta Ribniški IS, na katerega je naslovljenih večina protestov, je mnenja, da bi se šlo le v preimenovanje tistih ulic, za katere je predhodno doseženo soglasje stanovalcev. Izvršni svet je kljub takemu mnenju dolžan izvajati skupščinske sklepe, zato je pripravil tudi predlog odloka o preimenovanju tudi spornih riniških in sodraških ulic. Poslance bo tudi obvestil o posledicah, če bodo sprejeli preimenovanje mimo volje večine stanovalcev nekaterih ulic, saj so le ti že zagrozili z ustavnim sporom. Stališče predsednika občinske skupščine Predsednik SO Ribnica načrtuje prihodnje zasedanje skupščine prvi teden v juliju, na katerem bo obravnavan predlog odloka o preimenovanju ulic. Pred tem naj bi predloge o preimenovanju še enkrat obranavali na organih KS, ki bi sprejeli o njih svoja stališča. Sam skupščinski postopek je po predsednikovem mnenju legalen, kljub temu pa bo pred zasedanjem o njem dala svoje menen j e tudi skupščinska statutarno-pravna komisija. Sama odločitev o preimenovanju je v skupščini po njegovem mnenju politično dejanje, od poslancev pa je odvisno, koliko bodo pri odločanju upoštevali mnenja stanovalcev oz. stališča organov KS. Stališče občinskega odbora SKD Ribnica Svoja stališča do preimenovanja ulic so na posebni tiskovni konferenci predstavila tudi Slovenski krščanski demokrati občine Ribnica. Oporekali so v medijih objavljenemu stališču ribniškega IS, da je sklep o preimenovanju ulic izsilila skupina poslancev. Tak odnos do poslancev naj bi bil nekorekten in omalovažujoč. Sklep je bil izglasovan legitimno, SKD pa je sama dajala v enoletni javni Tako kot v zakonih o preimenovanju ulic je mogoče najti luknje tudi na ulicah samih. Oboje so dobro skrite, za prve so strokovnjaki politiki, za druge pa novinarji. Eno tako pravo luknjo smo našli “zakamuflirano“ pod košem za smeti pri ribniški avtobusni postaji. Kdor ne verjame, naj vanjo pade... Se množici novih reklamnih in obvestilnih tabel na Šeškovi ulici obetajo tudi novi ulični napisi? Tujcu, ki išče v s pločevino zapolnjeni Ribnici prostor za svoje vozilo bi vsekakor bolj koristil navaden prometni znak, ki bi ga usme- razpravi številne predloge in od nekaterih predlogov tudi odstopala tudi v imenu volje volilcev, ki so jim zaupali mandat. SKD meni, da so protesti in pripombe na sprejeti sklep v manjšini glede na podporo, ki jo imajo pri svojih volilcih, zato bodo pri predlaganih spremembah vztrajali na naslednji skupščini. Preimenovanje ulic je političino dejanje, tisti ki tega ne razumejo, pa ne dojamejo tudi bistva demokracije. Imena osebnosti, po katerih naj bi se pre- oz. poimenovale ulice, bi po mnenju SKD dvignile ugled celotne občine, večjo pozornost pa bi jim preko občinskega “kulturnega ministrstva“ morali posvetiti tudi v šolah. Stroški preimenovanja za občane so po njihovem mnenju minimalni, obrtnikom in podjetjem pa slabih 30.000 SIT stroškov tudi ne bi smelo povzročiti finančnih težav. Kot kaže, se je v preimenovanje ulic vključilo že veliko posameznikov in različnih organov, za katere ne bi mogli reči, da so si glede potrebe ali same vsebine preimenovanja ulic našli veliko skupnih točk. Razhajajo se tako glede na proceduralne poti kot praktične posledice, v ozadju pa je močno čutiti politično merjenje moči in ideološki naboj. Če smo malo preroka, bo odlok v “paketu“ preimenovanja vseh ulic le težko šel skozi skupščinsko rešeto z večino glasov. Na njem bi pameten politik pustil vsaj tiste nazive, ki so se med stanovalci prijeli bolj kot pa poslančevo ime ali pa politična barva. ril na precej skrito parkirišče za policijsko postajo in ki bi morda deloval bolj osvežujoče kot velik reklamni znak za pivo v njegovem ozadju! NoTicE NOVE NOVIČKE :::x:::::::::::X:::x:x;x:::x:::x:x:::::::x:::::x:x:x:>x:x;x:x-x:x:x:x-:-Sx:x>-:- Tiskovna konferenca SKD Ribnica Številne pobude, majhen učinek Povod za sklic tiskovne konference Slovenskih krščanskih demokratov Ribnica so bile v javnosti izražena stališča ribniške vlade, da je preimenovanje ribniških ulic izsilila skupina prenapetih poslancev. V nadaljevanju so prisotni naštevali pobude in predloge stranke na gospodarskem področju, s katerimi so želeli ovreči tudi očitke, da se s krizo na gospodarskem področju v občini stranka ne ukvarja. Ker je stališče stranke do preimenovanja ulic v tem časopisu že povzeto pod rubriko Aktualno, bi veljalo povzeti gospodarsko tematiko konference. Franc Mihič je opozoril na to, da je izvršni svet še vedno Rikov, ker njihovemu mandatarju ni bilo omogočeno sestaviti vlade. Kljub temu je SKD uspela blokirati tako sprejetje zazidalnega načrta Hrastje, s tem pa preprečiti tako nacionalizacijo kot gospodarsko škodo, ki bi si jo naredila občina, ker odkupljenih zemljišč zaradi gospodarske krize ne bi mogla prodati. Stranka je bila tudi proti zadolževanju občine, dajala pa je predloge za razvoj drobnega gospodarstva in povečevanje sredstev za kmetijstvo in šolstvo. Zadnjih 6 v skupščini sprejetih predlogov za konsolidacijo stanja na Riku po mnenju predsednika občinskega odbora SKD Benjamina Henigmana izvršni svet operativno ni dosledno izplejal, zato se Riko nahaja v najbolj neugodni situaciji za delavce, saj tik pred lastninjenjem družbeni kapital v njem izgublja vso svojo vrednost. Izvršni svet nima nobenih idej na gopodarskem področju, kriza pa je prisotna tudi v njem samem zaradi neudeležbe sej članov, ki so v občini zadolženi za gospodarstvo. Negativen učinek na vpliv občine na izboljšanje gopo-darskega stanja naj bi imel tudi odhod župana s polprofesionalne županske funkcije. Proceduralno je bilo napačno izpeljano tudi kadrovanje v skupščinsko gospodarsko komisijo, saj so bili nekateri novi člani vanjo vključeni brez vnaprejšnjega soglasja in brez konkretne predstave o tem, kakšen naj bi bil obseg dela in pristojnosti komisije, ki bi po Henigmanovem mnenju bolje opravljala svoje delo v obliki agencije. SKD v Ribnici skratka menijo, da v skupščini sicer uspejo prodreti s predlogi in pobudami, nimajo pa vpliva na izvajanje sklepov na operativni ravni, v vladi in upravnih organih. Tako je zaradi tega, ker občina kot upravni organ ne kaže zanimanja za proslavljanje 2. obletnice razglasitve samostojnosti slovenske državnosti, SKD dal pobudo, da na predvečer Dneva državnosti na Sv. Ani ob kresu in kulturnem programu občani obeležijo praznik, ki sovpada tudi z uradno otvoritvijo planinske koče 26. junija. Mladi krščanski demokrati Družabnost namesto visoke politike V soboto, 12. junija, so v Ribnici ustanovili občiski odbor Mladih krščanskih demokratov. Ustanovnega zbora so se udeležili člani krajevnih odborov SKD, predsednik skupščine občine Franc Mihelič, poslanec v državnem zboru Benjamin Henigman in član 10 MKD Slovenije Rok Šteblaj. Za predsednika 00 MKD so izvolili Tomaža Rusa, za podpredsednika Bojana Henigmana, za tajnico pa Vando Turk. Mladi krščanski demokrati in gostje so ugotavljali, da je ustanovitev odbora spodbuda za mlade v stranki in korak naprej v procesu demokratizacije družbe. Ker se večina mladih za ti. visoko politiko ne zanima, se bo odbor MKD ukvarjal z organizacijo športnih in družbenih tekmovanj, družabnih srečanj, okroglih miz, kjer naj bi se srečevali somišljenki in na tak način pridobivali tudi nove člane. V živo iz Kočevske Reke Ali bodo možje postave držali besedo ? Sobotna javna radijska oddaja iz Kočevske Reke in četrtkov televizijski tednik sta ponesla prizadevanja krajanov po odprtosti področja in čistih računih po vsej državi. To je k razumevanju in razčiščevanju odnosov med krajani in državo prispevalo več kot vsi obiski visokih ministrov, po katerih se v vsakdanjem utripu tega dela Kočevske ni nič spremenilo. Znani novinar Marjan Jerman je pred in za mikrofonom pripravil sogovornike iz KS Kočevska Reka, podjetja Snežnik, Morisa in Oskrbnega centra MNZ v Gotenici do tega, da so prvič javno povedali, kaj si mislijo drug o drugemu. Pri tem se je v najtežji vlogi znašel vodja oskrbnega centra v Gotenici Ivančič, ki je moral minimalizirati očitne gradbene posege na bivšem Augsbergovem gradu Strmec, da bi lahko opravičil gradnjo na črno. Vodji lovskega revirja Snežnik kljub korajžnim obtožbam na račun krivolova na področju lovskega revirja, ki ga nadzorujejo iz sosednje Gotenice, le-tega ni uspelo dokazati, a sum v .javnosti je kljub temu ostal. V Gotenici so morali dati tudi jasen odgovor, kdaj in kako prenesti na Snežnik svojo gospodarsko dejavnost, s katero si po ugotovitvah revizije SDK sicer ne ustvarjajo črnih fondov, pravi naslov pa za kmetovanje policisti prav gotovo niso. Snežniku so obljubili, da jim bodo v duhu vladnega odloka prepustili hleve na levi strani, ko bodo dobili nadomestne vadbene objekte nad cesto ali pa jim bodo v zameno za vadbene objekte v hlevih postavili nova gopodarska poslopja. Ker je bilo. podobna zagotovila slišati in videti slab teden kasneje po TV v režiji novinarke Ljerke Bizilj, bo ta elektronski material skupaj z javnim spominom morda čez čas le dovolj trden dokazen material, koliko so možje postave v Gotenici tudi mož beseda. Mladi raziskovalci Teden dni v Kočevski Reki V okviru rednih izbirnih predmetov je 20 dijakov kočevske gimnazije iz 2. in 3. letnika teden dni preživelo na terenu v Kočevski Reki in Borovcu, kjer jim je bivanje omogočilo podjetje Snežnik, prevoze pa specialna brigada MORIS. Dijaki so napravili kemično in biološko analizo čistosti Reškega potoka, fiziki pa so ugotavljali pretok vode. Ko so zbrali rezultate merjenj, so ugotovili, da je voda razmeroma čista, razen pri odtoku iz jezera, kjer bi bilo pričakovati čistejšo glede na pretok. Raziskovalci so se naučili tudi delati z računalnikom, svoja dognaja pa bodo izdali v posebnem biltenu. Seveda je bila šola v naravi zanje tudi poseben družaben dogodek, ki ga bodo v poletno pustem počitniškem Kočevju najbrž kar težko pogrešali. NOVE NOVIČKE Novi c E MALI MATURANTI PRAZNOVALI V dvorani DC-16 v Dolenji vasi se je za vse otroke, ki so letos končali malo šolo v okviru ribniških vrtcev, in seveda njihove starše, odvijalo razkošno praznovanje zaključka malošolskega leta v soboto, 19.6.1993. Starši malčkov, ki so v glavnem sami pripravili bogato obložene mize, poskrbeli za razvedrilni program, tombolo, ansambel, prodajo srečk, so kot gostjo te zabave povabili priljubljeno direktorico ribniškega vrtca Andrejo Hojč, ki se je zahvalila tako staršem, kolegicam in otrokom za pripravo tako pestrega maturantskega programa. Voditelja programa mamica Ana Peček in ati Matjaž Ložar sta zani-mirala tako otroke kot starše, da so se skupaj zabavali v pevskih in plesnih točkah ter raznih spretnostih, med katerimi je bilo najbolj atraktivno zavijanje mamic v “mumije“ s toaletnim papirjem. Sodelovanje staršev in vzgojiteljev v pripravi in izvedbi programa se po dolgoletnih tovrstnih izkušnjah ribniškega vrtca obrestuje tudi na daljši rok, saj so starši pozneje pogosto tudi sooblikovalci raznih dejavnosti skupaj z učitelji v osnovni šoli. Bogato pa so se odrezala tudi ribniška podjetja in obrtniki, saj kljub srečelovu skoraj ni bilo malega maturanta, ki bi mu srečka ne prinesla spominka na nekajletno druženje z vrstniki v vrtcu. Organizatorji se darovalcem javno zahvaljujejo. Ribištvo Mladinski krivolov V ribniški ribiški družini opažajo, da je v poletnem času na naših vodah vedno več mladinskega krivolova. Zato opozarjajo vse starše in otroke, da je ta način zabave prepovedan, ribiška družina pa bo proti vsakem storilcu tovrstnega prekrška ukrepala v skladu z zakonom. Če pa ima mladostnik resnično veselje do ribolova, staršem priporočajo, da ga včlanijo v Ribiško družino Ribnica, kjer ga bodo poučili o tem, kje in kako lahko lovi. Uradne ure Ribiške družine Ribnica so vsak četrtek od 19. do 21. ure v prostorih RD Ribnica, Gorenjska c. 9 (stara občina, bivši prostori odseka za LO). Da je ribičija lahko zanimiv in privlačen šport tudi za mlade, potrjuje tudi pričujoča fotografija. Mladi ribič Miha Oberstar iz Ribnice je v spremstvu očeta in izkušenega ribiča Jožeta v nedeljo, 13. junija zjutraj, potegnil iz potoka Ribnica dobrih 70 cm dolgo in več kot dva kg in pol težko ščuko. Pravi, da mu ni delala prevelikih težav, več težav pa je povzročila številni druščini na popoldanskem pikniku. V ponev jo je bilo mogoče namestiti le razkosano na številne dele. Tradicionalna “štelnga“ V ribiškem gasilskem domu so zopet potrdili sposobnost za služenje domovini kar lepo število ribniškim, dolenje-vaškim, sodraškim in loškopotoškim fantom. Nekateri so se pripeljali s traktorji, nekateri z vozovi, nekateri pa so se na nabor odpravili kar peš in se pozneje priključili kateri od vaških motoriziranih družb. Skoraj vsi pa so tisto sredo dopoldne že kmalu imeli skupni vsaj dve stvari: videli so dno prenakatere steklenice in v knjižici žig naborne komisije, s katerim so potrjeno postali “ta veliki“ fantje, ki si lahko že marsikaj privoščijo. Novi c E NOVE NOVIČKE SDK Kočevje Konfekta Sodražica Poboti in biokade Glede na to, da morajo po odloku podjetja, zavodi, banke in zavarovalnice enkrat mesečno prijaviti svoje zapadle obveznosti v pobotanje, je Služba družbenega knjigovodstva letos opravila že peti krog pobotanj. V vseh krogih je bilo skupaj pobotanih 416 miljonov SIT obveznosti, kar pomeni skupaj 13,6 % vseh prijavljenih obveznosti. Rezultat v kočevski podružnici SDK pri pobotih je za 0,8% boljši kot znaša republiško povprečje, vendar bi se po mnenju analitikov SDK pravne osebe zaradi likvidnostnih težav morale še bolj angažirati pri večstranskih pobotih. V obdobju od januarja do maja letos je imelo v občini Kočevje več kot 5 dni blokirane žiro račune povprečno 25 pravnih oseb s povprečnim zneskom blokiranih sredstev v višini 54 miljonov SIT in povprečno 888 zaposlenimi delavci. Zasebne pravne osebe so tvorile skoraj dve tretjini vseh blokiranih pravnih oseb, pri povprečnem blokiranem znesku so bile udeležene z dobro polovico, pri številu zaposlenih pa le z 9%. V istem obdobju letošnjega leta je bilo v ribniški občini več kot pet dni v povprečju blokiranih 27 pravnih oseb s povprečnim mesečnim zneskom blokacije v višini 453 miljonov SIT in povprečno 2.727 zaposlenimi v teh podjetjih. Med blokiranimi pravnimi osebami je bilo v povprečju 9 zasebnih pravnih oseb, ki so bile v povprečnem blokiranem znesku udeležena v povpečju z 18 miljoni SIT in z v povprečju 23 zaposlenimi delavci. Študijski dan Nujna povezava v socialnovarstveno mrežo Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo je 17. 6. v Miklovi hiši v Ribnici pripravilo študijski dan za vso socialo iz občine in občinsko vodstvo, torej za vse ljudi, ki poklicno ali ljubiteljsko delajo pri reševanju socialne problematike ljudi. Preko 30 udeležencem je vodja projekta dr.Jože Ramovš predstavil vizijo slovenske pluralistične sociale, skupaj so pregledali socialne zmogljivosti in potrebe v občini in se domenili za povezovanje vseh subjektov sociale v občini. Z novo slovensko zakonodajo se spreminja organizacija socialnega varstva, kar pomeni, da bomo imeli štiri izvajalske veje: državne ustanove, dobrodelništvo in samopomoč in zasebne izvajalce socialnih del. Dosedanje socialnovarstvene ustanove so bile doslej relativno dobre, sedaj pa se socialna problematika naglo stopnjuje. Tudi pri nas se preko Karitasa širi v svetu najbolj uveljavljeno dobrodelništvo, najbolj pa je zanemarjeno področje samopomoči v obliki društev in skupin napr. starostnikov, odraščajoče mladine, ob razvezah...). Ker se z novo lokalno organiziranostjo spreminja tudi vloga občinskih socialnih centrov je za ohranitev kvalitete socialnega dela nujno potrebno usklajevati vse veje sociale v občini in povezati izvajalce v socialnovarstveno mrežo. Udeleženci študijskega dne so se po krajših predstavitvah svojih del za začetek domenili, da se bodo v podobni sestavi zbirali enkrat mesečno. Delavke sprožile stečaj Medtem, ko se stečaj Rika pričakuje v začetku julija, saj upniki že sprožajo postopke za njegovo uvedbo, je čas za stečaj Konfekte napočil že sredi junija. Upravni obor tega nesrečnega sodraškega tekstilnega podjetja je bil prisiljen sprožiti postopek zato, ker delavke letos praktično še niso dobile plač, dober mesec pa zaradi tega tudi niso več prihajale na delo. Prve dni po uradni uvedbi stečaja še ni jasno, ali le-ta pomeni likvidacijo podjetja ali pa bo mogoče del tržišč in proizvodnje še obržati. Delavke so v podjetju vztrajale dolgo časa predvsem zato, ker jih je vodstvo prepričevalo, da delo je, le s plačili da so težave. Denar je izpuhteval prej, preden je prišel v njihove roke, zadnje dni pa v podjetju ni bilo več niti delavk niti vodilnih. Od sodišča postavljeni predstavniki delajo popis blaga v skladiščih, preko 90 delavk pa je prejelo odločbe, s katerimi so bile napotene na Urad za delo v bližnjo Ribnico. Kočevje na igrah prijateljstva Športniki za točko izgubili prehodni pokal Ekipa 20 kočevskih športnikov je 30. maja uspešno nastopila na Igrah prijateljstva v francoskem mestu Hal-luin, ki so potekale pod okriljem Evropske skupnosti. Lanski zmagovalci so kljub osvojenemu 2. mestu ostali moralni zmagovalci, prehodni pokal pa so morali prepustiti ekipi mesta gostitelja. Moralno zmago so si prislužili že s tem, da so po številnih zapletih na igrah sploh nastopili, saj jim je na pomoč moralo priskočiti z 2.500 DEM prijateljsko mesto Oer- Erkenschwick, z 2 000 francoskimi franki mesto Halluin, z 1 500 ECU pa Evropska skupnost. Na atraktivnih igrah, podobnih nekdanjim Igram brez meja, so poželi veliko simpatij občinstva tudi zaradi izrednih športnih rezultatov, saj so bili praktično do konca tekmovanja v ostrem boju za prvo mesto. Predstavniki vseh sodelujočih mest so ugotovili, da igre razvijajo prijateljsko sodelovanje med evropskimi narodi, zato so francoski gostitelji ponudili gostoljubje mladim Kočevcem tudi čez dve leti, ko se bodo napotili na igre v Anglijo. JAMARJI NAŠLI TRUPLO POGREŠANEGA Po skoraj letu dni, odkar je bil pogrešan Jože Dejak iz Dolenjih Lazov, je njegovo skrivnostno izginotje slednjič le pojasnjeno. 12. junija je skupina jamarjev v Pikčevi jami pri Žlebiču odkrila v plitki vodi truplo, Institut za sodno medicino pa je ugotovil, da gre res za omenjeno pogrešano osebo. Ugotovljeno je bilo tudi, da na truplu ni sledov nasilja in da bi vzrok smrti lahko bila utopitev. NESREČA PRI BEGU 5. junija popoldne so ribniški policisti želeli zaustaviti mladoletnega voznika motornega kolesa L.T., ki pa njihove odredbe ni upošteval. Vožnjo je nadaljeval po kolovozni poti in preko travnikov proti vasi Lipovec. Pri prehodu čez suho strugo preko ozkih tramov je izgubil ravnotežje in padel 2 m globoko. Pri tem se je huje poškodoval po glavi. V zdravstveni dom so ga prepeljali v policijskem avtomobilu, od tam pa so ga napotili v urgentrni blok UKC v Ljubljani. VOZILO V PLAMENIH 13. junija se je v bližini Petrola v Žlebiču vnelo vozilo. Preiskava na kraju nesreče je pokazala, da je I.R. med vožnjo proti Ribnici zaradi neprimerne hitrosti zapeljal levo izven vozišča, trčil v drevo in se preobrnil na streho. Pri tem se je vozilo vnelo in popolnoma zgorelo. Škode na vozilu je za okrog 450.000 SIT. RAZPOSAJENCE ZASTRAŠIL S PIŠTOLO Fantje, razposajeni zaradi “štelenge“, kjer so jih potrdili za sposobne za oboroženo obrambo domovine, si niso mislili, da se bodo z orožjem srečali še istega dne. Med objestno vožnjo z vozovi proti Sodražici so žalili mimoidočega Roma in ga spotoma polili še s pivom, ta pa je razposajencem pokazal pištolo. Naborniki so o tem dogodku obvestili policijo, ki je pregledalo romsko naselje med Ribnico in Sodražico. Odkrili so plinsko pištolo skupaj s tokom in jo zasegli. VLOMI IN TATVINE 7. junija so na Inlesu v Loškem Potoku pogrešili 8 krožnih žag za rezanje lesa, ribniška policija pa po zbiranju podatkov že ima osumljenca. 8. junija so na kočevski policijjski postaji prijavili vlom v hišo A. P. iz Kočevja, neznani storilec pa je odnesel večjo količino ogrlic, zapestnic in uhanov. Komisija UNZ je ugotovila za okrog 100.000 SIT škode, storilec pa še ni odkrit. Stara znanka ribniške policije, Romkinja B.S., je iz pogoste vloge osumljenke za razna kazniva dejanja za dva dni postala sama žrtev napačnih obtožb in nasilja. 10. junija jo je obdožil A.M., da mu je odnesla 6 000 SIT, vendar se je kasneje izkazalo, da gre za krivo ovadbo. Dan kasneje pa je varnostnik iz Rika obvestil policijo o pretepu v romskem naselju v G. Lepovčah, kjer je bila žrtev nasilja prav B.S. Zoper nasilneža so podali kazensko ovadbo. 10. junija je neznani storilec ukradel dve zaj-kli, enega zajca pa poškodoval, Š.J. iz Kočevja pa je bil s tem oškodovan za 15.000 SIT. 12. junija je neznani storilec obiskal stanovanje O.M. na Ljubljanski ulici v Kočevju in si za plen izbral kar sedežno garnituro. Za storilcem še poizvedujejo. Istega dne so na ribniški policijski postaji dobili obvestilo o vlomu v hišo na Cesti na Ugar v lasti D.D. Vlomilec je s silo telesa vlomil vrata in odnesel starinski šivalni stroj Singer, dva gugalnika in nekajh sveže zapakiranih rjuh. Škode je za 35.000 SIT. 16. junija je prijavil tatvino kolesa z motorjem D.M. iz Kočevja. Storilce so hitro odkrili, z njim so si popestrili dan otroci iz begunskega centra v Kočevju. Ukrepi za varne počitnice Glede na to, da se začenja turistična sezona, Policijska postaja Ribnica poziva občane k samozaščitnemu ravnanju pred odhodom na počitnice. Pred odhodom na dopust obvestite sosede, ključe od hiše ali stanovanja pa prav tako zaupajte nekomu od sosedov ali sorodnikov, ki naj poskrbi tudi za to, da objekt ne bo izgledal zapuščen (praznjenje nabiralnika, perilo na balkonu, odprte rolete...). Prav tako svetujejo, da o morebitnih paketih, potovalkah ali vrečkah, ki bi jih na javnih mestih lahko pustili tujci, takoj obvestite policijsko postajo. Lahko se namreč zgodi, da je vsebina prtljage nevarna in da je turist ni odložil po naključju... ff ■■ffff ffff ■•f: ■f fff: ffffff: 5 ■fff ■f ■:.:.:,,.x:xm' TT TT SÄW&xWS::: Ai «fips Kočevski fantiči niso kar tako KRIŠTOF IN PRIMOŽ VLEGOLANDU 1. junij 1993 je bil težko pričakovani dan za vse nagrajence, ki so zmagali na tekmovanjih, ki jih je otroški razvedrilni program ljubljanske televizije organiziral tedensko kar v živo iz ljubljanskega studia v Klubu Klobuk z Meto Ornik in Robertom Bogatajem kot voditeljema. Otroci različnih starosti so se med seboj pomerili v praktičnem sestavljanju Lego kock. In tisti najboljši, štiri deklice in štirje fantiči, so prvega dne v juniju malo čez osmo zjutraj poleteli z brniškega letališča Legolandu in Danski naproti. Med njimi sta bila tudi Krištof Žlindra, četrtošolec iz Kočevja in Peter Figar, drugošolec iz Stare cerkve. Ko sta se po štirih dneh vrnila domov, smo ju povabili na pogovor. Danska, ki je za starejše generacije veljala za Hamletovo deželo, velja za mlajše predsem kot Lego dežela. Torej ostaja še vedno za vse nas predvsem pravljična dežela. Kako sta jo doživela Krištof in Primož, pa si preberite sami. Sta se na tekmovanje v Klubu Klobuk prijavila sama? Krištof:Ne, mene je prijavila mama. Tekmovanje se je začelo enkrat oktobra in bil sem med prvimi tekmovalci. Ker sem bil od treh kandidatov najboljši, so me v začetku januarja povabili še na tekmovanje na Gospodarsko razstavišče, kjer sem bil spet zmagovalec. Tako sem že takrat vedel, da se bom udeležil potovanja. Sicer takrat še ni bilo rečeno, kam bomo šli, vesel sem bil pa že takrat. Primož: Tudi mene je prijavila mama. Na tekmovanju sem ^sodeloval enkrat po novem letu in kot zmagovalca so me potem izžrebali za na potovanje. Na tekmovanju smo po načrtu sestavljali gasilski avto in jaz sem ga najhitreje naredil. Krištof: Mi pa smo na prvem tekmovanju sestavljali hišo brez načrta, na Gospodarskem razstavišču pa sem zmagal, ker sem najhitreje - v 5 min - sestavil raketo, tovornjak, avtomobilček in dva motorčka. Na drugem tekmovanju smo delali po seznamu. Kako pa je potekalo potovanje? Krištof: Mamica me je 1. junija zgodaj zjutraj odpeljala v Ljubljano, kjer smo se dobili ob pol osmih na Kongresnem trgu. Tam so bili že vsi ostali: voditelja Kluba Klobuk Meta in Robert, Bojana, Erika in dva kamermana. Za skupino fantov je bila določena voditeljica Erika, za punce pa Bojana. Okrog devetih smo se potem z Brnika odpeljali z letalom do Munc-hna, od tam pa do cilja pa smo zamenjali še dva aviona. Primož: Pristali smo okrog 18. ure. Mesto se je imenovalo Billunden. Takoj po pristanku smo odšli v Lego park. Od tam pa smo potem odšli v hotel Billunden, kjer smo dvakrat prespali. Hrana je bila super, jedel si vse,kar si hotel. Kaj ste videli v Lego parku? Krištof: Lego park smo si ogledovali dva dni. Tu se je nahajalo okoli 20 miljonov Lego kock, sestavljenih v različne junake iz risanih filmov, ogromne stavbe, med drugim Clintonovo Belo hišo... Meni je bila zelo všeč dežela Nizozemska, katere maketo so naredili iz kock. Primož: Vozili smo se tudi s čolni in se srečah s 'pravimi’ gusarji in takimi iz kock, videli piratski otok... Obiskali smo tudi Lego avto šolo, pa tovarno, kjer izdelujejo lego kocke... Obstaja tudi lego igralnica, da se lahko v primeru slabega vremena otroci vseeno igrajo... Krištof: Zanimivo je bilo tudi to, da smo Meto (Ornik, op. av.) vozili na vozičku po Lego parku, ker ji je padla kamera na nogo. Park je bil zelo velik in ker jo je bolela noga, smo se znašli tako, da smo jo vozili. Primož: Veš kako jo je bolela noga! Kamera je težka čez 5 kg! Kako pa je bilo v tovarni z Lego kockami? Krištof: Najbolj smo bili veseli, ko so nas pred tovarno prijazno pozdravili in nam zaželeli dobrodo- I šlico s slovensko zastavo. V tovarni pa so nam povedali, da so izdelali že okrog 110 biljonov kock in da jih v glavnem, prek 90%, izvažajo. Zame je bilo zanimivo tudi to, da so začeli najprej delati lesene kocke, šele kasneje so začeli izdelovati takšne, kot so danes. Primož: V nekatere dele tovarne nas niso smeli peljati, ker so tam delali strokovnjaki, ki izdelujejo nove modele Lego kock. Potovanje je trajalo štiri dni. Ste si še kaj ogledali? Krištof: Tretji dan smo odšli v Kobenhavn, tam smo prespali in si naslednji dan ogledali park Tivoli, ki je zelo velik in v njem je pravi raj za otroke in odrasle. Tam smo si ogledali marsikaj in marsikaj tudi preizkusili, recimo čolne, vrtiljak, labode, ki se vrtijo v zraku, vlak, pa tobogan, ki je bil tako nevarno krožen, da smo si ga samo ogledovali... Primož: Videli smo tudi pravo gusarsko ladjo, v kateri je bila gostilna.Tudi kegljali smo, pa ves čas dobro pili in jedli. Sobe v hotelih so bile super. V vseh je bila kabelska televizija, hotel v Kobenhavnu je bil A kategorije... Krištof: Jedli smo tudi v kitajski restavraciji, pa nismo znali prav jesti s palčkami... Primož: Jaz sem hrano kar napičil... Krištof: Ogledali smo si tudi kraljevo palačo. Tam so bili stražarji z bajoneti... Kako pa je potekala vrnitev domov? Krištof: Vse je prehitro minilo. Ob pol dveh smo v petek Kobenhavn zapustili in se vrnili po isti poti, po kateri smo prišli. Malo po 19. uri smo prispeli na brniško letališče. Primož: Tam so nas že čakali starši in vsi utrujeni, a zadovoljni, smo se odpeljali vsak svojemu domu naproti. Tipična šola na Danskem. Seveda ne čisto prava, saj je namesto iz opeke zgrajena iz kock. Clintonova Bela hiša iz belih Lego kock. Kaj se vama je zdelo najbolj zanimivo na Danskem? Krištof: Vse je bilo super! Meni je bilo zelo zanimivo, da tam sploh ni noči... Primož: ...kar cel dan je svetlo. Ponoči se sicer malo stemni,se pa še zmeraj vse vidi... Je bil na potovanju kak poseben, omembe vreden trenutek? Krištof: Najlepši trenutek zame je bil v Billundu, ko sem si v tamkajšnji trgovini kupil veliko raketo. Res sem tam pustil skoraj vse svoje krone, pa vendar... Primož: Zame pa je bilo najlepše, ko je g. Laundis vsakemu od nas izročil potovalko, polno Lego kock, pa majico, kapo in šolske potrebščine, vse z znakom Lego... Tri dni po odhodu slovenskih otrok iz Danske so imeli v Legolandu velike slovesnosti, pravi praznik, saj so praznovali 25 let njegovega obstoja. Legoland so namreč odprli leta 1968 in od takrat pa do danes ga vsako leto obišče okrog 1,200.000 mladih in starih, ljubiteljev Lego kock. Naj kot zanimivost zapišemo, da so se prve Lego kocke pojavile leta 1939 in čeprav so se od takrat pa do danes zagotovo spremenile, postajajo iz leta v leto bolj priljubljena igrača med odraščajočimi. LEGO pomeni v našem prevodu igraj se dobro in kot zelo dobro igračo LEGO kocke res priznavajo tudi vsi vidnejši svetovni strokovnjaki, ki se na igrače po strokovni plati najbolj spoznajo. Ni od muh tudi podatek, da se na Nizozemskem in v Avstriji po raziskavah sodeč z Lego kockami igra kar okrog 90% otrok in najstnikov, saj sega starostna meja prav tja do 14. leta. Če kdo, potem sta se zagotovo dobro igrala z njimi naša sogovornika, Krištof in Primož, po obisku Danske pa se bosta gotovo še nekoliko bolj. Nastja, Davor in Darja Hafnar Janko Ilc V ROKOMETNEM DUHU DOMA IN PO SVETU Res je, da je dober glas o vrlih Ribničanih ponesel Ribničan Urban po širnem svetu že pred mnogo leti. Res pa je tudi, da so v zadnjih deset in nekaj letih ribniški fantje znani še po nečem, kar sicer še ni tako trdno zasidrano v dušo ribniškega človeka, naš sogovornik pa trdno upa in dela na tem, da bi se. Seveda mislimo na rokomet in prav o njem in predvsem o njem smo se pogovarjali s tajnikom in trenerjem ekipe KVM Ribnica, dolgoletnim rokometašem in stebrom ribniške rokometne ekipe, Jankom Ilcem. Svojevrstna zanimivost pri Ilče-vih je gotovo ta, da so se od treh sinov, kolikor jih je bilo pri hiši, vsi trije aktivno in uspešno ukvarjali z rokometom. Janko se mu je kot najstarejši sin zapisal prvi in mu ostal zvest vse do danes. Drugi brat Dušan se je zaradi poškodbe umaknil iz prve ekipe, igra pa še vedno pri veteranih. Tomo, najmlajši, pa je bil po Jankovih besedah najbolj nadarjen (leta nazaj je bil na republiškem tekmovanju proglašen za najbolj nadarjenega slovenskega igralca), pa sta ga zakon in želja za biznisom odvrnila od rokometa ... Pri tebi pa je rokomet kljub ljubezni z Vesno obstal... Janko: Praktično se je takrat šele zares začel. Z ženo Vesno sva zaljubljenca še iz gimnazijskih dni in tako je ostalo do danes. Z rokometom pa sem se začel resneje ukvarjati v 1. letniku kočevske gimnazije. Vesna me je in me še vedno podpira pri rokometu in mi vsestransko stoji ob strani. Dela kot fizioterapevtka v ribniškem zdravstvenem domu in predvsem ona podpira vse štiri vogale pri hiši in vzorno skrbi za našo družino. Kako si začel z rokometom? Janko: Prav z rokometom sem začel sorazmerno pozno. Sem bil pa že v osnovni šoli navdušen za šport. Tako me je v 3., 4. in 5. razredu treniral gimnastiko pri tov. Janezu Petelinu, v višjih razredih pa me je zanj navdušil dobri, žal že dolgo pokojni tovariš Maks Drobnič. V osmem razredu, še bolj pa na začetku gimnazijskih dni, sem se začel bolj intenzivno ukvarjati z rokometom. Začel sem v drugi ekipi ribniškega Inlesa. V sezoni 1974/75 smo prišli v tedanjo II. zvezno ligo pod vodstvom mag. Cveta Pavčiča in v njej ostali 9 let. V sezoni 1977-78 je ekipo prevzel naš Radič. Pod njegovim vodstvom smo leta 1979 dosegli drugo mesto druge lige, za las smo zgrešili 1. mesto in s tem I. ligo. Kot ekipa smo bili izredni, čeprav smo bili po starosti med najmlajšimi. V povprečju smo bili stari 20,4 let. Kdaj pa si prišel v prvo ekipo Inlesa? Janko: V prvo ekipo sem prišel sorazmerno pozno (19 let), debitiral sem leta 1976. V ekipo sem se hitro ujel in kmalu smo postali skoraj nepremagljivi. Res, takrat smo imeli enkraten tandem. Nihče ni posebej izstopal, s kolegialno, borbeno in premišljeno igro, z dobrimi napadalci in dobro obrambo smo bili “špica“. Dovolj pove podatek, da smo bili tretja najboljša slovenska ekipa, takoj za Celjem in Slovanom. Iz tiste generacije igralcev so Geize, Karpov, Ambrožič, Križman... To so bili res stebri generacije, nosilci ekipe. Takrat se je v Ribnici igral najlepši rokomet. V tistih letih je bil predsednik vašega kluba g. Grilj Ciril. Janko: To so bili zlati časi. Grilj je bil zelo sposoben možakar, v času njegovega predsedovanja se je zgradila dvorana (1. 1977), vanjo so prihajale vse vrhunske reprezentance, v slovenskem in takrat še jugoslovanskem merilu. Grilj, ki je bil med drugim nekaj let tudi ribniški župan, je za ribniški rokomet dosti naredil. Pod njegovim vodstvom je šlo vse navzgor ... Leta 1985 pa se je zgodil preobrat... Janko: Res, leta 1985 smo izpadli iz LB lige. Pristali smo v slovenski ligi. Od takrat naprej nas spremlja športna smola. Dobri smo bili še vedno tako, da smo brez težav in brez predhodnih treningov premagovali nasprotnike, a tistega pravega ni in ni hotelo biti... N o vi c E VAS INTERVJU Je še kak Ilc igral v drugi zvezni ligi? Janko: Igral je, seveda, Dušan je bil zelo dober obrambni igralec. Upajmo, da pa bo še kar nekaj Ilcev vsaj v drugi ekipi. Realno upanje lahko že imam v tej smeri, saj je moj sin Gregor, ki je pravkar končal sedmi razred, navdušen rokometaš in je v svoji ekipi zelo dober igralec. Je pa tudi vsestranski športnik, jeseni je na Krosu dela, ki je na državnem nivoju, dosegel 6. mesto brez kakšnih posebnih treningov in priprav. Tudi hčerka Nuša, ki je končala četrti razred, se že štiri leta kar intenzivno ukvarja z aerobiko in je tudi kar uspešna. Oba otroka, tako sin kot hči, pa sta odlična tudi v šoli. Kakšen mora biti dober športnik? Janko: Predvsem mora imeti dobre fizične in psihične predispozicije. Tako ima dober rokometaš poleg lastnosti, kot so vztrajnost, zanesljivost, borbenost, smisel za kolektivno igro, vzdržljivost... tudi potrebno fizično moč. Vse to pa lahko pridobiš z leti treniranja, zato smo že vsa leta povezani z osnovno šolo, kjer s tovarišem Erčuljem zelo dobro sodelujemo. Tudi sam sem po profesiji učitelj telesne vzgoje in s prakso, ki sem si jo pridobil s 3 in pol letnim poučevanjem v Loškem potoku ter organizacijskim delom na tedanji telesnokul-turni skupnosti, si lahko kar dobro pomagam pri zdajšnjih klubskih tajniških poslih. Ribniški rokomet sem v diplomski nalogi na DIF-u obdelal tudi teoretično, brošura o njegovi tedaj 35. letni zgodovini pa je izšla leta 1986. Odmeven je bil tvoj odhod med italijanske profesionalce... Janko: Leta 1987 sem se odzval povabilu rojaka Jožeta Šilca med italijanske profesionalne rokometaše. Vabilu sem se odzval tudi zato, ker sem izpolnjeval tisto magično mejo 29 let, kolikor je pri nas starostna meja, po kateri si kot športnik sploh smel razmišljati o odhodu v tujino. V Italiji sem igral 5 sezon, 3 leta sem bil v Messini, 2 leti pa v Fasani (60 km od Barija). Igral sem v 2. italijanski ligi in prek igre sem prepotoval vso Italijo. Ali se njihov stil življenja bistveno razlikuje od slovenskega? Janko: Sicilijansko življenje je čisto nekaj drugega kot slovensko. Naj navedem le dejstvo, da v vseh petih letih nisem v Italiji srečal niti enega pijanega človeka. Tudi fantovske družbe, ki so pri nas najbolj kritične (od 17-20 let) gredo ob 23 uri na ’žur’ na sladoled. Morda je to povezano tudi z njihovo ljubeznijo do avtomobilov in hitre vožnje... Kot zanimivost naj povem, da v treh letih, kolikor sem sam vozil po Messini, nisem imel nobene avtomobilske nesreče, kar je milo rečeno nenavadno za italijanske razmere. Na prvi pogled se namreč kaže na cesti velik kaos, vendar sčasoma odkriješ tudi v njem neko logiko... Kakšne pa so tvoje italijanske rokometne izkušnje? Janko: Italijanski rokomet je v svetovnem merilu trertjerazreden. Klubi so sestavljeni iz večine tujih igralcev, včasih iz bivše Jugoslavije in vzhodnih evropskih držav, danes pa predvsem iz Rusov. Ker ne skrbijo za podmladek, so velika nihanja pri uspehih posameznega kluba, saj so odvisni le od nekaj ključnih igralcev. Pri nas je rokomet torej drugačen? Janko: Da, pri nas gradimo piramidalno strukturo, od najmlajših nav- zgor. Tudi če pride do krize na vrhu, ne bi smela trajati dolgo, saj na površje slej ko prej pride tudi podmladek. V zgodovini ribniškega rokometa pa se je zgodilo, da starejša generacija ni spustila igre pravočasno iz rok, tako da nekaj letnikov ni dobilo prave možnosti za igro. Ko pa je prišel čas za menjavo, mladi niso bili še dovolj pripravljeni za prevzem glavnega bremena igre. Kako usklajuješ trojno vlogo v klubu: igralca, trenerja in sekretarja? Janko: Ko je rokometni klub INLES-RIKO zašel v finančno in organizacij-' sko krizo, je KVM pogojeval prevzem kluba z mojim pristankom na trenersko mesto. Zavihal sem rokave in poprijel na vseh koncih, čeprav nekaj tudi na škodo strokovnega dela. Novi časi so namreč prišli tudi v rokomet. Vse bolj je prisotna individualnost igralcev tako na igrišču kot izven njega. Poskrbeti moram za kup obrobnih zadev, za katere je bilo včasih razumljivo, da poskrbijo igralci sami. Razvoj sili v profesionalizacijo rokometa, možnosti zanjo pa ni, čeprav je Bojan Kos preko KVM za ribniški romet res ogromno naredil. Za pogovor smo te zaprosili v času, ko hkrati analizirate uspehe v prete- Nadaljevanje na strani 14 N o v Ve E KULTURA s m W*:- i:; :* S: SSS*:*: *:*:*:*: ««•m «.x* •x. x.x •x*x.x. •x« ■X-'- •X* Nadaljevanje s strani 13 kli ligaški sezoni in se pripravljate na naslednjo. Kje je trenutno ribniški rokomet? Janko: 10. mesto v superligi sicer pomeni uresničitev načrta, da ostanemo v družbi najboljših, kljub temu pa smo imeli precej športne smole, da se nismo uvrstili na 8. mesto in s tem v play off. Skoraj vsi dosedanji igralci so mi zagotovili sodelovanje tudi v prihodnji sezoni, načrtujemo pa še vključitev dveh igralcev iz Bosne. Novost pa je to, da bo KVM letos sponzoriral le 1. ekipo, za sicer odlične kadete in mlajše fante še iščemo sponzorje. Osnovnošolci so bili letos spet državni prvaki, le da to ni tako splošno znano. Nasploh se mi zdi, da mediji premalo popularizirajo rokomet, čeprav je po kvaliteti in uspehih to ena najmočnejših športnih disiplin. Pred kratkim je naša reprezentanca premagala madžarsko, ki je v samem evropskem vrhu. Premajhna medijska popularnost rokometa pa je vzrok za premajhno zanimanje sponzorjev, kaj pa to pomeni, pove podatek, da soliden klub potrebuje proračun v višini okrog 200.000 DEM. Naš je seveda nekajkrat manjši... Ob vseh teh zahtevah pa je značilno, da so najboljši rokometni klubi iz majhnih krajev, ki imajo omejeno možnost tako sponzoriranja kot zaledja bodočih vrhunskih igralcev... Omenil sem že lastnosti, ki jih mora imeti dober športnik, za rokomet pa je še posebej potreben kolektivni duh. Ta se lahko do kraja razvije, če iste generacije prihajajo tudi iz enakega okolja. Sam sem imel srečo in izkusil to športno in življensko izkušnjo, zato vedno skušam opravljati vlogo univerzalnega igralca, moje moči in znanje kot trenerja pa so usmerjene v to, da se ustanovi ekipa podobna tisti iz leta 1979. Kolektivni duh in prijateljstvo v tej generaciji še vedno traja, zato smo “veterani“ vedno sposobni premagati ostale člane prve ekipe. Rokomet je torej igra, v katero je potrebno vložiti več kot le mladost, moč in denar... Darja in Stane Hafnar Pravkar izšlo Miha Mate: ŠIROKA USTA “Po več kot dvajsetih letih so ŠIROKA USTA, prenovljena in dopolnjena, spet med nami. Nič niso izgubila na svoji privlačnosti in aktualnosti. Celo več; celi dve leti so bila kot monokomedija na repertoarju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V odlični umetniški interpretaciji gledališkega igralca Staneta Starešiniča so nasmejala staro in mlado tako v zamejstvu kot tudi v Sloveniji. Še enkrat so dokazala, da je tisti gromki smeh vedno zvenel od spodaj, iz ljudstva, in se potem s svojo demokratičnostjo vzpenjal v nova prostranstva. Ali bolje rečeno: kolikor več je imel svobode, toliko bolj je razkrival napake in s tem služil Resnici in Človeštvu. Tako Slovencih!“ Tako je ob ponovni izdaji ŠIROKIH UST, ki so prav pred kratkim ugledala ponovno luč sveta, zapisal urednik izdaje. Da v njih avtor na humoren način opisuje življenje Ribničanov, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, je pa svojevrstna mojstrovina njegovo delo prav zato, ker skuša tudi žalostna dogajanja v življenju prikazati z vedrejše plati. Stara resnica je, da je najbolj težko gojiti humor v hudih časih, kdor pa ga je sposoben celo zapisati, ta mora biti gotovo še toliko bolj poseben človek. Miha Mate to prav gotovo je in njegovo delo ŠIROKA USTA to brez dvoma dokazuje. Odlomek iz prenovljene in dopolnjene izdaje ŠIROKIH UST: “No, Sveti Miklavž je potem opravil svoje. Otroci so dobili darila in palice, mi pa nove poslance in svetnike. Kmalu potem je bil izvoljen tudi mandatar nove vlade, ki je pri izbiri ministrov balinal malo na levo in potem na desno, da je spravil skupaj veliko koalicijo. Zaenkrat pa ne gre nič na bo- drugod kot tudi pri nas - ŠIROKA USTA lje, saj je čedalje več brezposelnih in naj večje podjetje v državi na sončni strani Alp je prav Sončna uprava. Delavci štrajkajo, preveč pa je tudi tistih, ki so si že prej na hitro v lastni žep stlačili marsikatero podjetje. In prav nič ni verjeti tistim poslanskim obljubam pred volitvami, ki so jih tako radodarno talali širokim množicam, in to še toliko manj, ker imajo cesarske plače, ki so jim jih, resnici na ljubo, zaradi svojih koristi izglasovali že prejšnji poslanci. Ti pa so se kar čez noč spremenili v nekakšne nove spomeni-čarje...“ NovVcE KULTURA Pred izidom Cerkve na Kočevskem nekoč in danes Župnijski urad in Muzej Kočevje sta založila knjigo Cerkve na Kočevskem nekoč in danes, ki bo izšla oktobra ob 600 letnici kočevske župnije. Knjiga povzema na 150 straneh in v 200 fotografijah vse razpoložljive domače in mnoge tuje zgodovinske vire, strokovno gradivo zanjo pa so pripravili zgodovinarji Mitja Ferenc, Gojko Zupan in dr. Franc Dolinar. Za raziskovalce in ljubitelje Kočevske zanimiva knjiga bo pisana v slovenskem in nemškem jeziku, prednaročila po 4000 SIT sprejemajo do 15. septembra. Zaključni nastop glasbene šole Kočevje Nova trojica na srednjo glasbeno šolo Na zaključnem nastopu Glasbene šole Kočevje 8. junija so bili na-večje pozornosti deležni trije učenci, ki so že opravili sprejemni izpit na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani. Pianistkama Mojci Hribar in Jasmini Tomšič ter trobentarju Mihi Krkoviču je ravnatelj GŠ Kočevje Adi Škorjanc izročil spominska darila, prav tako pa tudi harmonikarju Matevžu Novaku, ki ljubljansko glasbeno šolo obiskuje že drugo leto. KUD CZMK Kočevje Živahna koncertna dejavnost Po uspeli majski promociji kom-pilacijske plošče pred poslopjem Delavske godbe Kočevje, na kateri so nastopili tudi Gottsche, se v organizaciji CZMK v Kočevju obetata še dva koncerta alternativnega rocka. Prvi bodo 25. junija nstopili NO LIMITS iz Kopra z domačo predskupino KANTE, drugi pa 1. julija ob 20.30 APATIJA iz Poljske. Oba dogodka sta v prostorih DGK. Jubilej DG Kočevje 10. letnica sekcij Delavske godbe Kočevje V petek, 18. junija, se je kočevski javnosti predstavila na ploščadi pred Namo in kasneje še 20. junija v slavnostnem vzdušju še v šolski telovadnici Delavska godba Kočevje tako, kot se je razvila v zadnjih desetih letih: s sekcijo mažoretk, baletk in plesnimi skupinami. Množica nastopajočih godbenikov ter plesalk in plesalcev je pokazala svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim meščanom pester repertoar atraktivnih plesnih in glasbenih točk, za katere so poželi glasne aplavze. Manifestacija je izzvenela tudi v opozorilo Kočevju, da je DG Kočevje ena pomembnejših kulturnih in športnih animatorjev N oyk E IDEAL r&i: s -v SSSiSSiS SSS::. ZLATARSTVO KODRE ima 20-letno tradicijo v oblikovanju in izdelovanju nakita iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov. Sodelovali smo že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah, kjer smo prejeli številna priznanja, med drugim tudi znak kakovosti ALPE-JADRAN. Nudimo: - nakit iz plemenitih kovin - unikatno oblikovanje nakita - delo po naročilu in želji stranke, iz našega ali vašega zlata - popravila in vzdrževanje nakita - odkup zlata V mesecu *SVOH%Xo.i * LOKOSTRELSKA OPREMA Ekskluzivni znamki AESSE in AXO ioeu komercimni center, kolodvorska 2. tuio ribnica RIBIŠKA OPREMA , MODNE ITALIJANSKE znamke BALZER OBUTVE Posebna ponudba: rolke - lahka športna obutev po konkurenčnih cenah - gorska in navadna kolesa - otroške superge MOŽNOST NAROČILA KLUBSKIH ŠPORTNIH \ DRESOV PO KATALOGU (znamke AESSE in DIA-DORA) iWssssss-w*:*: Vii-X: V:V: ■V Grčarice v sept. in okt. 1943 Kdo je kriv likvidacije borcev - plavogardistov? Milan Guček v knjigi Šercerjeva brigada /Lj.1973/ piše, da bi morala Tomšičeva brigada likvidirati glavnino plavogardistične vojske že 31.8.1943. Kot pravi pisec, pa je “štab brigade“ predvideval, da se bodo plavogardisti kar predali, ko bodo zvedeli, da jih napadajo partizani, zaradi česar so šli v napad na postojanko, ki so jo imeli pri ortneškem starem gradu, pri belem dnevu in nepripravljeni. Umakniti so se morali le Tomšičevci. Plavogardisti so postali previdnejši in so še isto noč po napadu zapustili dotedanje taborišče in se čez ribniško dolino premaknili in utrdili v opuščeni nekdanji postojanki karabinjerjev in obmejnih straž v Grčaricah. Medtem je v štabu XIV. divizije že dozorel sklep za napad na Grčarice. Odred, ki ga je vodil major jugoslovanske kraljevske žandarmerije Danilo Koprivica - Borut, je bil skupaj s še dvema bratskima odredoma organizacijsko in kadrovsko jedro predvidene nove jugoslovanske kraljeve vojske. Ta odred se ni izpostavljal niti proti okupatorju niti proti partzanski vojski. Ena tretjina moštva v tem odredu so bili bivši aktivni oficirji vseh rodov jugoslovanske vojske,ostali dve tretjini odreda pa so sestavljali predvsem mladi ljudje /izobraženci, pravniki, inženirji, profesorji, zdravniki, duhovniki, dijaki, študenti - med njimi moj brat BOGOMIL JAKUS, r.5.3.1924 na Hrušici pri Jesenicah na Gorenjskem iz zavedne, verne, politično neopredeljene slovensko-hrvaške družine, ki je bila 1941. leta pregnana iz Prekmurja in smo kot begunci živeli v Ljubljani/1941- 1945/, ki se doma niso opredelili za OF, ker se niso strinjali z vodilno vlogo komunistične partije v njej, so pa bili narodnjaško nastrojeni in pripravljeni boriti se proti Nemcem toliko časa, da bi domovino 'osvobodili’ skupaj z zavezniki Angloameričani. To so bili zvečine člani nekdanjih sokolskih in drugih nacionalističnih organizacij, po prepričanju rodoljubi, vendar ne privrženci OF in njene oborožene sile. Na paradi 6.9.1943 v Grčaricah je imel govor major dr. Vladimir Kalan, zastopnik begunske jugoslovanske vlade iz Kaira /po civilnem poklicu naj bi bil zdravnik in vešč v nekolikih jezikih/ in povedal, da bo odred odkorakal naproti anglo-ameriški arma- di, ki se bo vsak trenutek izkrcala na jugoslovanski jadranski obali. Ko so trije bataljoni Šercerjeve brigade sklenili obroč okoli Grčaric, je bil 8. 9. 1943 dan napad na postojanko v Grčaricah. Tomšičeva brigada je držala dohode k obkoljeni postojanki od severa in zahoda, Gradnikova brigada pa od juga in vzhoda. Ko je bil brigadni komandant Jože Klanjšek-Vasja ranjen pri napadu na postojanko, je prevzel komando brigade Mile Kilibarda. Postojanko v Grčaricah je uspelo zavzeti z italijanskimi havbicami, katerim so stregli italijanski oficirji. Namestnik komandanta Vidmar Tone-Luka je zagrozil vsakemu italijanskemu oficirju, da bo dobil strel v glavo, če ne bo že prva granata zadela cilja. Šele, ko jim je namestnik brigadnega političnega komisarja Korošec Alojz- Aleš ponudil dobro kosilo za dobro opravljeno delo, so privolili, da bodo streljali. Da so italijanski oficirji sprožili havbice, je stal zraven njih s pištolo v roki namestnik komandanta brigade. Dr. Vladimir Kalan je prosil za prenehanje streljanja, partzani pa so zahtevali brezpogojno predajo. Glavni komandant XIV. divizije Pero Popivoda je zastopnika begunske jugoslovanske vlade iz Kaira dr. Vladimira Kalana krepko usekal okoli ušes in ga še obrcal ter mu, po odkar pomnijo utečenem jugoslovanskem južnjaškem uvodu s počastitvijo njegove matere, zabrusil: “Evo ti kraljevu vojsku!“ Ob predaji so izvlekli 8 pobitih plavogardistov, kakšnih 18 ranjenih pa so odložili, ostali, našteli so jih 126, pa so bili ujetniki, ki so bili predani v Dolenji vasi Tomšičevi brigadi in jih odvedli v Kočevje. Dr. Ljubo Sire pa navaja v knjigi Med Hitlerjem in Titom/DZS, LJ,1992/da je bilo ujetnikov 190, padlih pa 11. Ujete borce tega odreda so odvedli v Kočevje in v naslednjih tednih, po sodni obravnavi ali pa brez nje, skoraj vse likvidirali. Od takrat je minilo skoraj 50 let in še danes ne vem, KDAJ, KJE in KAKO so likvidirali mojega ranjenega brata. Zato sprašujem preživele člane štaba in borce Šercerjeve in Tomšičeve brigade: 1. Kdo so bili plavogardisti, ki so jih pobili ob napadu na postojanko, kje so zakopani in kako so jih zakopali? 2. Kdo so bili ranjenci , ki so jih odložili, kje, kdaj in kako so jih likvidirali in kje so zakopani? 3. Kdo so bili ujetniki in kako so ravnali z ujetimi plavogardisti in kje, kdaj in kako so jih vse od 1. nov. 1943 likvidirali /2 preživela/? Tista dva, ki sta preživela, živita v Ljubljani, pa prosim, naj zbereta toliko moči in hrabrosti ter povesta - napišeta, kaj sta videla in doživela, preden sta se 10. sept. 1943 predala partizanom. Enako prosim dr. Vladimira Kalana, ki je ob predaji pobegnil, naj opiše takratne dogodke. Prav tako prosim oba mitraljezca, tistega, ki je bil na strani plavogardistov in tistega, ki je bil na partzanski strani /bila sta brata/, naj se oglasita. In vse partizanske borce, sorodnike “plavih“ in “rdečih“, naj povedo, kar vedo o napadu na Grčarice in Turjak sept. 1943. Irena Jakus, Murska Sobota /naslov v uredništvu/ In zakaj poznavalci NOB v Sloveniji po imenih ne naštejejo ljudi, katerih smrt je povzročila protikomunistična stran? PODJETJE ZA TURIZEM IN POSREDNIŠTVO Tel. (061) 861-637 HOTEL JELKA V RIBNICI Priporočamo, da poskusite naše specialitete: domači narezek nadevane telečje prsi s prilogo 600 SIT svinjsko pečenko s prilogo 550 SIT jedi iz morskih sadežev in si poleg hrane izberete še ustrezno izbrano vino! Za sladkosnede bomo poskrbeli še s sadno kupo ali sladoledom. PRAV VSAKO SOBOTO PA BOSTE LAHKO UŽIVALI NA PLESNEM VEČERU (od 20. do 2. ure zjutraj) ob DOBRI ŽIVI GLASBI!!! /V\ ^Mist ^ TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO - bombažne majice za otroke in odrasle 3 kom 720 SIT - otroški teniški loparji že za 1.990 SIT - poletni natikači 550 SIT - športni copati: REEBOK, NIKE, ATLANTA GAME, SPALDING, DIADORA, MADIGAN... - bermuda že za 790 SIT - kopalke SPEDO VABLJENI V POSLOVALNICI RIBNICA, KOLODVORSKA 3 a KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9 a - tel. 061/851-983 d.o.o., ŽCebič38 tPosCovna enota 'Urvarsl^a 3 61310 UtiBnica, Stovmia TeC. +38 61 861 185 RETA smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve na področju finančnega poslovanja, in sicer: - vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju po principu dvo-stavnega knjigovodstva - obračun osebnih dohodkov - vodenje blagajne - plačilni promet - izterjave - fakturiranje - finančno svetovanje Vse navedene storitvem vam nudimo hitro in strokovno na raču- nalniško podprtem informacijskem sistemu. Obiščite nas, pogovorili se bomo in prepričali se boste o naši ponudbi! i i # ~ i I - J / Urbanova la, 61310 Ribnica, tel. 861-447 vam v prijetnem ambientu nudi pizze, sadne kupe, tople in hladne napitke Dobrodošli ste vsak dan od 8. do 23. ure ' NE EKSPERIMENTIRAJTE S ČIŠČENJEM SVOJIH OBLAČIL!! NISO TAKO POCENI!!! PREPUSTITE TO DELO STROKOVNIM ROKAM! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA TEKAVEC GAŠPER Delovni čas: RIBNICA Kolodvorska 7 od 800 do 1700 Tel.: 863-147 »iPÄ ©Ü» TRGOVINA Z AVTODELI: za tipe OPEL, WV in ostale RENT A CAR!!! Možnost nakupa STARO ZA NOVO!! PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV: (OPEL, WV) Na zalogi: OPEL ASTRA 1.4, GL 3 vrata, 22.900 DEM Cesta na Ugar, Ribnica OPEL ASTRA 1,4 GL 5 vrat 23.900 DEM cene do registracije (bivša kasarna) Tel.: 061/860-437 AVTO SERVIS: lakiranje v lakirni komori; kleparska dela na rezalni mizi; mehanična dela; avtopralnica; vulkanizerstvo Odkup in prodaja RABLJENIH AVTOMOBILOV; urejanje dokumentacije (prenos lastništva za avtomobile); POSREDOVANJE pri nakupu rabljenih VOZIL IZ TUJINE; prodaja VULKANIZERSKIH strojev in DVIGAL; prodaja specializiranega ORODJA za avtomobilsko dejavnost. VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ AVTO!!! Nov'icE ŠOLSKA STRAN ...li,;;:.:;::*,,«:::':'-............ ............................ ......ii...ii............... Na literarni natečaj ob 40 - letnici RK so se odzvali tudi ribniški osnovnošolci. Prav gotovo pa ni nihče pričakoval, da se bo spis Metke Čavka uvrstil med tri najboljše, seveda na državnem nivoju. Preberite si ga! Preberite pa si tudi spis, ki je bil na ribniški osnovni šoli proglašen za drugouvrščenega, tokrat na ribniškem nivoju, saj je potoval v Ljubljano le prvoizbrani spis. KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Soseda Pavla je vsako leto odšla na krvodajalsko akcijo. Vsako leto pa je tudi prigovarjala možu: “ Tone, kri rešuje življenja. Pa še bolj iskano vrsto krvi imaš. Vsaj enkrat bi se opogumil in dal kri! “ Sosed Tone se je namreč zelo bal igle. “ Za nič na svetu me ne boš pripravila do tega, za nič na svetu, “ je mrmral, kakor je imel navado. Minil je teden. Njuna hčerka tanja je šla iz šole. Na oglasni deski je videla napis: ’ V sredo ob 5h bo krvodajalska akcija Rdečega križa. Kri rešuje življenja ! Vabljeni ! “Stekla je domov in zaklicala očetu: Oči, oči, pojdi dat kri! Mogoče boš dobil tudi milne robčke ! “ Tanja je znala biti zelo trmasta - vtepla si je v glavo milne robčke. Tone je šel. Zaradi tanje - ampak res samo zaradi Tanje. Končno je prišel na vrsto. Medicinska sestra mu je zapičila iglo v žilo. Tone si je prisegel, da ne bo niti pogledal igle, ki povzroča “strašno bolečino“. Zdaj paje bilo, kot bi ga nekaj samo požgežkalo. Nič drugega. “Kot začetnik ste operacijo dobro prestali. Ravno to vrsto krvi zelo potrebujemo. Dala vam bom cel komplet milnih robčkov, “ je prijazno rekla medicinska sestra. “Kri rešuje življenje, kri rešuje življenje,“ si je mrmral Tone. Sklenil je, da bi vsako leto daroval kri. Nasmehnil se je Tanjini preprosti,a učinkoviti zvijači. Prevzemal ga je čudovit občutek, saj je nekomu rešil življenje. Metka Čavka, 4.d OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica NIKOLI NE BOM POZABIL STRIČEVEGA PRIPOVEDOVANJA: “Bil sem v partizanih. V borbi nad Igom sem bil ranjen v roko. Ranjenih je bilo tudi mnogo mojih tovarišev. Ko se je zmračilo, so me skrivaj odpeljali v bolnico. Izgubil sem veliko krvi, ker sem imel pretrgano žilo. Slišal sem zdravnika, ko je dejal: “Nujno potrebuje transfuzijo krvi.“ Sestra je priporočila, naj s krvjo pazljivo ravnajo in naj jo dobijo res samo najbolj potrebni. Premišljeval sem in si želel, da bi za vedno zaspal. Oči so mi lezle skupaj, Loteval se me je spanec. Slišal sem še pogovor med zdravnikom in sestro. Ali me bodo odpeljali v operacijsko sobo ali ne? Tudi če me odpeljejo, mi ne morejo pomagati, če pa mi pomagajo, bodo porabili toliko krvi, da bi z njo lahko rešili dve ali celo tri druga življenja. Menda niso niti slutili, da je moje življenje na nitki. Prebudil sem se, ko me je sestra tolkla po licu in klicala po imenu. Povedala mi je, da so mi operirali ranjeno roko. Nato pa sem spet omahnil v trdno spanje. Iz globokega spanja sem se prebudil sredi noči v bolniški sobi. V žilo na roki mi je še vedno pritekala kri po kaplicah iz vrečke, ki je bila obešena na stojalu ob postelji. Kakor sem si prejšnji dan želel smrti, toliko sem si to noč želel življenja. Takrat sem sklenil, da bom vsako leto daroval kri. V zahvalo za pomoč.“ Klemen Kljun, 4.d OŠ dr. F. Prešerna, Ribnica VEN MA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. OBVESTILO INTERESENTOM ZA KRS RIBNICA R. Kanal d.d. obvešča krajane Ribnice, da je v teku akcija za pridobivanje naročnikov na kabelsko razdelilni sistem v Ribnici. Vsi stanovalci, ki so predvideni za priključitev v L fazi izvedbe, so dobili anketne lističe, ki pa za bodoče naročnike niso obvezujoči. Z njimi se ugotavlja interes za KRS, vsem pa, ki so lističe izpolnili in poslali, bo R. kanal posredoval nadaljnje informacije pismeno na dom. Pri oddaji na pošto na anketne lističe ni potrebno lepiti znamk, ker poštnino plača R. kanal. Obvezujoče medsebojne obveznosti bodo opredeljene kasneje s posebno pogodbo med izvajalcem in naročnikom KRS. R. kanal vabi tudi stanovalce, da se udeležijo sestankov, ki so v teku po posameznih stanovanjskih objektih, saj bodo tako lahko prišli iz prve roke do vseh informacij glede ponudbe in izvedbe KRS v j j Ribnici. d.d. I M I KINO KOČEVJE n I I LES PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. LUISA ADAMIČA 10, RIBNICA, TEL.: 061/862-067 NUDIMO VAM: - stavbno pohištvo INLES in LESNA - lamelni parket - furnirane in talne obloge že od 550 SIT/m2 dalje - domače keramične in klinker ploščice IZREDNO UGODNO (UVOZ IZ ITALIJE): - tuš kabine od 13.600 SIT dalje - keramične ploščice - sanitarna keramika Nudimo PREVOZNE USLUGE s tovornim avtomobilom! MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI ČEKE (BREZ OBRESTI)!!! V Ribnici (Komercialni center IDEAL) smo odprli podružnico menjalnice Mihel - Kranj Menjalnica MiKEL d.o.o. - udkup in prodaja deviz po najugodnejših pogojih - strankam ne zaračunavamo provizije - popust za večje količine in stalne stranke DCeosniat' Vam ponuja: - bogato izbiro izdelkov suhe robe - pletene sedežne garniture - za poletne dni lesene cokle in slamnike za vsak okus po ugodnih cenah - vinske sode različnih dimenzij - lončene izdelke - kristal - kozarce vseh vrst - veliko izbiro porcelana Kam po izdelke ribniške domače obrti? H KROŠNJARJU! Kolodvorska 2 Ribnica PETEk, 25. 6. ob 21 .uri • NEDELJA, 27. 6. ob 20. uri «PONEDELJEk, 28. 6. ob 21. uri MESO (škandal na filmskem festivalu v Cannesu - drama, komedija in erotika) PETEk, 25. 6. ob 19. uri • NEDELJA, 27. 6. ob 18. uri • PONEDELJEK, 28. 6. ob 19. uri DOC HOLLYWOOD (ameriška komedija) SOBOTA, 26. 6. ob 20. uri KONCERT ERIKA ŠULERJA TOREK, 29. 6. ob 19. uri • SREDA, 30. 6. ob 19. uri PETELINJI ROCK (celovečerni barvni risani film - svetovna uspešnica) PETEK, 2. 7. ob 21. uri • SOBOTA, 3. 7. ob 21. uri • NEDELJA, 4. 7. ob 20. uri ZVEŽI ME (komedija/melodrama) TOREK, 6. 7. ob 19. in 21. uri • SREDA, 7. 7. ob 19. in 21. uri BEETHOVEN (družinska komedija s psom) »BOUTIQUE NISA« Kolodvorska 2, RIBNICA Nudimo vam: - metrsko blago različnih kvalitet in designov - garen, volno - zadrge - gumbe, stiskače - vse vrste igel in pribora za ročno in strojno šivanje - pletilke in kvačke - zavese, ki vam jih po želji tudi sešijemo OBIŠČITE NAS! Nova pekarna v Ribnici TALISMAN ZA SLADOKUSCE V obrtno-industrijskem centru, ki pospešeno nastaja iz poslopij bivše ribniške kasarne, je bil pred kratkim na novo usposobljen še en objekt. V njem je zasebno podjetje TALISMAN d.o.o. iz Ljubljane na 270 m2 uredilo pekarno, ki je svojo slaščičarsko ponudbo predstavila preteklo nedeljo na trgu pred ribniško cerkvijo. TALISMAN pod zaščitno znamko medveda, ki je znan po svoji sladkosnednosti, v sodobno opremljeni pekarni pripravlja okusno trajno pecivo po babičinih receptih: od orehovih rogljičev do kokosovih piškotov in linškega ter slanega peciva. S slaščičarskimi specialitetami v priročni embalaži so prisotni že na vsem slovenskem tržišču, Ribničanom pa so se z degustacijo predstavili v nedeljo, 20. junija. Kot se za pekarno spodobi, je odprta za stranke 24 ur na dan, tako da vas lahko reši tudi pred zadrego nenapovedanih gostov. Sprejemajo tudi naročila za pripravo peciva ob porokah in drugih slavjih, do konca leta pa bodo v stavbi pekarne odprli svojo slaščičarno in okrepčevalnico, ponudbo pa bodo dopolnili še s peko kruha. Naročila sprejemajo na tel. 863-437, na tej številki pa vam bodo tudi povedali, kako po najkrajši poti priti do njih. Dober tek! TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM GORENJSKA C. 20a, RIBNICA M&M d.o.o., Videm 20a, Cerknica V BLIŽINI ZDRAVSTVENEGA DOMA IN STARE OBČINE V RIBNICI SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM SKUŠALI BOMO KAR NAJBOLJE USTREČI VAŠIM ŽELJAM GLEDE PESTROSTI IZBIRE, KVALITETE IN CEN AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON do.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO UGODNI LEASING IN KREDITNI POGOJI NAJUGODNEJŠE CENE IN NAJVEČJA IZBIRA SEATLOVIH VOZIL: NA ZALOGI: SEAT TOLEDO 1,9 TD GL, GLX... l,6i, l,8i, 2,0i... NOVI in STARI MODELI SEAT IBIZE Sprejemamo naročila za vsa SEATOVA VOZILA. Na zalogi tudi: VW GOLF l,4i CL KAT, 5 vrat, rdeč (25.950 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL Caravan, bela, 25.633 DEM OPEL ASTRA l,4i club karavan, 82 PS, bela, 5 vrat + sončna streha, 28.017 DEM OPEL VECTRA l,6i GL diamond, 31.900 DEM naprej OPEL VECTRA l,6i GL kat, bela barva (28.373 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL kat, 3 vrata, 82 PS, metalno srebrna, rdeča in siva + centralno zaklepanje, 25.999 DEM OPEL ASTRA l,4i GL kat, 5 vrat, 82 PS, bele barve, od 25.990 DEM naprej UGODNI LEASING POGOJI' Sprejemamo naročila tudi za ostala oplova vozila (calibra, astra in vedra) Cene so do registracije, plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB na dan plačila. Se priporočamo! BOGATA PONUDBA - DOBAVA TAKOJ NA ZALOGI: POHITITE Z NAKUPOM KER SE PRIČAKUJE FIESTA od 17.800 do 22.470 DEM SPREMEMBA CEN! ESCORT od 23.730 do 27.980 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE MONDEO od 29.500 do 37.120 DEM ORION od 25.160 do 28.760 DEM SMO NAJCENEJŠI v slovENIJI! Na voljo so še SCORPIO in KOMBI TRANZIT ?\\\ NEPREMIČNINE Reška c. 5a, KOČEVJE, S 852-351 PRODAMO: - gostinski lokal v Kočevju (komplet hiša in zemljišče) - stavbno parcelo z zemljiščem v Šalki vasi - dvo-sobno stanovanje v Kočevju, Turjaška ul. 6 (54,38 m2) KUPIMO: - več starejših vseljivih hiš v okolici Kočevja - eno in več dvosobnih stanovanj v Kočevju DAJEMO V NAJEM: - prodajni lokal v Kočevju (H. Marinclja 10) NAJAMEMO: - prostore za skladiščenje od 35 do 100 m2 v Kočevju - manjši prodajni lokal v centru Kočevja (ca. 10 m2) NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s prodajo, nakupom, oddajo, najemom in cenitvijo nepremičnin. pralnica Reška c. 5a, Kočevje (za avtobusno postajo) Nudimo storitve pranja in likanja vseh vrst tekstila (delovnih oblek, odej, preprog, zaves in drugih tekstilnih izdelkov). S 852-351 SE PRIPOROČAMO! Ugodno: - ženske usnjene torbice, uvoz iz Španije od 4.000-5.400 SIT - ženske poletne torbice po 3.700 SIT - potovalke, šolske torbe, povodci in oprsnice za pse Nudimo kvalitetno usnjeno poletno obutev, uvoz iz ITALIJE po ugodnih cenah Pri nas dobite kvalitetne ortopedske vložke vseh velikosti, zaščitne kreme in drugo kozmetiko za usnje in semiš. POPRAVLJAMO ČEVLJE IN IZDELUJEMO KLJUČE ZA VSO PRI NAS KUPLJENO OBUTEV DAJEMO 50% POPUSTA PRI PRVEM POPRAVILU TZO 1, Kočevje, tel. 851-056 /n ŠBEMOZ^ q=i^GREGORČIČ. d o o '' ' 1 1 1 1 * 1 1 1 1 1 1 * 1 1 1 061 " 851-196 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7