Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 14.	Cena ednoga drobca 1 krona.	3. april 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, Če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Prekmurska
županija.
(Murántuli vármegye.)
Láni zadnje dni novembra so, bile volitve v ustavotvorno skupščino, da bi tá napravila ustavo (alkotmány.) Dozdaj ešče ne bila v parlamenti seja, na šteroj bi lejko šteri poslanik svoje žele povedao, razpravlja se samo v odbori (bizottság). V tom ustavotvornom odbori má naša kršč. kmečka zveza dve, kotrigi, šterivi zastopata program cele stranke, vseh kotrig naše stranke po tistom določili, kak smo v svojem klubi to vsi določili. Naš program je za autonomijo. Vözcécati se ne damo i svojega plemena drügomi tüdi ne podvržemo, ednaki ščemo biti, ednáko breme nositi i tak utrditi lepo našo državo Jugoslavijo. Nači utrditi je tak ne mogoče. V volilni boj smo šli z autonomijov i od té nesmo popüstili, čeravno je naša stranka prva bila pozvana v vlado. Nesmo šli. Več je nam našega ljüdstva hasek, kak naša čast. Voditeo stranke, dr. Korošec je ešče raj odstopo od ministerstva železnice, kak bi samo edno ljüknjico popüsto na vezalji naše autonomije. Tak veliki mož je naš voditeo. Ka od malih, nizkih ljüdih za to junaštvo samo brsanje dobi, je samo obsebi razumno. Svet junakov düševnih ne je vreden, nemore jih zato tüdi trpeti.
Autonomijo, samoravnanje smo želeli i želemo i bomo želeli, dokeč ne zmagamo za celo Slovenijo. Slovenija z Prekmurjom je eden orsag, slovenski orsag, z slovenskim uradnim jezikom. Ka naša prekmurščina ravnotiste pravice ma, kak kniževna slovenščina, ne trebe povdarjati.
Namen nam je pa stvoriti iz njé kniževni jezik, da z prečnim eden postane. S tem dobi samo oboje narečje. I gda naglašüjemo nerezdelno Slovenijo, zahtevamo kak smo zahtevali posebno okrožje ali županijo (vármegye) za Prekmurje. V ustavnom odbori vladine stranke neščejo sprejeti naše zahteve gledoč na autonomijo. A privolijo, da ostanejo i postanejo županije; kde so bile tak, kak so bile, kde pa nej, naj ljüdstvo odloči, kak velke nAj so, a od 700 jezero prebivalcov nesmejo več šteti. Gospodarski interesi naj se glédajo pri sestavlanji županij. Mi srno meli že prlé županijo, železno i zalavsko — dvoja je zdaj odviš, ar smo ne celi prekdobili, interesi gospodarski so edni pri vseh Prekmurcih, narečje mamo posebno, vere posebne, autonomske stare pravice posebne, zato ne odnehámo od zahteve, ka Prekmurje more postati kak smo vsikdar zahtevali posebna „Prekmurska županija“ na štere čeli de stao veliki župan (főispán). To so nam Madjari že tüdi obečali. Pod to zahtevo ne popüstimo; a za autonomijo Slovenije, Hrvacke itd. se izda ščemo boriti. Gda pridemo v parlament po vüzmi, gda mo smeli gučati, bomo zagovarjali to našo zahtevo.
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. nar. poslanec.
Rojar.
Drobtinice od rojárstva.
Svetovna bojna nas je z svojov dragočo v prisilila, da si prizadevlemo, iščemo prilike v raznovrstni okolšči-naj, da dobimo vekše i več dohodkov. Lüdje se trüdijo i iščejo poti i prilike, po šteri bi si mogli pridobiti
in olejšali svoje želejnje, za svojo bodočnost. Dnesden vsaki šče hiti trgovec, naj si samo par filerov dene na stran na pozneše čase.
Tak tüdi so se počeli z roji se zabavlatí, je povati, da si pridobijo nekaj dobička. To pa tüdi so povzročilo dnešnje medene cene, štere so že ednoga časa stale celou na visiko) stopili ji nateliko, da so doseglo 3000—4500 kron po meterskom centi. Vnogi rojarje se začajo z včelini več brigati, več na nje trošiti, umetnejše rojarstvo si obdelavati, ljüstva pov-nožavati, dosta pa ji je volo dobilo za početeh rojarstva.
Dobro jejo tak. Dönok hitreje se začeli rane, štero nam je bojna naredna. Od toga se ne bojmo, ka de nas predosta, ka nemo mogli medü] odati po poštenih cena). Kabi nej. Da se broj onih, kij med vživajo Od dneva do dneva tüdi povekšava;
       Radüjejo se zato, da se rojarstvo povnožavle:Tsami se'pa paščimo tüdi volo začetnikov z poštenimi i dobrimi tanačne obogatili.
Što šče i žele rojariti, on; naj bode pazlivi i naj ne začne včaši vzačetki z 50—60 drüžinami (rojeno) zagrabili, začnoti, či samo kakšega dobroga pomočnika nema, ki razmi dobro k rojarstvi, ár drügači ma žalostno posledico i dragi je cejloga včenja konec.
Predvsem si naj začetnik poskrbi dober rejarski list in rojarsko knigo, in naj prosi kakšega dobroga človeka, kij se razmi dela dobro, za tanač, ka s kakšim sistemoní róuje s kakšimi kasarni (kaptárámi, kištami) začne rojarjti.
Od 3—4 držin je več ne prijjp-ročati , začetnik. Ešče dve je zadosta vzačetki. Potem število držine po skušal i mogočnosti lehko povékšavle.
I tak njemi zadostüje par komadóv orodja v početki,
Ali žalostno je, aašini rojarom menka pouk, znanost, šteri da večinoma z dreva roj ogrebajo v koš i v njem ga püstijo do késne jésem. Pridejo ga gledat navadno le te, gda njemi Ščejo živlenje vzeti na jésen okoli septembra 15-ga. Čl je ugodno vreme, ka redno ide poleti dešč in je matiče vredi, se navadno podnosi roj do. dna z medom. Drügač! se pa zgodij, či je dugo časa božno vreme, da včeíe nemrejo zleto-vati i si poskrbeti vsagdenešnjo hrano.
2
NOVINE
1921. 3. april
Tüdi či je süšava, da nema si ne kom in ne odkod prinesti živeža. Takšega hipa prejde naj več rojov poleti. Rojar more na to paziti i napomoč priskočiti. Pa skem? Zadostüje ¼ kg. medü razredčenoga v ½ litra tople vodé po večerej podkoš djati, da že več včelé nezletávajo i te pokladati do tečas, dokeč si ne računamo, ka de zadosta. Čerezdén se nesmi pologati, ar bi sosedne Včele tou vpámet vzele i bi nam vse oropale. Dobro je vpo-sodo, v šteroj pokládamo med, na 1—2 cela dugo slamo . narezali i na hrano potoriti, da se Včele ne spotopijo notri, Slabomi roji, šteri má dopolovine samo gerpa, je dobro podložni posodo me-deno natelko, da pride v dotik z ger-povjom.,
Dosta se touží rojarov, da nemrejo navekše število prijti svojimi roji vkršaj. Tou nikaj nej čüdnoga. Na priliko vsaki živinnrejec dobro zna kda njemi ma živina skotiti j ka je štero marše i štero je za odati; a naši rojárje —/vövzemši kaptárske — pa toga nevejo. Oni navadno za pleme nihájo prve roje, prvi roji pa májó stáre matice vsi, vö vzemši tiste, šteri tajijo zpevkami. Matice pa duže ne-iivejo od 2— do 3 prek 4 let i potom merjejo. Pa či ravno ostanejo, tak slabo nesejo, da nemrejo zaplo-diti lüstva kmoči. Pri rojejnji ide stára matica vö skoša i ostanejo notri samo •maticnjeki, potem kda se s tej zležejo vö matice dá drügoga i trétjega roja drüžina se zda z mladimi maticami. V stárom košt pa šteri je tajio (püsto) ostáne mláda. Tak s toga se razmi, da so zapleme roji najbogši stari, šteri so letos püščali, i drügi pa trétji tüdi 'či majo médazadesta od 11—14 kil.
dol zračunavši koš. Več slobodno majo, samo menje nej.
Znao bi mi što na oči vrči), .kak moré to znati, ka kelko let je matica stara, da pri Vekšem števili rojov je to nemogoče. Vsaki dober živino-rejec si zamerka gor dén puščanje njegovoga živinčeta. Tak tüdi vsaki razumen rojar zpá pa more znati či šče z uspehom rojariti, znati, kelko starc i kakše kakovosti matice má. Najprvič si seme pod število kože ali kaptáre 1, 2, 3, i tak dale kelko Že jih má i si V knigo zamerka. Kda njemi püsti) šteri roj povejmo 1 lu-mera, si dene gori da je matica le-fošnja, ár je püsto ! je stára matica odišla vkraj s prvim rojom. Drügo leto je že tá prve numere koša matica 1 Ieto stara i či páli püstijo te de že znao kelko let staro matieo má njegov prvi roj 1 leto staro ali lansko. Staromi", ki ga je püsto, znouva napišemo, da má Letošnje 1921. leta matieo. Tej vrstic pište, imam od 50— do 60 'rojov í tak Znám za starost vsej mojih rejov matic. Ne povem pa stem to da je te spis jmpolén i ne pomen kljiv, ár jaz tüdi držimte pregovor,‘ka dvá človeka več znata kak eden, vsi pa vse. Pri rojarstvi pa je celo inači. Tü ešče vsi izda nevejo vsega. Ar sejo ešče dnesdén izda najnovejše iznajdbe, i ešče so tüdi ne glinoga mišlejnja vučenjaki, ki se štem za-bavlajo.
Telko od rojarstva. Želem pa vsem čtevcom tüdi rojarom obilno méda puno leto.
  Nedelica, dné 17. III. 1921.
Števan Bakan.
Podpirajte Novine.
Glasi.
Dühovnih vaj za dekle ne bo letos v Celji.
Dva hlapca se potrebüjeta v Celji. Več pove misijonska hiša v Celji, pri Sv. Jožefi. Tü se zglasite.
Na večne meše je nekak dao, kda je bio v Črensovcih misijon za Magdič Ano i Zenkovič Franca. Po listeke prite v uredništvo „Novin.“
Ki čüti v sebi pozvanje, da bi šo v samostan, naj se zglasi pri misijonaraj v Celji, pri sv. Jožefi. Oni sprejmejo vsakoga meštra.
Kelko zakadimo. Zvedeli smo v Ljubljani od ravnateljstva tobačne fabrike, da Slovenija zakadi vsaki mesec 17 miljon kron s toga na Prekmurje spadne vsaki mesec 1 miljon in sedemstojezero kron. Teliko penez se obrne na dim vsaki mesec.
50 falatov dobro štemplanih koron more sprejeti vsaki davčni urad so povedali našemi poslanci delegat financ v Ljubljani, gda so za naše ljüdstvo hodili tá pomoči prosit v ráznih zadevaj.
Kotrige kmetijske drüžbe iz Törjanske i Črensovske fare pozáva na spravišče aprila 3. v nedelo dnes popoldnévi k sebi v Trnje, predsednik Bedrnjak Ivan.
Občinske volitve. Razpisane so občinske volitvi v Ljubljani, Maribori, v Celji i v Ptuji. Vršile se bodo 26.-ga aprila. Nevemo pa ešče nikaj, ali se bodo vršile tüdi v Prekmurji i gda. Volilno pravico, votum do meli samo tisti, ki so ga meli, gda smo poslance odeberali. Ki
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
Oča je v rodbini vedno prvi in ima posebno oblast vzgojevati svojo deco. To svojo oblast pa lahko zgübi, če začne noro vrednost zapravlati če napravi hüdodelstvo i je za toga voljo kaštigani z več kak 1 letno ječo, če brez dovoljenja gosjjoske ide v tüje dežele ali če več kak eno leto isos-fane i ne da glasa od sebe. V. tom slučaji dobi deca tutora. Če pa šteri oča skrb za svojo deco Čisto v nemar ..za püšča, izgübi za vedno svojo očetovim oblast, če dela oča grdo z decov, ali Če ne skrbi za nje ali če .živi nečisto i nepošteno, sme to vsak naznaniti sodniji. Sod Iehko napravi tak, da takši oča nema več oblasti, kak tutor.
Zgodi se, da se što ne oženi ali da v kakšem zakoni ne dece. V takšem slučaji lehko samci ali oženjenci
brez dece tüje deco vzamejo za svojo, samo da morejo najmenje 40 let stari biti, tisti pa, šteroga vzemejo za svojega, vsaj 18 let mlajši, kak njegovi novi stariši Takše dete dobi ime tistoga, šteri ga vzeme za svojega. Lehko se pa tüdi dogovori, da obdrži svoje pravo ime, pridrži pa ešče ime tistoga, šteri ga vzeme za svojega, tak, da ima dve imeni. Poprejk imajo takša deca ravno tiste pravice kak zakonska, in oni, ki jih vzeme za svoje tiste dolžnosti, kak pravi Očetje ali matere.
One ljüdi, šteri zavoljo mal0-letnosti ali zavoljo kaj drügoga ne morejo svoje vrednosti dobro oskrbo-vati, varje naša postava s tem, da njim postavi. varaše (tutore) ali po potrebi skrbnike (kuratore). Varuhise postavijo maloletni deci zato, da ne skrbe samo za vrednost, nego tüdi za včenje i vzgojo dece. Oni so tedaj mesto očeta. Skrbniki ali kuratorje se pa postavijo posebno ljüdem, ki so Zadosti stari, pa so na priliko nori ali stanüjejo v drügih zemjjah, ali so sodno preklicani zapravili vči ali po-dobno.
V teh stvareh dozdajšno Vogrsko pravo ne dosta drügo kak je naše i zato od vsej stvari ne bom dosta govorio. Za varuha se v prvi vrsti ne morejo postaviti oni, šteri so stari ešče ne 21 e let, ki za svojo lastno vrednost ne morejo skrbeti, ki so biti obsojeni za kakšega hüdodelstva vole ali šteri tak slabo žive, da od njih ne pričakovati, da bi skrbeli za tujo deco i njihovo premoženje. Tüdi, če je šteri za tutorja pri sodniji že predlagam se lahko tutorstvi odpove V Sledečih slučajih: Če je ženskoga spola i ne obenim mati ali stara mati mlado-letne dece, dühovniki, aktivni vojaki, kak tüdi uradniki, oni, ki so že 60 Iet stari, tisti, ki morajo skrbeti za 5 lastnih dece ali vnükov, dalje vsakši, ki opravlja že eno težavno ali pa 3 mala varuštva i končno vsakši, ki je tak daleč od sodnije, da bi svoj posel le težko, ali pa z velikimi stroški ^zvršavati mogao.
Glavni tutor nad vso sirotinsko deco je okrajno sodišče, sirotinski!* stolcov pa, kak sem že pisao, pri nas ne.	(Dale.)
3
NOVINE
1921. 3. april
so te ne bili spisani v imenik volilcov, tisti se zdaj tüdi nemrejo notri spisati. Ali ka bo te z onimi občinami: štere so te ni ednoga volilca ne mele kak na pr. vse vogrske občine okoli D. Lendava. Tej ljüdje zahtevajo za sebe tüdi volilno pravico, či je držáva potrbüje te, da moreje svoje davke njoj plačati, zakaj njim zdaj ne da volilne pravice. Ali njim naj nadalje orožniki imenüjejo župane i občinske odbornika ? Ali tühinci se naj priselijo v njihove občine ikraltjejo med njimi? Stem samo nezadovoljnost povekšavate, drügo nikaj ne.
Kovani drobiž po 25 par ali po enoj kroni zaman Čakamo. Ne bo ga ešče v promet, ar so drpgši, kak je njihova vrednost. Zdaj je. finančno ministerstvo naročilo v Zagrebi, da se bodo papernati po 25 par tiskali.
„Prekmurski Sokol“ pod tem naslovom so meli ništerni gospodek dne j Z. marca shod i občni zbor v M. Soboti v gostilni g. Peterka. Hvala Bogi je to takši .prekmurski Sokol", od šteroga Prekmurci nikaj nevejo i na shodi ni ednoga Prekmurca ne bilo:.V D. Lendavi, so se tüdi začeli zbirati »Sokoli« pod voditelstvom znanoga sokola dr. Les-koveca fiškališa. Mi dobro'Znamo, da so tej dobrodošli gospodek! tak vsi brezvérni sokoli — zvün male izjeme —- samo' si naj ne-davlejo te naslov:- ..Prekmurski Sokol*,.da takšega v Prekmurji ne, tű so samo »Orli" i poštenoga prekmurskoga fanta ni ednoga ne dobijo v svoje sokolsko drüštvo. Od toga so lehko prepričani že naprej!
Nekaj za Vas!
Proti nesnági kak mühe, buhé. stenice, kébri, zanesljivo i dobro delüje Elsa prah za nesnago; velika kaštula 15 — K. Tinktura proti sténicam 30 — K. Naftalin od 2 — K naprej.
Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubica donja Centrala 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor.
Naročte si Novine!
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tűdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Dom i svet.
Jugoslavija. Naš finančni minister v Belgradi Kumanudi je izjavo ,,da je naše financijelno, penezno stanje katastrofalno." To pomeni z drügimi rečmi, ka naš Penezni položaj ne jako rožnatí. Slabo nam ide. Pa je tüdi razumljivo, či si pomislimo to gospodárstvo, kak prinas demokrati gospodar^ z državami penezi. Eno milijardo i 200 miljon so dali törskim veleposestnrkom, da so N küpili za nje muslimanske glasove v ustavnom odbori. 100,000 dinarov vleče na leto Doslej, pravoslavni püspek, . ki po Českom agitera za pravoslavje. 15,000 dinarov so dobili Sokoli za Izlet v Subotico, ka pa še ide v njuve žepe! Državne peneze tak nepotrebno trošijo, preše pa dale tiskajo i redijo bankovce. Prle smo za dinar na Vogrskom dobili 14-—16 kron, zdaj te samo 7“80 K- Dobro gospodaro naši demokrati, ka bo tomi vsemi. konec, smo jako radovednl Ne čüdo, da naši penezi gübijo ceno od dneva do dneva, dokeč cena penez sosedni držav vedno raste.
Vogrsko. Finančni minister Hegedüš je podao izjavo na seji z dne 19. marca, da državno vödavanja se zdaj že popolnoma pokrije z državnim! dohodki, tak ka de mogoči na vüzemske svetke že staviti preše bankovcov, več ne bodo se tiskali papernati bankovci. Zato cena vogrski penez od dneva do dneva raste. Istina, ka ogromne davke morejo plačüvati, vsaki ki je ne bio vojak, ali či je bio, da pa ne slüžo na fronti more velko dačo plačati.
V Gornjoj Šležiji je bilo ljüdsko glasovanje 20. marca tak kak lansko leto na Koroškom. Glasovanje je šlo za to, kama naj pripada te najbogatejši del Nemčije ali k Nemčiji alí pa k Poljs-
koj. Za Nemčijo je spadnolo 709 jezero votumov, za Poljsko pa samo 462 jezero i tak Gornja Šlezija pride nazaj k Nemčiji.
Nemčija. V Nemčiji so bili Preminoči tjeden velki nemiri. Komunisti so šteli proglasiti svojo vláda, a ne se njim posrečilo. Na mestah so bili po vulicaj velki boji, bilo je več mrtvi i dosta ranjeni.
Francija. Ministerski predsednik Briand je zato, da se naj postavi nazaj francuško poslaništvo pri sv. Oči vu Vatikan!.
Vrednost penez. I dolar vala naših 137—138 kron. Za naših 180 kron dobiš Čehoslovaški 100 kron. Za 100 nemški mark moreš dati naših 227— 228 kron. Za naših 22, kron jaz dobiš 100 austrijski kron. Za en dinar, to je za naše 4 krone dobiš vogrski 7-80-—8 kron.
Državna posredovalnica za delo. Pri podružnica za M. Soboto in Prekmurje je bilo v imenovanom tedni od 20. do 26^ februarja T 921. pripravljenih prostih mest 18. Je iskalo dela-: 22 posredovanj se je izvršilo 10. Od 1. januarja 4921. 26. februarja 1921. je bik) pripravljenih prostih mest 95. Je iskalo delo 146, posredovanj se je izvršilo (v slüžbo spravilo) 35. Dela iščejo 18 poljskih delavcov, 25 palerov z več jezero polskimi delavcami.
1 kovači, l strojni ključavničar. 2 čevljarskiva pomočnika, 1 mli-narski, l pekovski Pomočnik, 2 mešana, 4 natakar^ (kelnarje) 1 zidarski paler, 4 zidarski delavci, 3 trgovski sotrüdnik!", 1 kočija^, 1 uradni sluga, več kuharic, 2 Poljski delavki, 2 čevijarska Vajenca (inaša). Delo je ne razpolago 20 hlapcom, 1 hlapci zdru-Žinov, 1 kolarji prve vrste moč, 5 kuharicam, 26 siužkinjam, 100 gazdavskim delavcem, (drvarom) plača na mesec 1000 koron stanovanje, Strošek, vožnja prosta freL
Mlatilnica
(mašin za mlatiti) z motorom 12 konjov moči iz fabrike Magyar állam gépgyára 1916. leta kupleni, je na prodajo v Murskom Središči.
6
NOVINE
1921. 3. april
Naznanilo.
Naznanjam vsem c. küpüvalcom, da sam v Türnišči poleg cerkvi odpro novo trgovino z železom i z mešanim blagom.	Za obilen obisk prosi
Jožef Tivadar mlajši, trgovec.
Van szerenesém értesiteni a t. vevőközönséget, hogy Turniscsán a templom mellett uj vas és füszerkereskedést njitottam.	Szives pártfogást kér
ifju Tivadar József, kereskedő.
Goric 2, loga 5, sadovnjaka, travnika i njiv 8 plügov vküp 15 plügov z gospockov i vajcarskov hrambov vred je k odaji edno malo vöro od Maribora kre ceste. Zglasite se pri dr. JOSIP RAPEC odvetniki.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Edna vöra?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti, škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike.
H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Mlinske valeke
prevzememo na ostrenje i brüšenje. Točna i brzna izvedba. Zmerne cene.
Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. v Čakovci.
Malmi hengerek
rovátkolása és csiszolása. Gyors és ponlos kivitel mérsékelt felszámitás mellett.
Čakovečki Paromlin i Munjara d. d. Čakovec.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.

Fiškáliš
dr. KIMOVEC
prle v Trsti preselo je
pisarno
V
Maribor
Sodna ulica 14.	382. 3—1.
Materijál za
zidanje i poprávljanje hiž, — vapno, cement, late, les, železo, traverzi itd. dobávlja po celo fál ceni Bratina trgovec v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki.)
Pazka!
Vékšo vnožino jako dobre jabočnice po 6 koron liter má k odajo Kosi Jožef, posestnik v Križovcih pri Ljutomeri.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava