DRŽAVNI SVET KONSTRUKTIVNO V ČASU PANDEMIJE COVID-19 Dvorana Državnega sveta in njeno preddverje se je v prvih dneh izbruha pandemije prelevila v začasno novinarsko središče. To je bil eden prvih ukrepov, s katerim se je skušalo v stavbi parlamenta prispevati k omejevanju širjenja okužbe s koronavirusom. Na pobudo predsednika Alojza Kovšce je v dvorani Državnega sveta potekala 1. seja Sveta za nacionalno varnost. Po preložitvi in kasnejši odpovedi 27. redne seje, ki bi morala biti 18. marca, je Državni svet nadaljeval svoje delo. V dvorani Državnega sveta se je v spremenjenih razmerah do prvega rahljanja vladnih ukrepov odvilo 5 sej, in sicer 4 izredne seje in 28. redna seja Državnega sveta, pri čemer se je večina državnih svetnic in svetnikov posluževala modernih komunikacijskih orodij in na sejah sodelovala videokonferenčno. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / IZREDNA ŠTEVILKA / LETO XV / MAJ 2020 KORONABILTEN 2 KORONABILTEN / UVODNIK Spoštovani, Slovenija in svet sta se soočila s pandemijo nove koronavirusne bolezni COVID-19 neprip- ravljena in povsem neopremljena za tovrstno grožnjo. Kot država in kot državljani smo znova dokazali, da znamo in zmoremo premagati skupaj tudi največje ovire in izjemne preizkušnje. Prav zato se vam v imenu Državnega sveta in v svojem osebnem imenu iskreno zahvaljujem zlasti za izkazano podporo, nesebično pomoč in dosledno spoštovanje zahtevnih izrednih ukrepov. Prva bitka proti novemu koronavirusu je dobljena tudi po vaši zaslugi, na kar smo lahko vsi skupaj ponosni. Še zlasti, ko lahko iz izkušenj sosednje Italije spremljamo, kakšne strahovite posledice za zdravje ljudi in gospodarstva ima njeno neobvladovanje. Da pa bi dobili tudi vojno z novim virusom, ta pot je še dolga in naporna. Pred nami je precej nestabilno ob- dobje, saj je stopnja prekuženosti prebivalstva v Slovenije izjemno nizka, le nekaj odstotna. To pomeni, da lahko vsak trenutek trčimo ob naslednji epidemični val. V Državnem svetu se tega dobro zavedamo. Prav zato smo bili vsak po svoje in vsi skupaj močno vpeti v družbeno dogajanje. Trudili smo se biti družbeno odgovorni, državotvorni in do državljanov vselej zaščitniški. Predlagali smo ukrepe, pospešili sprejemanje ključne zakono- daje, posredovali številne pobude in vprašanja državljanov ter najbolj ogroženih skupin. Vi pa ste v nas prepoznali zanesljivega in odzivnega partnerja v stiski, na katerega se lahko zanese- te. In to nam veliko pomeni. Še naprej se bomo trudili, da bo izhod iz kriznega obdobja čim manj boleč in obremenjujoč. Z junijem, ko se bo javno življenje intenzivneje sproščalo, bomo nadaljevali javni dialog s civilno družbo o vseh najbolj perečih aktualnih temah. Naj vas že ob tej priložnosti povabim na naša po vsej verjetnosti še vedno interaktivna druženja. Ostanite zdravi še naprej, Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta 3 SLOVENIJA V PRIMEŽU PANDEMIJE KORONABILTEN / UVODNIK V Sloveniji so 4. marca odkrili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija COVID-19 razglasila za pandemijo, Slovenija pa je že dan za tem, 12. marca 2020, na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila primerov okužb tudi sama razglasila epidemijo. 17. marca je Vlada v dvorani Državnega sveta sklicala razširjeni Svet za nacionalno varnost. Aktiviran je bil državni načrt, pri čemer je bila podlaga za razglasitev epidemije strokovno mnenje Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje. Razmere v Sloveniji in svetu vse od takrat spremljajo Sekretariat Sveta za nacionalno varnost, Ministrstvo za zdravje, Vlada in drugi pristojni organi pa javnost obveščajo o razvoju dogodkov. Kot ključni preventivni ukrep za zajezitev širjenja koronavirusa je Vlada Republike Slovenije 20. marca uveljavila odlok o omejitvi socialnih stikov, to je začasno prepoved zbiranja ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih v Republiki Sloveniji, s katerim so se zaprle nekatere javne ustanove, vrtci, šole in univerze. 16. marca je bil ustavljen javni potniški in železniški promet in življenje v Sloveniji se je za nekaj časa relativno usta- vilo. Spremenjenim razmeram se je prilagodilo tudi delo v parlamentu, ki ga v skladu z Ustavo Republike Slovenije sestavljata Državni zbor in Državni svet. 4 KORONABILTEN / FOTOUTRINKI 5 KORONABILTEN / IZREDNI VRH PREDSEDNIKOV ŠTIRJE PREDSEDNIKI NA IZREDNEM VRHU Zaradi aktualnih okoliščin so se 26. marca sešli predsedniki Vlade Republike Slovenije, države, Državnega zbora in Državnega sveta. Ob tem so izrekli zahvalo vsem, ki so se držali navodil v času epidemije in s tem pomagali k zajezitvi širjenja virusa, zdravstvenemu osebju in vsem drugim, ki so v izrednih razmerah omogočili, da je življenje teklo kolikor toliko normalno. Predsednik republike Borut Pahor je ob tem pohvalil delo Vlade in prav tako izrekel opoziciji zahvalo za spoštljivo in kon- struktivno delovanje. Ocenil je, da ne glede na razmere v državi vlada demokratičen duh. Premier Janša je ocenil, da Vlada sprejema učinkovite in zakonite ukrepe, ki imajo realno podlago v smislu, da se lahko izvedejo. Predsedniki so menili, da je splošna atmosfera v politiki ugodna, da po- litika razume resnost razmer in da se različ- nost stališč usklajuje tako, da se ne hromi učinkovitosti ukrepov. A kot so poudarili, je tudi v času izrednih treba spoštovati zakonodajo. Štirje predsedniki so na srečanju govorili tudi o hitrosti sprejemanja proti koronskih zakonov. Predsednik Vlade Janez Janša je že od izbruha pandemije omenjal problem referendumov. Tudi zato je bila potrebna sprememba zakono- daje o referendumu in ljudski iniciativi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 7. aprila. Po prej veljavni zakonodaji je namreč lahko pobudnik z 2500 podpisi zavrl uveljavitev zakona, saj je avtomatično pridobil enomesečno obdobje za zbiranje 40.000 podpisov. Ustava določa, da referenduma ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovi- tev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Z novelo zakona so tako za- koni o nujnih ukrepih lahko razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ni več morebitnih zadržkov Državnega sveta, s tem pa se za osem dni skrajšuje tudi čas uveljavitve zakonov, ki jih v primeru pandemije sprejme Državni zbor. Ob epidemiji gre ukrepati učinkovito, a tudi demokratično, da ne bo upada zaupanja v demokratične institucije. 6 DELO DRŽAVNEGA SVETA V IZREDNIH RAZMERAH Epidemija koronavirusa je odprla številna vprašanja o prilagoditvi delovnega procesa v izrednih razmerah. Delo Državnega sveta je tesno vezano na delo Državnega zbora in v okoliščinah izjemnih razmer praviloma osredotočeno na obravnavanje nujne zakonodaje. Člani kolegija predsednika Državnega zbora so bili takoj po razglasitvi epidemije soglasni, da se bo Državni zbor v marcu in aprilu sestajal le na izrednih sejah. Sklenili so, da bodo zadeve, ki so bile predvidene za obravnavo na redni marčevski in redni aprilski seji, poslanci obravnavali na redni majski seji. Vsi državni svetniki in zaposleni v Državnem svetu so prejeli ustrezna navodila o delovanju Državnega sveta v času epidemije. Državni svet je že na 11. izredni (2. korespondenčni) seji, ki je potekala med 27. in 30. marcem 2020, sprejel sklep o načinu dela Državnega sveta v času epi- demije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), in sicer je sprejel sklep, da seje Državnega sveta in njegovih komisij, kolegija in interesnih skupin praviloma potekajo v obliki videokonferenc. Na ta način so se osebni stiki čim bolj omejili. Prisotnost na video sejah se šteje kot običajna prisotnost, glasovanja, ki po- tekajo v obliki vide- okonference, pa se izvedejo poimensko, z govorno izraženo odločitvijo posame- zne članice in člana Državnega sveta prek spletne aplika- cije. Ob tem so bila vsem svetnikom in zaposlenim podana navodila o delovanju v času epidemije. Do nadaljnjega so bili odpovedani vsi ostali dogodki v Državnem svetu (posveti, razstave ...) kot tudi vse mednarodne aktivnosti. KORONABILTEN / IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA 7 KORONABILTEN / IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA SPREMENJEN POSLOVNIK OLAJŠAL DELO NA DALJAVO Na podlagi stališča Interesne skupine lokalnih interesov 2. aprila 2020, ki je bilo naslovljeno na Kolegij Državnega sveta v razširjeni sestavi, je Mandatno-imunitetna komisija v sodelovanju s Službo Državnega sveta pripravila predlog sprememb Poslovnika Državnega sveta s pravili za delo Državnega sveta in njegovih delovnih teles ter interesnih skupin v času izrednih razmer. Državni svet je na 28. seji sprejel dopolnitev Poslovnika z dodatnim 33.a členom ter s tem omogočil izvedbo sej na daljavo. Na tak način lahko delo Državnega sveta poteka tudi v poseb- nih okoliščinah kar je posebej pomembno, saj ohranja redno delo interesnih skupin in komisij Državnega sveta, s tem pa tudi pomen Državnega sveta, ki ga le-ta mora imeti v naši družbi tudi v izjemnih razmerah. V času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) seje Državnega sveta, njegovih komisij, kolegija in interesnih skupin praviloma potekajo v obliki videokonferenc. 8 KORONABILTEN / IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA DRŽAVNI SVET KONSTRUKTIVNO TUDI V IZJEMNIH RAZMERAH Vnaprejšnja odpoved odložilnemu vetu ni novost v parlamentarni proceduri in so jo državni svetniki v preteklosti že izkoristili, nazadnje leta 2015 v povezavi s t. i. migrantsko krizo. Državni svet je v primeru sprejemanja interventne zako- nodaje za odpravo posledic epidemije korona virusa ravnal v konstruktivnem duhu in postopke spreje- manja in uveljavljanje obeh protikoronskih zakonskih paketov oz. ukrepov za blažitev posledic epidemije skrajšal za teden dni. To možnost je sicer uzakonil Državni zbor v popravkih Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki je določil, da se lahko interventni zakoni, ob vnaprejšnji odpovedi veta Državnega sveta, razglasijo takoj. Sprememba zako- nodaje je omogočila, da se zakone, glede katerih referendum po Ustavi ni dopusten, pošlje v razglasitev takoj, ko Državni svet sporoči Državnemu zboru, da ne bo vložil odložilnega veta. Prvi paket ukrepov je Državni zbor sprejel 19. marca, Državni svet pa je dan kasneje opravil 10. izredno oz. 1. korespondenčno sejo z namenom, da med svetniki preveri pripravljenost za odpoved pravice do veta na sprejete urgentne zakone, pri čemer Državni svetni- ki niso tudi izkoristili možnosti veta. Ob odpovedi vetu pa so svetniki izrazili resne pomisleke glede pomanjkljivosti sprejete urgentne zakonodaje, največ pomislekov je bilo v zvezi z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov. Državni svetniki so že v preteklosti izkoristili možnost vnaprejšnje odpove- di odložilnemu vetu, in sicer nazadnje leta 2015, ko je na tak način pripomogel k hitrejši uveljavitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi. Poslovnik namreč določa sedemdnevni rok, v katerem ima Državni svet čas, da se odloči, ali bo oz. ne bo zahteval predlog odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru interventnega spre- jemanja je čas uve- ljavitve zakonodaje zagotovo ključnega pomena. 9 KORONABILTEN / IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA DRŽAVNI SVETNIKI Z ODLOŽILNIM VETOM RAZREŠILI PROCESNO VRZEL »Danes uveljavljamo novost v delu Državnega sveta, in sicer da se lahko s predlogom veta zakonu izreče podpora in ne le odreče …« Branko Šumenjak, državni svetnik »Vesel sem, da smo znova dokazali, da znamo premostiti politične razlike v dobro državljanov in skupin, ki v teh težkih in negotovih časih nujno potrebujejo takojšnjo pomoč države.« Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Tudi drugi paket ukrepov oz. zakono- dajne predloge, ki so vsebovali vrsto ukrepov in popravkov ukrepov paketa za omilitev posledic epidemije, je Državni zbor sprejemal po hi- trem postopku. Tako je 29. aprila sprejel popravke korona zakona ter zakon, s katerim država jamči za del likvidnostnih posojil za podjetja in podjetnike. Državni svet je nato na 14. izredni seji odločal o predlogih zakonov in zavrnil predloge odložilnega veta na vse tri zakone iz drugega protiko- ronskega svežnja. Posledično je Državni zbor lahko poslal zakone v razglasitev takoj, ko je odločil še o predlogih sklepov, da referendum o njih ni dopusten. Predlog za veto je vlo- žila skupina dvanajstih državnih svetnikov s prvopodpisanim Milanom Ozimičem in s tem pospešila postopke uveljavitve zakonov. Proti vetu na vse tri zakone so nato glasovali vsi prisotni državni svetniki. Proti vložitvi odložilnega veta pa so se pred- hodno opredelile tudi vse interesne skupine. Z glasovanjem o odložilnem vetu je Državni svet razrešil procesno vrzel, v kateri se je znašel. V želji, da bi se pospešil zakonodajni postopek ter posledično pripo- mogel k čimprejšnji uveljavitvi nujno potrebne pomoči državljanom in gospodarstvu, se je kot edina možna pravna pot izkazala sveta so sicer ves čas spremljale in sodelo- vale, ne le v procesu sprejemanja temveč tudi priprave zakonskih rešitev ter pri tem po- dale pozitivno mnenje. Pri tem so opozarjale pospešeno predlaga- nje in obravnavanje vetov, kar so tudi izpeljali. Interesne skupine in komisije Državnega tudi na nekatere njihove pomanjkljivosti, ki pa po mnenju pred- sednika Državnega sveta niso odtehtale nujnosti čimprejšnje implementacije. 10 KORONABILTEN / EVROPSKA UNIJA POSLANICA O AKTIVNI VLOGI EVROPSKIH PARLAMENTOV V ČASU PANDEMIJE Na pobudo pred- sednika Poslanske zbornice Italijanske re- publike Roberta Fica, je bilo predsednikom spodnjih in zgornjih domov parlamentov držav članic EU posla- no v sopodpis pismo z vsebino, vezano na sprejemanje ukrepov za pomoč pri soo- čanju s posledicami izbruha koronavirusa. Med sopodpisniki sta tudi predsednika Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. V pismu, ki so ga naslovili na evrop- ske institucije in druge organe EU so izpostavili, da vsak nacionalni parlament, kot edini pravi garant demokratičnosti v državi, prispeva k sprejetju ukrepov, ki so usmerjeni k omejitvi pandemije, krepitvi posameznih zdravstvenih sistemov ter zaščiti proizvodnje in distribucije dobrin in storitev ter ublažitvi socialno-ekonomskih posledic. Za nacio- nalne parlamente je bistveno, da igrajo aktivno vlogo pri soočanju s posledi- cami in preseganju aktualne krize, ki ogroža varovanje naših skupnih vrednot, temeljnih pravic in trdnost naših socialnih modelov. Na 28. redni seji, 15. aprila, je Državni svet sprejel odstopno izjavo državnega svetnika Franca Kanglerja zaradi nezdružljivosti funkcij. Ta je v poslovilnem nagovoru pohvalil delo Državnega sveta, za katerega je ocenil, da je v času njegovega Z MESTA DRŽAVNEGA SVETNIKA ODSTOPIL FRANC KANGLER mandata deloval v interesu ljudi in za ljudi, ne pa po političnem prepričanju. Čeprav državni svetniki pripadajo različnemu političnemu prepriča- nju ni zaznal, da bi na prvo mesto postavljali politično odločitev, temveč interes ljudi. 11 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU LIDIJA JERKIČ, DRŽAVNA SVETNICA PREDSTAVNICA DELOJEMALCEV, PREDSEDNICA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Trenutna situacija je zgolj začasna. Predstavlja nekako zmeden odziv na epidemijo, ki je ni predvidel nihče in na katero tudi pripravljen ni bil nihče ... Po prvih dneh neka- kšne panike se stvari postavljajo v svoje okvirje, a to pomeni samo ozaveščanje situacije, v kateri smo in reakcijo na vsako- dnevne izzive ... Sledi težji del. Zagotovo odpuščanja, nižje plače, izigra- vanja, tudi delavcev ... Nezadovoljstvo večine, dobičkarstvo posameznikov, ki bo posplošeno dopolnil občutek ogoljufanosti iz prve krize in obdobja tajkunov. Če bo obdobje daljše, bo nujno treba krepiti pripadnost kolektivu ..., obstaja realen strah pred socialno krizo in krizo odnosov. Kako se bodo po- samezni delodajalci odzvali na ta izziv, ne vem, zagotovo pa ne morejo pričakovati, da bodo tam, kjer se ne dela, ljudje po dveh mesecih vrnili nazaj na delo in bo vse kot je bilo. Ne bo. Sploh če bo povezano s spremembami na delovnem mestu ali celo znižanjem plač in odpovedmi. Zagotovo bo prišlo do erozije delovnopravne zakonodaje. Zlasti pri delovnem času in plačilu lahko pričaku- jemo nespoštovanje na celi črti. V ZSSS smo zasuti z vprašanji s področja delovnega prava ..., povečuje se sindikal- na organiziranost, kar kaže na oceno ljudi, da bodo potrebovali varstvo. Pokazalo se bo, da nas je virus prisilil k di- gitalizaciji. Vprašanje je, koliko delovnih mest bo odveč ... Sindikati smo pre- dlagali ustanovitev sklada, ki bi delavce v času čakanja pripravil na izzive digitalizacije, jih dodatno kvalificiral in povečal njihovo zaposljivost ... Če se bodo uresničile najbolj črne napovedi o gospodarski de- presiji, bo povratek v realno življenje zelo težak. Pritiski bodo veliki in če ne bo občutka, da smo vsi enako prizadeti, grozijo tudi nemiri. Zato bo pomemben dejanski odziv deloda- jalcev... Ljudje že sedaj veliko predlogov in dejanj razumejo kot varovanje kapitala na škodo ljudi. Brez presojanja, kako upravičeno ali neup- ravičeno to je, je to znak, da je treba ta občutek nasloviti in pokazati, da smo res pomembni vsi. Izjava v celoti na: https://svetkapitala. delo.si/aktualno/ ukrepi-kot-varovan- je-kapitala-na-sko- do-ljudi-lahko-sledi- jo-nemiri-296972 12 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU BRANKO TOMAŽIČ, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK KMETOV, PODPREDSEDNIK KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE ... Hrana je strateška dobrina in zahteva odgovoren odnos. To vedno bolj velja za Slovenijo, kjer je samooskrba z določe- nimi pridelki manj kot polovična. Ne nasedaj- mo besedam neka- terih popularnih (in populističnih) agrarnih ekonomistov, ki pravi- jo, da je hrane dovolj, saj deluje liberalni trg. Ko njihova teorija več ne drži vode, jo takoj zamenjajo z novo, s »tehtnimi« razlogi za preobrat v razmišljanju. Njih oblikovanje novih teorij nič ne stane, kvečjemu lahko prija- vijo nov projekt, ki ga financirata država in EU oziroma mi, državljani Slovenije! ... Zato je zdaj še čas, da skupaj odgovorno pristopimo k povečanju stopnje samooskrbe s hrano in slovenskemu narodu preskrbimo nujno potrebne dobrine ... Če bomo hoteli, da bodo kmetje pove- čali pridelavo hrane, predlagam, da se država vključi in določi primerne odkupne cene, kar je v takšni situaciji, kot je sedaj, primerno. Kmetje so tudi žrtve vseh ukrepov za zaje- zitev koronavirusa in nihče ne more od njih pričakovati, da bodo povečevali pridelavo oz. prirejo, če bodo odkupne cene tako nizke, da bodo komaj pokrili stroške ali celo delali z izgubo. Še več možnosti je: od davčnih razbremenitev do poenostavljanja prodaje pridelkov in izdelkov s kmetij (fiskalna politika), oprostitvi ali odlogu dajatev, kreditiranju proizvodnje in spre- jemanju interventne zakonodaje na podro- čju kmetijstva. Ne zatiskajmo si oči in ne pustimo se zavesti, da je na globalnem trgu vsega dovolj in je potrebno hrano »le« pripeljati na naš trg. Ko začne hrane primanj- kovati, se bodo tudi cene dvigovale in šle v nebo, dobiček pa bodo pobrali posredniki ... Navsezadnje pozivam vse pristojne inštitucije, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se pridelava hrane v Sloveniji ne zmanjša! Kar bomo sejali, to bomo želi. Zdaj je čas za setev in povečanje samo- oskrbe. Ali imamo v blagovnih rezervah tudi dovolj semen? Ne dovolimo, da epidemi- ja koronavirusa vpliva dolgoročno na pride- lavo hrane! Globalno lahko vedno mislimo, a potrebno je ukrepati in delati lokalno! Izjava v celoti na: ht- tps://www.slovenec. org/2020/03/20/ branko-tomazic-brez- setve-ne-bo-zetve/ 13 PROF. DR. MATJAŽ GAMS, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI, REDNI PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI IN MEDNARODNI PODIPLOMSKI ŠOLI JOŽEFA STEFANA Če bi imeli cepivo, krize zaradi koronavirusa ne bi bilo in tudi ne bi bili potrebni kakršnikoli ukrepi za njegovo zaje- zitev. Sorodna cepiva bi bilo mogoče izdelati že prej iz virusa SARS-a, a je bilo za to premalo razumevanja. Kriza kaže, kako ključnega pomena je znanost in da, če ji namenimo primerno pozornost, pomaga pri rešitvah vseh problemov. Žal se tega v vsakdanjem življenju vse premalo zavedamo. Na Inštitutu Josef Stefan približno deset skupin razisko- valcev intenzivno dela na raziskovanju virusa, še večje število se temu posveča v okviru drugih raziskovalnih institucij. V naši ožji raziskovalni skupini se ukvarjamo z raziskava- mi o dejavnikih širjenja virusa in učinkovitosti ukrepov, ki vplivajo na njegovo zajezitev. S pomočjo študij smo uspeli ugotoviti, da zaščitne maske poma- gajo, da je pomembno zračenje prostorov, da bo verjetno virusa bistveno manj poleti n je posledično možno hitro začeti rahljati ukrepe itd. Se pa tudi v znanosti, šolstvu, kulturi srečujemo z novimi problemi zaradi virusa. Primer so projekti, ki jih je treba dokončati v določenih rokih, kar pa zaradi aktualnih razmer ni mogoče iz dveh razlo- gov. En je nezmožnost normalnega dela, drugo je povezano s prioriteto koronaviru- snih raziskav. Evropska unija in Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sta nas usmerili v raziskave na področju korona- virusa, saj je ustavitev pandemije velikega pomena. Medtem ko si vsi prizadevamo najti primerne rešitve, delo na normalnih projektih zaostaja. Čeprav je to višja sila, se moramo za vsak projekt posebej dogovarjati z uradniki pristojnega ministrstva. Nekateri razumejo, drugi vztrajajo na prvotnih rokih. Vsi od gospodarstva do negospodarstva, od občin do inštitutov smo v podobni situa- ciji. Primer je projekt »Batman«, kjer se že tedne pregovarjamo z ministrstvom, da bi dovolili podaljšanje. V primeru, da podaljšanje ni sprejeto, to ne pomeni samo izpada plačila za opravljeno delo, ampak tudi ogroža sodelovanje v večjih projektih, tudi evropskih s pomemb- nimi raziskovalnimi vsebinami. Želimo si, da bi Vlada zaradi obstoječih razmer ukrepala v smeri podaljšanja rokov za poročanje, in sicer ne le na področju znanosti in raziskovanja, ampak tudi na področju visokega šolstva in izobraževanja, oz. kjerkoli. To ne bi povzročilo dodatnih finančnih obremenitev, bi pa učinkovito poma- galo reševati probleme zaradi koronavirusa na vseh projektih. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU 14 IGOR ANTAUER, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK DELODAJALCEV Vpliv pandemije na gospodarstvo je izredno velik, na kar opozarjajo tudi Svetovna banka, OECD, Evropska komisija in drugi. Za ta namen je sicer pripravljenih nekaj sredstev, vendar ima- mo v zvezi s tem večjo težavo. Ne glede, da so nekateri ukrepi usmerjeni na mikro in mala podjetja, bodo prav ta imela daleč največje težave. Menim da bo izpad dohodka precejšen, bojim se velike ogroženosti delovnih mest, hkrati se na- hajamo v globalnem svetu in dobave repromaterialov niso enake kot so bile, zato bodo resne težave nastopile šele po poletju. Hkrati se bo zelo resen problem pojavil pri malih storitvah, tam kjer gre za osebne kontakte, in to ne glede na to, kdaj bo prišlo do sprostitve ukrepov. Pred očmi moramo imeti tudi, da vsako nenormalno in prehit- ro sproščanje ukrepov lahko povzroči nov val epidemije, kar pa pomeni še bistveno večjo gospodarsko škodo, ogroženost delovnih mest in so- cialne varnosti. Zato apeliram na Vlado, da vse te ukrepe odpravi na res premišljen način in po korakih ... Po drugi strani pa nas je ta izkušnja podučila, da se bomo morali bistveno bolj opreti na digitalizacijo in to ne le v izobraževalnem sistemu ampak tudi v poslovnem sistemu. Včasih smo o digita- lizaciji veliko govorili, a se pravzaprav niti nismo dobro zavedali, kakšen pomočnik je to lahko. Prepričan pa sem, da to ne bo zamenjalo osebnih kontaktov, vendar pa je odlično sredstvo za zmanj- šanje kontaktov med ljudmi. Kaj bo to pomenilo pri zaposle- nih? Verjetno je dobro, da so si mnogi lahko malce odpočili, po drugi strani pa bo ob ponovnem zagonu produktivnost nekoli- ko manjša. Pandemija nas je opo- zorila tudi na pomen vseživljenjskega uče- nja, saj se bo struk- tura gospodarstva v prihodnosti bistveno spremenila. Zavod za zaposlovanje RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za izobra- ževanje, znanost in šport se bodo morali resno lotiti vprašanja pridobivanja kompe- tenc zaposlenih, ker nam bo v nasprotnem primeru zmanjkalo časa. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU 15 TONE HROVAT, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, DIREKTOR GRM NOVO MESTO - CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA Pandemija je odprla kar nekaj vprašanj, pozitivnih in negativ- nih. Če je v industriji, prometu in nekaterih drugih panogah izredno pomembna globalizacija, se je prav pri hrani poka- zalo, da je izredno pomembna lokalna pridelava, predvsem samooskrba posame- znih držav in regij. Pokazalo se je, da je hrana po pomenu pred farmacijo, pred zdravili in je kot taka najbolj pomembna za varnost ljudi. V Sloveniji, kjer je kme- tijske zemlje premalo, je to, ki jo imamo, treba ohraniti, jo obdelati in vse ukre- pe, ki so povezani s subvencijami vezati na samo količino hrane. To pomeni da ne damo subvencije le po hektarju, temveč da je treba na tem hektarju tudi nekaj pridelati. Epidemija pa je poleg pomena samooskrbe pokazala tudi na nekatere druge vrednote. Ob osamitvi smo se nekako vrnili nazaj k družini, kar ni nenavadno, saj je družina izredno po- membna v smislu, da nudi okolje, ki obvaru- je drug drugega. Ob izbruhu novega koronavirusa se je pokazal še drug učinek. In sicer kako pomembna je vredno- ta družine, pa najsi gre za vzgojo otrok, za učenje, za navajanje k delu, za usmerjanje k pridelavi hrane tudi na majhnih, butičnih vrtičkih ... Pokazalo se je tudi to, da je zelo lepo živeti na podeže- lju in v stiku z naravo. Prav tako se je pokazalo, da je v prihodnosti treba narediti nekatere korake, ki bodo sta- rejšim omogočili, da bodo v zaključnem delu življenja bolj ostali na svojih domovih in v manjših aglomeracijah. Velike komplekse z več sto ljudmi je le težko oskrbeti in starostnike v njih ohranjati zdrave, ko gre za nalezljive bolezni ... Pandemija je poka- zala tudi, da bo v prihodnosti treba spremeniti način in strukturo dela, delati bo potrebno nekaj drugega, na drugačen način, morda tudi veliko več od doma, obenem pa najti tudi čas za zapolnitev svo- jega življenja s hobiji, predvsem pa se bolj prepustiti skromnosti ter spremeniti do- sedanje potrošniške navade nakupovanja v megamarketih. Bodočnost našega življenja, politike in razvoja bo tekla po signalih, ki nam jih ta pandemija jasno sporoča. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU 16 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU MAG. MARIJA LAH, DRŽAVNA SVETNICA PREDSTAVNICA DELODAJALCEV, PREDSEDNICA UO TRGOVINSKE ZBORNICE SLOVENIJE Včeraj (4. maja - op. ur.) smo trgovci lahko odprli trgovine s športno opremo, knjigarne, trgovine z oblačili in trgovine z obutvijo, vendar žal samo tiste, ki merijo manj kot 400 m 2 . Če bi podala ceno, kakšen je bil včerajšnji obisk, bi rekla »zelo zadržan« ... Ta zadr- žanost pa ni trenutna zadržanost. Prepričana sem, da bo zdravstvena kriza, ki smo ji priča in ki jo še vedno doživljamo, pustila globoke posledice v nakupo- valnih navadah slo- venskih potrošnikov. Slovenski potrošnik je bil že od nekdaj zelo racionalen, zadržan, varčen. Po tej krizi, ki je popolnoma drugačna od gospodarske krize, ki smo ji bili priča leta 2008, bo seveda še varčnejši. Ta varčnost pa bo odvisna tudi od hitrosti delovanja po krizi, skratka tudi od učinkovitosti ukrepov, ki jih bo Vlada prip- ravila za tretji paket, ki naj bi pomenil v osnovi paket ukrepov za izhod iz krize ... Nakupne navade slo- venskih potrošnikov se bodo pomembno spremenile. Odvisno bo od osebnega proračuna, ki ga bo imel na razpolago vsak posamezen potrošnik, odvisno bo od nadaljevanja povečanega obiska spletne trgovine. Kar se tiče spletnega nakupovanja je bila Slovenija v skladu s podatki pred krizo nekoliko pod pov- prečjem rezultatov Evropske unije. Vendar pa je v zadnjih dveh mesecih spletno nakupovanje doseglo pravi »boom«. V odstotkih bi bilo sicer težko reči, da pomenijo ti nakupi pomemben prispevek k celotnemu prihodku posameznega trgovca, vendar trend pomembno vpliva na nakupovalne navade potrošnikov. Ne samo, da so trgovci pripravili boljše platforme za prodajo preko spleta, navadili so se tudi potrošniki in spletno prodajo uporabljajo vsakodnevno. To bo zelo pomembna spre- memba, ki bo vplivala na nadaljnji razvoj trgovine in vplivala tudi na potrošnika ... Na Trgovinski zbornici smo v zadnjih dveh letih večkrat poudarili, da bo uspešen in da bo preživel le tisti trgovec, ki bo razvijal vse nakupovalne, vse prodajne kanale, tako klasične kot spletne ... Izjava v celoti na: https://www. youtube.com/wat- ch?v=ShvC4jASkCY 17 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU DANIJEL KASTELIC, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, PREDSEDNIK ZVEZE PARAPLEGIKOV IN SVETA ZA INVALIDE RS Prvič v naši novejši zgodovini nas je nek virus prikoval med štiri stene. V naši skupini smo zelo odvisni od sodobnih komunikacijskih naprav. Ker pa smo ljudje socialna bitja in smo navajeni na neposreden stik, je veliko invalidov v tem obdobju še bolj zapadlo v različne oblike depresij. Tukaj nam invalidske in humanitarne organizacije z različnimi projekti in svetovanji sicer pomagajo in skušajo težave omiliti. A vse enkrat mine in tudi to bo zagotovo minilo, tako da bomo spet lahko zaživeli neposreden stik, človeško toplino, kot smo je bili vajeni. Je pa koronavirus pripeljal tudi do tega, da bomo znali veliko bolj ceniti naše družabno življenje, prijatelje, svojce ... Bolj bomo znali ceniti tudi slovenske proizvode, kajti kot je znano, smo zelo odvisni od tujega uvoza, sedaj pa vidimo, kako pomembno je v takih izrednih situ- acijah, da smo koristniki naših domačih, lokalnih proizvodov, pa naj gre za kmetijske, prehrambene ali turistične. Zato verjamem, da bomo Slovenci stopili skupaj in na ta način pomagali našemu gospodarstvu tudi v času po koncu epidemije. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 BOJAN REŽUN, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK LOKALNIH INTERESOV Kot predstavnik lokalne skupnosti, ki gravitira na sosednjo Italijo, sem zadovoljen, da smo se izognili večjim obolenjem. Ljudje so se pravočas- no zavedeli problematike koronovirusa, se samo- iniciativno odzvali ter se zavarovali kolikor so se lahko, kar je zelo pozitivno. Negativna pričako- vanja pa so povezana s časom, ki sledi po koncu epidemije. Posočje in Idrijsko-Cerkljansko svoj razvojni potencial, poleg gospodarstva, močno usmerjata v turizem, ki pa ga je epidemija močno prizadela. Turizem je naša trajnostno-razvojna usmeritev in strah nas je, kako bodo naši turistični delavci preživeli to krizo, ki verjetno ne bo krat- kotrajna. Vemo, da je turizem panoga na dolgi rok, zato bomo na tem področju potrebovali ma- ksimalno pomoč države in to je tudi tisto, kar bom zastopal v nadaljevanju svojega mandata. Drugi problem pa je primanjkljaj na področju investicij v infrastrukturo, kjer je Severnoprimorska regija s svojo četrto razvojno osjo že tako prizadeta in za razvoj naše regije je pomemben razvoj infrastruk- ture, predvsem cestne povezave na t. i. Keltiki. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 18 KORONABILTEN / DRŽAVNI SVETNIKI O KORONAVIRUSU MITJA GORENŠČEK, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK DELODAJALCEV, IZVRŠNI DIREKTOR GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE Tej krizi je resnično težko dati kakšno pozitivno konotacijo. Morda je pozitivni vidik ta, da nas je situacija, v kateri smo se nepričakovano znašli, pospešeno digitalizirala. Zadeve, ki smo jih pred tem že imeli pripravljene v organizacijah, a smo se jih morda nekako izogibali, sedaj rade volje uporabljamo in so nam v resnici močno olajšale vsakdanje delo in življenje. S širšega družbenega vidika je pozitivno morda vendarle tudi to, da smo znali nastopiti skupaj in se s pandemijo uspešno spopadli. Žal pa kriza s stališča gospodarstva s sabo prinaša predvsem negativne posledice. Gospodarska zbornica Slovenije, ki jo kot izvršni direktor zastopam, skuša z Vlado Republike Slovenije najti skupne rešitve, ki bi čim bolj ublažile negativne posledice, ki jih bodo čutila naša podje- tja. Smo na dobri poti, čeprav smo morda nekoliko pozni v primerjavi z drugimi državami. Morda smo včasih tudi po nepotrebnem »inovativni«, saj so nekatere druge države že našle ustrezne rešitve. A vendarle ostajamo dobronamerni, iščemo prave rešitve in verjamem, da jih bomo tudi našli. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 DEJAN CRNEK, DRŽAVNI SVETNIK PREDSTAVNIK LOKALNIH INTERESOV, PODŽUPAN MESTNE OBČINE LJUBLJANA Posledice epidemije močno vplivajo na življenje v lokalni skupnosti. Zagotovo je pozitivno, da smo s sprejetimi ukrepi na nacionalni ravni uspeli prepre- čiti nadaljnjo širitev epidemije novega koronavirusa. Situacija, v kateri smo se znašli, pa je zelo negativno vplivala na življenje naših občank in občanov. Predvsem nas je zelo prizadelo zaprtje številnih trgovin in restavracij, od katerih je naše glavno mesto živelo. Prav tako so za mesto in občane nastale zelo negativne posledice zaradi odpovedi organiziranih športnih in kulturnih aktivnosti. Težava je ta, da ljudje v takih okoliščinah omejevanja ne morejo zadovoljevati potreb na vseh tistih številnih področjih, ki so prej bogatile njihovo življenje. Res je veliko ponudbe najti tudi na družabnih omrežjih, a to ne zamenja živega stika med ljudmi. Tisto, kar na lokalni ravni zelo manjka, je predvsem druženje med ljudmi. Upamo, da bodo te omejitve kmalu odpravljene in bodo ljudje, tudi s pomočjo druženja, lahko blažili vse ostale posledice, ki jih je s seboj nepričakovano prinesel novi koronavirus. Povzetek izjave, dane ob robu 28. redne seje Državnega sveta, 15. april 2020 19 KORONABILTEN / POBUDE IN VPRAŠANJA POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV V prvih mesecih leta 2020 so državne svetnice in svetniki na Vlado, ministrstva in druge pristojne institucije naslovili 20 vprašanj in pobud, od tega sta se dve pobudi oz. vprašanji nanašali neposredno na okoliščine, povezane z pojavom epidemije COVID-19. ZARADI KONCESIJ DISKRIMINIRANI ŠTUDENTI ZASEBNIH ZAVODOV Državni svet je na pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca pozval Vlado, naj omogoči tistim študentom zdravstvenih in socialnih programov, ki niso v rednem delovnem razmerju in redno opravljajo svoje študijske obveznosti, kljub izredni obliki študija plačilo letne šolnine v obliki štipendije. Poleg tega naj bodo ti izredni študentje v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epide- mije COVID-19 upravičeni do enkratnega solidar- nostnega dodatka v višini 150 evrov. Epidemija in ukrepi, povezani z njo, so izpostavili tudi nekatere druge pomanjkljivosti na področju podeljevanja koncesij, zato so posledično diskriminirani študentje na določenih visokošolskih zavodih. Visokošolskim zavodom, ki izvajajo zdravstvene programe brez koncesij vse do danes ni bila omogočena pridobitev koncesij, zato lahko študij izvajajo samo v izredni ob- liki, kar pomeni, da so študentje primorani za študij plačevati, s čimer je kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom. Oškodovani so predvsem študenti zdravstvenih programov iz Podravja in Prekmurja, kar kaže na neupravičeno redistribucijo visokošol- skih programov. Zaradi sistemske diskriminacije so avstrijske zdravstvene in socialne ustanove že pristopile k štipendiranju v višini 2/3 letne šolnine, s čimer se mladi raje odločajo za študij in posledično delo v sosednji državi, četudi se pri nas soočamo s pomanjkanjem teh kadrov. EPIDEMIJA - GROŽNJA FINANCIRANJU EVROPSKIH PROJEKTOV ? Državni svet je na pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti Vladi zastavil vprašanje glede poteka in financiranja projektov iz evropskih sredstev, ter zaposlitvami posameznikov, ki so vezane na te projekte v času trajanja epidemije in so se zaradi ukrepov države znašli v nejasnem položaju. Projekti še vedno tečejo, a se zaradi varovanja zdravja ne morejo v celoti izvajati. Poleg tega se nepovratna sredstva, ki se izvajalcem projektov podeljujejo, navadno dodelijo v več obrokih med izvajanjem projektov. Izplačilo vmesnih obrokov in končnega plačila je vezano na dogovorjene rezultate projektov, ki jih bo zaradi trenutne situacije težko doseči v zastavljenem roku. Zato je vprašanje, kakšna bo usoda projektov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, ki se jih v tem obdobju ne da izvajati na daljavo oz. se jih sploh ne da izvajati ter kaj se bo zgodilo s prilivom sredstev, ki so vezana na določen rezultat, ki ga zaradi neizvajanja projektov ne bo mogoče pravočasno doseči; kako bo z zaposlitvami tistih, ki so vezani na posamezne projekte? Predlagali so, da naj se upošteva izredne razmere ter podaljša postavljene roke. Nerealno je pričakovati, da bi se poročila v tem obdobju oddajala pravočasno in projekti uspešno zaključili, predvsem pa je treba preprečiti, da bi bili kaznovani tisti, ki skrbijo za razvoj družbe in izboljšanje kakovosti življenja za vse. 20 KORONABILTEN / CIVILNA DRUŽBA PISMO DEKLICE Z RASTOČO KNJIGO Državni svet je častni pokrovitelj projekta Rastoča knjiga, katerega osrednji simbol je kipec Deklice z rastočo knjigo, postavljen ob parku Navje v Ljubljani. Podstavek, na katerem sedi, vsako leto oplemeniti nov verz, ki po- nazarja ljubezen do besede in kulture. Zaradi spremenjenih razmer se je Deklica z Rastočo knjigo tokrat obrnila na slovensko javnost in v posebnem pismu zapisala nekaj hrabrilnih misli, med drugim, da čas, ki ga posvečamo plemenitenju medsebojnih odnosov, ni nikoli izgubljen. Obdobje pandemije je označila kot priložnost za razmišljanje in branje knjig, ki ne ogrožajo našega življenja in življenja drugih, temveč ga izpolnjujejo v skladu z vrednotami projekta Rastoča knjiga. Vsem državljanom je zaželela zdravja, ljubezni, nesebične aktivnosti in predvsem biti odgovorna osebnost. SVETOVNI DAN LUTK 2020 - ODPOVEDAN Lutkarstvo ima velik pomen za slovensko kultu- ro in je pomemben del naše kulturne dediščine. Pred desetletjem je na gradu Sevnica zaživelo Grajsko lutkovno gledališče (GLG), ki vsako leto ob svetovnem dnevu lutk pripravi obsežno in zanimivo praznovanje za vse domače in tuje ljubitelje lutk. Pod okriljem Zavoda grajsko lutkovno gledališče potekajo v Tednu otroka vsakoletna lutkovno-slikarska srečanja z nas- lovom Lutkart. S predstavami GLG gostuje in žanje uspehe in pohvale doma in v tujini, v letu 2019 so gostovali tudi v ZDA. Pri delu gledališča sodelujejo številni sodelavci, prostovoljci in ljubitelji lutkarstva. Ob svetovnem dnevu lutk je bila v Državnem svetu postavljena razstava lutk, ki pa je bila zaradi izrednih razmer pande- mije predčasno pospravljena in prestavljena na prihodnji čas. TEMATSKI NAPOVEDNIK DOGODKOV več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si in na omrežju publishwall izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, grafični studio, Novo mesto elektronska izdaja KORONABILTEN / NAPOVEDNIK DOGODKOV POSVETI Primorska “po Kovidu” Dopolnitev Ustave RS s pravico do prehranske varnosti Problematika javnih zavodov 36. Gozdarski študijski dnevi: “Voda in gozd” 30 let procesa demokratizacije v Republiki Sloveniji Politično kadrovanje v javnem sektorju Problematika tujih invazivnih vrst Vzpostavitev Nacionalne strategije družbene odgovornosti podjetij Pričakovanja ekoloških kmetov in SKP po letu 2021 Problematika zaposlitvene rehabilitacije Kako najbolje poskrbeti za odrasle osebe s posebnimi potrebami Svetovni dan hrane 2020 Omrežje 5 G in problematika elektomagnetnega sevanja Posvet o zaposlitveni rehabilitaciji Posvet na temo verskih svoboščin Tuje invazivne vrste v Sloveniji 5. dan nacionalne varnosti: Slovenija, vključujoča in varna družba prihodnosti Paliativna oskrba Posvet na temo družinske medicine Sistemsko urejanje enotnega evidentiranja, razglašanja in urejanja grobov vseh smrtnih žrtev vojnega in revolucionarnega nasilja Posvet o odgovornem odnosu do alkohola Cepljenje proti nalezljivim boleznim Izboljšave v zdravstvu in trajnostni oskrbi Podporne tehnologije za starejše in invalide RAZSTAVE Svetovni dan Zemlje (odpadna embalaža in recikliranje) v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika Razstava likovnih del prof. Elene Sigmund z učenci Kulturna krajina Savinjske doline skozi čas - fotografije Borisa Skalina Likovna razstava Malek in Rastoča knjiga Ormož Razstava Posvetitev jeseni Razstava Pokrajine v Sloveniji Razstava fotografij Zagovornika načela enakosti Razstava ob 3. decembru – Svetovnem dnevu invalidov Božični čas - razstava jaslic Razstava akad. kiparja mag. Primoža Puglja Razstava izdelkov gojencev Doma Malči Beličeve Razstava akad. slikarja Rudija Skočirja Razstava akad. kiparja Damjana Kracina