Deželna učiteljska skupščina v Ljubljani. in. K prvima poglavjema moramo dodati še nekatere stvari, ki naj pridejo v razgovor pri dež. učiteljski skupščini. Tičejo se te stvari naŠih nadzornikov. Učitelji imamo uradno postavljene tri nadzornike, t. j. deželnega, okrajnega in krajnega nadzornika. Poleg teh imamo pa še vse polno neuradnih nadzornikov, ki so čestokrat za svoje »nadzorovanje« bolj vneti kakor naši uradni nadzorniki. Mi si predstavljamo šolske nadzornike kot prijatelje in svetovalce učiteljev, vsaj tako govore tudi naši zakoni. Kot naši nadzorniki morajo biti do nas tolerantni in ne smejo nastopati pri svojem nadzorovanju tako, kakornastopajo policijski in orožniški nadzorniki napram svojim izvrševalnim organom. Sicer se ne smemo pritoževati proti vsem dosedanjim nadzornikom, pač pa tukaj očitno pribijamo nastopanje dveh ali treh nadzornikov, ki so dali dovolj prilike, da je bilo vse učiteljstvo ogorčeno. Prvi je znani mož, ki prisluškuje pri vratih in pregleduje zvezke učencev po ulicah. Osedlanega ima svojega »šimeljna« z vsemi mogočimi sitnostmi in pikolovstvom po vseh mogočih formalnih stopnjah. Povsem naravno je, da takega nadzornika ne spoštuje učiteljstvo in ne izvršuje z nobenim veseljem njegovih prepotentnih ukazov. Drugi nadzorovalni mož je nastopil — do sedaj znano — samo enkrat, toda takrat pod vso spodobnostjo proti učitelju; in tu poudarjamo, proti učitelju, ki je zaslužil kaj drugega, kakor n.adzorniškoponiževanje. Kaj takega si prepoveduje učiteljstvo za vse večne čase odvsakogar! »Hat er schon eingereicht . .« naj bo zadnji disakord, ki je zazvenel na uho učitelja I Ako zahtevajo od nas spodobno vedenje, zaslužimo in zahtevamo tudi mi spodobno govorjenje v uradnem in neuradnem občevanju. Tretji nadzornik naj ne smatra učiteljev za gostilniške markerje, ki so za donašanje piva ali vina. Vsi trije zadevni nadzorniki, vzeti sumarično, ne sodijo v krog šolskih nadzornikov, temveč v drugo kategorijo z drugimi tendencami. Pri dež. učiteljski skupščini mora priti tudi to v razgovor in sicer navsak način. Lepo bi bilo, da nas tlačijo in žalijo še taki faktorji, ki bi morali naš ugled pospeševati s svojo avtoriteto v javnosti, ker drugega nam itak ne morejo dati! Dati nam morajo zagotovila, da ne nastavijo nič več takih šolskih nadzornikov, ki bi izvrševali svojo službo v takem tonu in na tak način, kakor zgoraj opisani trije možje. Učiteljstvo svoje nadzornike spoštuje in upošteva njih nasvete po možnosti, nikakor pa neče prenašati poniževanja in zahteva zato od tistih, ki nastavIjajo nadzornike, naj sežejo pri njih izbiranju po možeh, ki so stanovsko naobraženi in izobraženi, ki imajo ugled in veljavo pri učiteljstvu, nikar pa ne segati po majhnih ljudeh, ki pa so potem veliki pri šikaniranju in pedantstvu do učiteljev. Po teh naših resničnih besedah pa nikar ne sodite in mislite, da govori iz nas ošabnost in oholost, pač pa nam je narekoval te stavke tisti čut, ki se umenuje nezaslužena užaljenost. Nekatere besede še o krajnih šol. nadzornikih in krajnih šol. svetih. Krajnim šolskim nadzornikom naj bi se vselej poslalo pri njih imenovanju navodilo, kaj imajo nadzorovati in kaj ne. Vsakega bi morali takoj odstaviti, če se mu dokaže, da svojo službo zlorablja in učiteljstvopokrivici obrekuje. S tem bi kmalu prenehale krivične ovadbe raznih ljudi! Izda naj se postavnoveljaven odlok, s katerim se določa, da itna pri nakupu učil, knjižnice, uradnih tiskovin i t. d. izključno določevati le šolski voditelj. Vsako samovoljno nakupovanje šolskih potrebščin po predsedniku kraj. šol. sveta naj se prepove. Kaj, koliko in kakšne stvari so potrebne, ve najbolje učitelj, zato sodi njemu določevanje in nikomur drugemu. Mnogo je še stvari, ki bi jih morali obravnavati pri dež. učit. skupščini. Kakor nam je znano, imajo delegatje že več hvalevrednih predlogov, zato jih ne naštevamo tu. Nekateri pesimisti pravijo, da se bo to in ono brezuspešno predlagalo. Takim rečemo to-le: Predstoječa učiteljska skupščina mora odkriti vse rane, ki so na našem telesu. Prikrivati nočemo ničesar. Vse to se mora uradno konštatovati in poročati na najvišje mesto. Tam morajo izpregledati, v kakšnem položaju se nahajamo, in če jim je kaj do tega, da bode šolstvo napredovalo, morajo sprejeti naše predloge. Glavno pri tem pa je, da pokažemo svojo zavednost inneustrašenost vbojuzanašepravice. To morajo tudi upoštevati in po tem ravnati. Živimo v času, ko je treba ne samo trkati, temveč pošteno ropotati, da slišijo tisti, ki jih kličemo. Kvišku srca, a ne poveŠati glave! Bojujemo se za napredek šole in za izboljšanje našega gmotnega po- ložaja 1 To zadnjeje prvi in edini pogoj vsemu nadaljnemu delul Govorili smo odkri t or i č n o, sedaj pridejo dej anj a !