PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvotno Matico OFFICIAL 0*0 AN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2119. Entered m tctond-cU** nutter. Der b, 1907. at tbe dom olfcrc »I Clicaio, 111., under the Art of CvngreM of Mirrh i, 1879, CHICAGO, ILL., JUNE 9, 1948. Published Weekly at >101 8. Uwadale At«. •i« LETO—VOL. XUII. VSE VEUKE STAVKE is protlih tednov so bile poravnane, ali pa izgubljene. Izgubljena je bila pred vsem stavka v klavniški industriji širom dežele, in pa stavka v tovarni traktorjev v Peo-riji. Poravnana pa je bila stavka pri Chrysler ju v Detroitu z zmago za unijo in spor med unijo in General Motors pa je bil poravnan brez stavke. Zap. Evropa vzlic načrtu za obnovo v težki negotovosti Kriza v Franciji radi nesoglasja o bodočnosti IV. rajha. — Anglija v skrbeh vsled pritiskov, ki jih ji obeta ameriška ekonomska in vnanja politika Poslanska zbornica Zed. držav je znižala vsoto za pomoč zapadni Evropi in s tem dregnila v sršenovo gnezdo. Državni tajnik Marshall trdi, da je Vsota, kakoršno je on predlagal m je bila enkrat že odobrena, najnižja, s katero se more zapadni Evropi v okrevanje resno pomagati. Vandenberg v zadregi Senator Vandenberg iz Michi-gana je v tej zadevi najbolj v zadregi. Kajti on in državni tajnik, demokrat Marshall, sta v vnanji politiki zvezne vlade popolnoma soglasna. Vandenberg je republikanec. Oba sta si segla v roke v načrtu, da je treba Sovj. unijo na kakršenkoli način potisniti s sveta. Nekateri reoublikanci, med njimi urednik in lastnik čikaške Tribune, Robert R. McCormick, trdijo, da nas taka politika tira v pogubo. McCormick je Rusiji sovražen, ne vidi pa se mu vredno, čemu naj se bi spustili v vojno proti nji, ako nimamo res tehtnega vzroka. Premirja ne bo Vzlic tej veliki opoziciji pa je očividno, da se bo z mrzlo vojno nadaljevalo in da postaja nevarnost za zanetitev "vroče" vojne čedalje večja. Ne v Washingtonu, ne drugje nočejo popustiti. Predsednik Truman je minulo nedeljo govoril v Omahi, v Nebraski. skoro prazni dvorani. V Chicagu je imel v Stadionu veliko manj ljudi kot pa Wallace na svojem shodu. Toda Truman je predsednik in zato njegova beseda zaleže. Ima kabinet, ki mu mora biti pokoren. In ob enem Je on vrhovni poveljnik vseh naših oboroženih sil. Ker vztraja pri svoji doktrini, in ker bolj in bolj večamo izdatke za oboroževanje naše in pa raznih drugih dežel takozva-nega za pad nega bloka, je po tem soditi, da je tretja svetovna vojna "neizogibna". Pa ni res! Nobenega vzroka ni zanjo. Razen ako so se ameriški oficirji v Washingtonu odločili, da jo hočejo* pa naj imajo zanjo kake vzroke ali ne. • . # • Homatije ha Francoskem V Franciji mnogi kritiki smatrajo, da so Zed. države sedaj svetovnemu miru najbolj nevarne — ne zsto, da bi same silile v vojno temveč redi njihnega načrta za oborožitev Nemčije ZALAGATI Z OROŽJEM TUJE DEŽELE NI POT V SVETOVNI MIR Vlada Zed. držav bo letos potrošila za oboroževanje iranske (perzijske) armade $59,995,067. Poslala ji bo tanke, topove, tovorne avte, orožje, letala in razno drugo opremo. Lani je ameriška vlada ponudila Iranu $25,000,-000 "kredita" za nakup vojnih potrebščin. Iranska v/oda se je z ameriško vlado pogodila, da bo kupila le za deset milijonov dolarjev municije na upanje. čemu oborožujemo iransko armado? V Trumanovi administraciji in v kongresa pravijo da raditega, ker hočemo Iran obvarovati pred sovjetsko nasilnostjo. Vzrok, da se naša vlada toliko interesira za Iran, je v prvi vrsti olje, v drugi pa, da Iran služi anglo-ame-riški diplomaciji za jez pred Rusijo. Dokler bo Iran poslušen naši vladi, Rusija ne bo mogla preko Irana v Perzijski zaliv in tako so ji zaprta vsa pota v Sredozemlje. Iran ima silno bogata ležišča nafte, ki iih lastuje večinoma ameriški in nekaj tudi angleški- kapital. Zato je v interesu anglo-ameriškega oljnega kartela, da se sovjetski vpliv ne uveljavi v nobeni onih dežel na bližnjem vzhodu, ki so sedaj in ene že dolgo pod angleškim in ameriškim vplivom. Vlada v Teheranu ni neodvisna, kajti za vsak svoj važen korak mora vprašati za dovoljenje ameriškega veleposlanika. In večinska stranka v takozvanem parlamentu je pod vplivom ameriških interesov. Pred par leti je iranska vfada v Teheranu sklenila pakt z Rusijo, po katerem bi slednja smela načeti oljna ležišča v severnem Iranu, katerih sedaj ie nihče ne izrablja. Angleški in ameriški interesi pa so napravili na parlament v Teheranu primeren "pritisk" in pogodbe ni odobril. V Moskvi so se sicer hudovali, toda pri tem je ostalo, kajti ameriška vlada je izjavila, da bo branila integriteto Irana če potrebno tudi z oboroženo silo. To pojasni, čemu že nekaj let zalagamo iransko armado z moderno opremo In iransko vojaštvo pa vežbajo naši častniki. Vsled protisovjetske politike oborožujemo že nad v duhu sovraštva proti Sovjetski zvezi. General de Gaulle je lani dejal, da Nemčije Francija ne smatra več nevarnim. In nato po- .... tfl . , , _ . „ udaril, ds je največja nevam&st turško armado tn tudi n/o uče unmsMt test- za Francijo Sovjetska zveza. niki. Dalje je naša vlada dala Turčiji nekaj podmor- Sedaj je svoje mnenje nekoliko premenil. Trumanova administracija se je z odobrenjem angleškega Be-vina odločila združiti anglo-ameriški-francoski del Nemčije v enoto. Ta Nemčija naj dobi vlado po našem okusu, dovolimo ji obnoviti masno militari-stično industrijo in oborožitev. Tako bo Nemčija spet dobila armado, ki bo kos zajeziti "boljše-viško /nevarnost" z vzhoda. Francozi pa ne gledajo samo na vzhod pač pa tudi nase. Tako se je sedaj premislil tudi de Gaulle. In socialistična stranka protestira. Leon Blum že ve zakaj, kajti prebil je precej dni svojega življenja v na-cijski kempi in v ječah Vichy-ske vlade, ki je sodelovala s Hitlerjem. Francoski premier Robert Schuman in njegov minister vnanjih zadev Bidault sta se pa na ameriško vlado toliko navezala, da se ne moreta izmotati. Oba sta klerikalca, Oba upata na silne koristi, ki jih Franciji obeta Marshallov plan in oba (Konec na 5. strani.) nic In drugih bojnih ladij. In kot v slučaju Irana velja tudi za Turčijo izjava, da ako ji bo Sovj. unija ogrožala varnost, jo bomo branili. Tako ima ameriška vlada sedaj po/1 svojo zaščito Iran, Turčijo in Grčijo, Anglija pa Irak, Trans-Jordan in Egipt. T udi ostale arabske dežele spadajo v anglo - ameriško' sfero vpliva. ft Ta politika seveda ne ustvarja pogojev za vzajemne od noša je v Sredozemlju ne na bližnjem vzhodu, kot Rusija smatra, da je to nov "cordon sanitaire" ptoti nji in ga bo poskušala izpodkopati. To pomeni spletke, intrige in trajno nevarnost miru. Pokojni Roosevelt je obljubljal, da bodo prirodni zakladi po svetu v bodoče dostopni vsem, a politika zvezne vlade je dokaz, da je ostalo le pri obljubi. PO ŠTIRIH LETIH VOJNE SE VEDNO VOJNA Dne 8. junija so pražnovali v Franciji, v Angliji in v drugih zavezniških deželah četrto obletnico zmage nad Nemčijo. Ampak razpoloženje ni bilo tako, kot da smo zmago res tudi dobili. Na Francoskem je kriza, v Angliji pa velkanska negotovost in pojemanje vere v bodoč« nost britanskega imperija. Nemčija pa se peha na vrh in kot izgleda, bo z ameriško pomočjo v par letih spet prva sila v centralni in zapadni Evropi. Na ta praznik zmage so se v Evropi tudi spomnili, da se vrši v Grčiji vroča civilna vojna, in še večja na Kitajskem. In da se klanje nadaljuje tudi v "sveti deželi". Dve sto tisoč ubeinih ljudi bo smelo v USA v teku dveh let Senatna zbornica je končno le dovolila, da se sme priseliti v Zed. države 200,OSO takosva-nih razseljencev (displaced persons). Veliko izmed njih jih je še v Zed. državah. Večinoma politikov iz dežel sovjetskega bloka, ki so ali kolaborirali s Hitlerjem, s PaveliČem, s Mussolini-iem in drugimi magnati osišča, sli pa ki so bili v službi anglo-imeriške diplomacije za zajezi-ev sovjetskega vpliva v njihovih deželah. V debati v senatu, kot prej v poslanski zbornici, so s ene .Irani hoteli vedeti, kaj pravzaprav je "rarseljenec" ali "displaced person"? Senat je s veli-'«© večino sprejel sledečo definicijo ali označbo: "Razseljenec je človek, ki je pobegnil v Nem* 5iJo, Avstrijo ali v Italijo pred 22. decembrom IS45." Prvo prednost v tem tolmačenju imajo begunci is Poljske, ker jih je največ, kritiki pa dokazujejo, da kar bomo pod to kongresno postavo dobili sem, bodo večinoma revni Židje. Vseeno, senat je s 49 proti 29 glasovi ta zakon odobril in naseljevanje se bo pričelo s odbiranjem razseljencev, kajti na-seljeniška oblast pravi, da ne bo vzela vsakega temveč le take, ki bodo oziroma ki odgovarjajo predpisom. Kot smo v Proletarcu že poročali, je zdrave, močne delavce poljske in raznih drugih narodnosti odbrala argentinska, brazilska, francoska in razne druge vlade. V Zed. države pa so v minulih letih po trditvah kongreeni-kov in senatorjev, ki kritizirajo to skemo, bogati begunci is tyemčije, is Avstrije in Is drugih evropskih detel svobodno prihajali. Sedaj t* špekulirajo in - delajo denar, pravijo nasprotniki priseljevanja v to deželo. Uspeli so v toliko, da je sprejeta v kongresu določba sa obdavčenje dobičkov špekulantov, ki so tu kot begunci. Stalni priseljenci pa so itak podvrženi rednim zakonom. Izven teh dveh sto tiseč ljudi jih je prišlo sem — kot še omenjeno — s začasnimi visami — morda že več kot dve sto tisoč, vštevši tiste, ki so dospeli po ovinkih, torej nepostavne. Splošno mnenje je, da so pri-šleci večinoma Židje, kar pa ni resnica. Kajti med novodošlimi je cela armada politikov Miko-lajčkove poljske kmečke stranko, Mačkove hrvaške kmečke stranke, Krekove slovenske ljudske stranke itd. Teh ljudi je tu mnogo in so breme ss organizacije, katerim SO se vdlnjali. Kar je še ljudi v rasnih taboriščih, pa so velike reve. Stari, onemogli, in pa žene, katerik mačje so odšli sa kruhom v Argentino ali kamorkoli, ptroke pa njim prepustili. KOMENTARJI Zbira in presoja urednik . Slovenski del Koroške ostane pod Avstrijo, ako bo šlo po volji anglo-ameriške diplomacije. In Trst pa bo vrnjen Italiji, če bo obveljala njuna poteza. Čudno, kako je ta mal, inteligenten slovenski narod prepehavan sem in tja in to v prid onih, ki so bili v vojni proti nam. Jugoslavija zahteva od Avstrije tudi vojno odškodnino. Kajti avstrijske čete pod nacij-skim poveljstvom so pustošile v nji. In v Avstriji ni bilo po zlomu socialistične stranke zoper Hitlerja nikakega upora. Sedaj pa naj Jugoslavija trpi posledice, a Avstriji pa dajemo nagrade! Dr. Miha Krek je menda sedaj član uredniškega štaba A-meriške domovine v Clevelandu. Zelo se zanima za slovenske, razseljence. Izredčili so jih. Zdrave so izmed njih odbrali, ženske z otroci, bolnike in stare pa pustili. Seveda, Miha je proti, da se bi begunci pred "komunizmom" vrnili v "komunizem". Nikoli pa on in njegoVi tovariši ne povedo, da so to taki begunci, ki so služili Hitlerju in Mussolini ju. Če ne bi imeli tega greha nad sabo, mar se jim bi bilo treba potikati po koroških, nemških in italijanskih taboriščih? Saj jih jugoslovanska vlada vabi nazaj. Vse take, ki so bili zapeljani — pravi — naj se vrnejo. Ostanejo pa naj v begunstvu le zapeljive!. Življenje v begunskih taborih je neprijetno. Drugačno sprejme pod svojo streho. Nekoč je bil St. Paul v Min-nesoti center slovenskih bogo-slovcev — tu rojenih in onih iz starega kraja. Sedaj pa je zapje postalo tako semenišče v San Louisu v Argentini. "A. D." poroča, da so se tam zbrali naj prvo "begunski profesorji in bo-goslovci" (podčrtanje naše). Nato so se razselili v druge kraje. In argentinske škofje zanje dobro skrbe. Iz Am. domovine vas bo morda zanimala sledeča notica: "Ljubljanski škof Rožman se nahaja trenotno... v Švici ob Lucemskem jezeru. Z njim je sarajevski nadškof Sarič. Titov- • ski listi se zelo jeze na zaveznike, da je mogel škof (Rožman) iz Avstrije, kakor da imajo oni pri tem kako besedo."—Ampak, nekaj besede vendar imajo. Rožman si ne upa na škofovsko stolico v Ljubljano. Zato je on še vedno le škof po imenu in v breme svoji cerkvi. Kongresnih Mundt bi se ob svoji predlogi za zatiranje komunistične stranke lahko poglobil v zgodovino. N. pr. v našo domačo med prvo svetovno vojno, ko so oblasti lomastile po delavskem tisku in drhali pa udirale v delavske urade in jih razdejale. Ali pa, ko so mužiki in delavci prišli pred svojega očka, "dobrodušnega" carja, da ga poprosijo za varstvo pred izkoriščevalci, pa so jim carjevi vojaki nabrzeli svinčenk v telesa. Ir morda bi se Mundt kaj sploh biti ng more. In Miha naučil iz zgodovine Francije, Krek je veliko kriv, da v njih ginevajo ljudje, ki bi lahko delali v svojem rojstnem kraju sebi in drugim v dobro namesto da moledujejo, naj se jih za božjo voljo kdo usmili ter jih kjer je bilo veliko revolucionarnega razpoloženja, prepovedanega seveda. A je za takratne razmere vendarle zmagalo. Ako ti zabrusi kak kralj, ali kralji-(Konec na 4. strani) Zveza industrialcev vesela nesloge v unijah Odborniki nekaterih unij. niso hoteli podpisati pole, ki določa, da predno je unija upravičena do poslužbe NLRB (National Labor Relations Board), morajo podpisati izjavo, da-ll so ali niso komunisti. Tej določbi se je uprl John L. Lewis, dalje Philip Murray in odborniki kakih treh ali štirih takozvanih "od komunistov dominiranih" unij. < V«4lučaju stavke v tovarnah traktorjev v Peoriji je bila unija delavcev za izdelovanje poljedelskih strojev odbita, oziroma vržena z glasovnice, ker njeni odborniki niso poslali na me-rodajen urad izjave, da niso komunisti. Njeno mesto je vzela unija avtnih delavcev, istotako CIO, toda ne sporazumno temveč v borbi proti uniji delavcev poljedelskih strojev. To povzroča mržnjo med delavci in intrige med unijami. Ob enem pa kaj- pada* radost med delodajalci. Taftov-Hartleyjev zakon torej v borbi magnetov za oviranje in za razbijanje unijskega gibanja dobro deluje. Poeebno v prid advokatom. Rasne unije so tožene za stotisoče dolarjev odškodnine in taki procesi se vlečejo lahko skozi več let, članstvo unij pa plačuje stroške. Korporacijam jih je lahko pla-če vati, ker imajo profile, a de-'avcu pa se posns vsak dolar, ki si ga mora pritrgati namesto da bi n uporabil za vzdrževanje družine. Dne 9. junija se je pričela v Pittshurghu1 konvencija ifiije Jeklarskih delavcev. Načeljuje ji Philip Murray. Tudi on ni hotel podpisati izjave, da ni komunist. Saj vsakdo ve, da ni In (®i jo komunistom sovražen. Toda zdelo se mu je za malo, kakor Lewisu, da bi se udal sa unijske odbornike tako poniževalnemu zakonu. Ampak če hoče, da ho njegova unija pri NL- RB upoštevana, bo protikomu-nistično izjavo moral podpisati, ali pa se njegovi uniji lahko zgodi to kar se je pripetilo uniji delavcev poljedelskih strojev v Peoriji. Kajti nc samo delodajalci temveč tudi tekmujoče unije preže po nji. In unij je mnogo, ki si laste "jurisdikcijo" nad obrati, v katerih za enkrat do-minirajo druge unije. Tako delavci pod masko unije sami o-pravljajo delo, ki bi ga lahko proti njim vršila zveza industrialcev, pa jI tega niti treba nI. Saj toliko časa ne, dokler se je delavstvo pripravljeno lasati drug drugega in si rušiti unije namesto da bi vsi v vsakem obratu samo eno imeli. Kake štiri unije CIO so vsled teh okolščin izgubile že mnogo članov, med njimi unije delavcev v tovarnah poljedelskih strojev, unijo elektrotehničnih dtlavcev, topilniških in rudni- ških delavcev, unije dninarjev itd. In dočim se unije CIO bare sa obstanek, jim unije AFL strežejo po življenju in jim odvsema-jo člane. Vrh tega se listi unij AFL "vesele" neugodnosti CIO, ne zavedajoč se pravila, da "danes meni, jutri tebi." Ameriški kapitallsem se v politiki navidezno lomasti ped masko boja med republikanske ln demokratsko stranko. A v resnici sta eno. V špetiru sta si le radi služb in pa da mačeta "navadnemu človeku" pesek v oči. Unije pa si nasprotujejo druga drugi. Zvezi industrialcev se ni torej ničesar bati. tn ako ae tu pa tam le pojavi kako znamenje sa delavsko solldarfteet, brž poiščejo krivce in jih osna-čijo sa "komuniste", prekucnile in sa nelojalneže. Delavci to čitajo in dovoljujejo, da jih propaganda velebiznise t eno vleče za nos. Nekaj o naših stvareh Smo v juniju, torej v sezoni počitnic. Ta doba se navadno konte na delavski praznik (Labor Day) prvi pondeljek v septembru. Za nas ni počitnic. Posamezniki so jih potrebni, toda delavska organizacija jih ne pozna. Ko je "Big" Tony Tomšič sppročil, da gre na počitnice, je ob enem dejal, da kar se agitacije za Pro-tarca tiče, in pa razpečavanja Ameriškega družinskega koledarja, zanj v tem oziru počitnic ne bo. In jih ni bilo zanj v prejšnjih letih, kajti kamor koli je šel med rojake, je vprašal: "Ste naročeni na Proletarca? Imate letošnji letnik Amer. družinskega koledarja?" In sledilo je pismo* naročnine na list in pa naročila za še več izvodov naše koledarske knjige. On ni edini, ki deluje za naše gibanje tudi na počitnicah. Kadar gre iz Chicaga v Kalifornijo Katka Hrvatin, vedno kaj pošlje — bodisi novo naročnino, ali prispevke v tiskovni sklad, ali pa vzpodbudne dopisnice. - , Pred tedni je bil na potovanju proti zapadu Rudy Potochnik iz Detroita. Poslal je nam potopis, ki je bil dokončan v prejšnji številki. In prinesel je vsoto v tiskovni sklad, ker je bil pri Petru Benedictu in sta govorila o naših težavah. . Ko greste na počitnice k sorodnikom ter med druge rojake, porabite nekaj besed tudi v prid agitacije za Proletarca. U veri I i se Jsoste, da ne bo odpora. In naš dolg se bo nižal. Potrebujemo ne samo prispevkov v tiskovni sklad temveč tudi novih naročnikov. Letos jih je nam smrt že precej pokosila. Treba jih je nadomestiti. Toliko o listu, kajti več — precej več o tem bo v naslednjih številkah. To nedeljo, 13. junija, bo v Milwaukeeju konferenca društev ter drugih organizacij, ki so včlanjene v Prosvetni matici. Namreč v okrožju držav Illinois in Wisconsin. Več o nji piše v tej številki njen tajnik Louis Zorko. Minulo nedeljo sta imeli društvi Liberty Bell in št. 170 Ameriške bratske zveze v Willow Springsu slavnost petdesetletnice te druge najstarejše slovenske podporne organizacije. Vreme je bilo vse dopoldne deževno in tudi popoldne nič prida. A udeležba je bila prilična in spored dobro izvajan. K pomenu slavnosti je govoril glavni tojnik ABZ Anton Zbašnik, ostale točke pa so bile v zabavo navzočim. PROLETAREC JUNE 9, 1948 » w———«———— PROLETAREC LIST ZA INTEttF.SE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SKKDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, Ul. QiAStLO J t' V A N S K E SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za cclo leto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za ceio leto $3.50; za pol leta $2.00. Vil rokopisi ln oglasi morajo biti V našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobCitev v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1900 Editor Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00... fetob'z^tvtii<4večj«do za '■nradiitgc človek«' PROLETAREC 2391 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864. Anglija je se prav tako daleč od socializma kakor je bila pod toriji Mnogi ameriški listi označujejo Anglijo za "socialistično" državo s "socialistično vlado". Tudi v raznih debatah v senatu in v poslanski zbornici smo culi take omembe. Donald Ramsey, ki piše v politično glasilo dvajsetih železničarskih unij, pravi, da gre kapitalizmu "pod socializmom v Angliji kar dobro". Neki drugi poročevalec piše iz Londona, da je .Anglija še vedno štiri petine kapitalistična in le eno petino "socialistična". Nobenemu kapitalistu podržavljenih obratov ni bila imovina zaplenjena temveč mu je bila plačana z bondi % jamče-nimi obrestmi. To pomeni, da gredo dobički tudi po podržavlje-nju njemu kakor so mu šli prej in da delavci delajo zanj, kot n. pr. v Zed. državah, kadar vlada v strahu pred stavko prevzame recimo železnice, premogovnike ali kar že. Zelo se je svet radoval zmage delavske stranke v veri, da bo z njenim triurnfom konec angleške imperialistične politike po svetu. Zgodilo pa se je ravno narobe. Ernest Bevin jo vodi boljše *kot pa sta jo njegova prednika Anthony Eden in Winston Churchill. To priznavata, čeprav ne vselej tako, da ju bi veselilo. Nobena torijska vlada ne bi mogla igrati n. pr. v vprašanju Palestine bolj reakcionarno, protiljudsko politiko kot jo vodi sedanja Attleejeva-Bevinova vlada. Bila je Anglija, ki je že med prvo svetovno vojno obljubila Palestino Židom in čim so zavezniki zmagali, so si Palestino podvrgli Angleži za svoj protektorat. Utrdili so si svoje posesti na bližnjem vzhodu, zgradili si oljno-vode (oil pipes) in poleg nad Egiptom zavladali tudi nad Irakom in Trans Jordanom. Podpirajo fevdalne arabske mogotce in pridobili so Zed. države, da delajo isto, no v korist arabskega ljud-/ stva temveč v interesu anglo-ameriškega imperializma. * - To je Anglija, ki se šteje za vzor demokracijo. A pri tem r pozablja, da ima dinastijo, aristokracijo, zbornico lordov, da je to še vedno država veleposestnikov in industrialnih baronov. Attlee , in Bevin torej nista prispevala k graditvi socializma še nič dru-„ gega kot da sta podržavila bankrotirano premogovniško indu-: stri jo in pa železnice. V diplomaciji je ostala na vrhuncu stara « aristokracija. V Grčiji Anglija podpira reakcionarne rojaliste, kot jih je Churchill. In nikjer na svetu ne podpira Anglija takega gibanj«, ki res hoče v socializem. Ni čudno, da je ameriški kapi-- talizem z angleškim 44socializmom" povsem zadovoljen. Obnavljanje Stalingrada, v -katerem fe bih nemška silq prvič tepena Ogromna nacijska ofehziva na vzhod je bila ustavljena v eni največjih bitk v drugi svetovni vojni. Svoj konec je doživela v Stalingradu in okolici, Sovjetska armada se je borila z nadčloveškimi napori, da je zaobrnila Nemce nazaj proti rajhu. Na bojišču pa je ostalo na tisoče trupel in tudi gmotna škoda jc bila ogromna In kakor so se prej borili n poraz sovražnika, teko ae sedaj trudijo pri obnavljanju svojega mesta. Ce prideš v srednji del Stalingradu, naletiš skoro samo na i aevuline, (če pa se obrneš proti soveru k Volgi, postajsjo raava-linc bolj in bolj redke V severnem delu mesta obratujejo tri velike tvornice: Rdeči oktober. Barikada in znana sts-lingrajska t vomica aa traktorje klo, traktorji, gradbeni materi-jal, obleka, obutev, industrijske naprave, naftovodi in tovorne ladje. L. 1946. so izdelana glav* na industrijska podjetja v mestu 41.7 odstotkov industrijskih proizvodov več nego 1. 1945. Tvornica traktorjev je v tem času izdelata 1514 traktorjev več kakor prejšnje lato. V tvornici jekla "Rdeči oktober" so obnovili trinajsto marti-novko Ce primerjamo proizvodnjo jekla v tem podjetju, pridemo do zaključka, da se je pove- v letu dni za 70 odstotkov, dočim 4» i proizvodnja valjanega železa An pločevine narasla aa 32 odstotkov. L. 1000 bo {vomica «v Stalingradu izdelala milijon ton jekla in 60 tisoč ton va-ljanaga, železa V štirih letih proizvodnje je (From Industrial Worker.) i ČLOVEK IMA MNOGO SLABIH LASTNOSTI. Ena aajgriih je prilizovatije in pe'oli/nMtvo. Koliko laglje bi bila upornikom, «ako V» kronaqi in nekronani kralji ne imeli skozi vso našo dolgo zgodovino na svoii strani k leče plasrev', izdajale sv, hlapcev za hlapce rojene, in rablje, ki so pripravljeni na povelje svojih gospodarjev ubijstl tudi lastne brate. Čc ae bi bilo klečeplaseev, prilianjeecev ia petolisnikov, bi ne bilo treba nobene stavke in nobene vojne rasen tiste, ki bi .jfranlla: svetovni mir in isobiljo za vse. Toda ogromen del človeštva je utopljen v neznanju, vzgojen za suženjstvo In zato bnamo po svetu ekonomsko in moralno sme rtiče namesto resnično civilizacijo. . cmeriskih ladjah! L. 1916 je bil uzakonjen 8-urnik zu železničarje. V zadnjih štirih letih so bila v dal Stalingrad za dve milijacdi Stalingradu obnovljena «indu- rubljev Industrijskih izdelkov, strijska podjetja, ki zaussmajo Vsak traktor, vsaka torta jekla, prostor 900 tisoč četvomlh me- *i jo napravijo v Stalingnsdu, t rov ln približno prav toliko ima pomaga pri gradnji tvornMkih mesto stanovanjskih zemlji* »objektov, šol, gledali, stano-Ifcmes ima Stalingrad dkrog 8*0 vanjekih hiš, ltd. V kratkem bo tisoč prebivalcev. v Stalingradu zopet zaplalo pel- Lanako leto eo obnovili 110,-wo življenje Delavstvo v Ameriki - nadaljni industrijski soori lllUVtfll IMItl MIVI ■ (Psti od devetih članokv o zgodovini delavskega gibanja. Snov in podatki iz materiala, ki ga je zbral Delavski oddelek.) oOO čet v. metrov stanovanjskih zgrad, zgradili deset šolskih poslopij in več tvornic aa industrijo prehrane. V središču mesta o odprli giidali&če, fisitaalno-terapevski zavod, pedagoški Institut ter več drugih kulturnih ustanov. Poleg tega obratuje v mestu žaga, kombinat za izdelovanje tipiziranih hiš, tvornica Ameriška delavska federacija za konserve, ki je največja v ru-svojimi železničarji in želazni- je imela svoje boje z organizaei- i ski federaciji, tvornica obuvala, ----. ------ 4—*; konfekcije in druge tvornice, ki Mesto bo Ijeno popolnoma obnov- Iki promet Je bil paraliziran političnih ciljev — Soeiali- Sledilo je izposlovanje sodne stično delavsko stranko ; in IWW (ust. 1905). IWW Zed. držav. Tej prepovedi ao](Industrial Workers of the sledili nemiri in predsednik Cle- World) te vključevala delavske pričetka novega stoletja, so se unije dobro vkoreninile v ameriško industrijo. Vender ps so pri tem najetele ns ostro opozicijo od strani velikih korporacij. Ts korporacije so se formirale v času civilne vojne in v dobi, ki ji je sledila. Cilj jim je bil razvoj ameriške industrije in bogatih virov premoga, železa, bakra, petroleja itd. Okrog nja sporov veland je poslal čete nad stav kar je. V tej stavki je 26 oseb iz- oskrbujejo prebivalstvo s predmeti široke potrošnje. Največji vtis napravi prostor, kjer stoje tri ogromne tvornice, obdane z delavskimi naselji. Dimniki tvornice, železniški tiri, nova delavska naselja, šole itd. 1. 1990 ao velike korporacije doni inir ale ekonomsko življenje hi tudi politično življenje te dežele. Proti unijam so torej vodile krepak odpor in posledica je bila pravcata industrialna vojna. Izmed krvavih konfUktov v letih !890tlh sta izrazita posebno dva. Prvi — v L 1892 med u ni jako zvezo železničarjev in jeklarskih delavcev Carnegie Steal korporacije v Homestead, Ps. Spor se je pletal okrog nameravanega znižanja plač in priznanj s unije. Ko je bila okli- Bivši romunski kralj Mihael Hohenzolern bi rad nazaj na cana ^^ je korporacija na- prestol. To željo je izrazil pred tedni na svojem obisku pri Tru- jela 3qq "detektivov" od Pin-manu. In Harry je dejal, da se to kaj lahko zgodi. Enako upanje fcerton's National Detective a- in politične skupine ter je ozna-njevala revolucionarne doktrine gubilo življenje in mnogo je bi- J kot organizacija tega kova in parki — to je zunanja slika lo ranjenih. Stvar pa Je segla to skušala pridobiti v svoje vrste tega mestnega dela. pot daleč ki oposorila javnost na velike množice neizurjenih de- Veliki nemški vojni aparat, ki delavske probleme, ki to postali lavcev. Nekaj časa je uspevala i je krenil proti Rusiji 1. 1941 na predmet narodne politike. Na- , v predeljVi žitnih polj, v maj- 3000 km dolgi fronti, je obrnil vzlic dejstvu, da so bila vpraža- nah, gozdnih taboriščih, v pre- glavnino svojih sil na jesen dru-nja sporov med delsvstvom in dilnicah itd a že po 1. 1913 je gtga leta vojne proti Sovjetski ških polkov, elitne strelske di-visi je, tisoče tankov in borbenih letal za uničenje stalingradskih tvornic v severnem delu mesta. Še danes imenujejo' Mamajev kurgai. na severu S talin grada Romunski Mihael se zeni in zabavlja je vlil v Mihaela tudi Winston Churchill. Medtem pa je nova Romunija na delu za iztrebitev starega reda, v katerem je Mihaelov oče postal multimilijonar ne da bi kdaj kaj koristnega delal. In mladi Mihael, ki tudi ni rabil ne svoje glave in ne si napravil žuljev na roki, je posedoval šestnajst graščin z gozdovi okrog njih, ki so mu služili za lovske zabave. In imel je 400,000 akrov zemlje, 143 gradov in posestev, ogromno draguljev in vloge v zlatu. Zato sedaj lahko še vedno po kraljevsko živi. Potuje po svettu, biva v najdražjih hotelih in vilah in s seboj ima spremstvo *rovon,e politični organizaciji. Njena rr+sretne matice bo smernlos so bile: nagraditi peli- y nedeljo 13. junija tično prijatelje delavstva in po v Milwaukeeju raziti njegove nasprotnike v vo-, ' litvah. Samuel Gompers, ki je V nedeljo 13^ junija vodil to politiko je uspel, -da je vršilo zelo važno zborovanje na U način delavstvu isvojeval Konferenčne organizacije Pro- gotove zaičitne zakone v itevilu svetne matice M severni Illinois • - — - - in Wisconsin in sicer v Milwau- se bo Beli hši nova vnanja politika in dobili smo Trumana in njegovo doktrino. In pa "mrzlo" vojne, in tudi 4tvrsčo" vojno, ki jo naša vlada podpira v korist monarhistov v Grčiji ln v prid reakcije na Kitajskem. SANSov program je tak kakor je bil. SANS je bil deležen priznanj za svoje delo iz najvišjih uradov. Seve, to je bilo v Rooseveltovi dpbi. Ampak čemu nsj bo nelojalnost sedaj to, kar se je pod Rooseveltom priznavalo za lojalno delovanje? Vzrok, da pišemo te vrstice je, ker po deželi rujejo begunci — tisti, ki bi radi nazaj v Jugoslavijo, (oda he v sedanjo. Naše rojake strašijo na shodih, v cerkvah in na raznih sestankih, naj se pazijo, ker ameriški vladni organi imajo vsakega na piki, ki je prijateljski novi Jugoslaviji. Tu pa tam se morda kdo res ustraši. Pritisk na njegove živce je bil kajne premočan, da bi ga mogel kratkomalo odbiti. Vsakdo naj si predstavi: Noben SANSov odbornik ni storil ničesar škodljivega proti naši deželi. In ne kak posamezen član. Vse kar smo hoteli, je pomagati državi in gibanju osvobodilne fronte, ki sta jo med vojno poveličevala posebno Winston Churchill in Franklin D. Roosevelt. S tem, da smo pomagali nji, smo pomagali k čimprejšnji zmagi nad osličem. Sedaj pa pomagamo, največ kot posamezniki, tej od vojne zbiti Jugoslaviji msterislno, kar ni veliko. Jugoslovani v Ameriki smo večinoma nsvsdni delavci in zato ne moremo zbrati v kak sklsd milijon dolarjev, ali ns milijone dolarjev temveč kvečjemu kak stotisočsk sli dvs. SANS je organizacij* ljudi, ki so zvesti državljani in ki so vsak po svoji moči delali kjerkoli za zgraditev veličine Zed. držav. SANSov odbor je kos naloge, ki mu je dana in sko bi imelo biti komu narodno in neprijetno pri duši, nsj bo tistim, ki goje zle •nisli, hudobna nakane in ki imajo grehov na peharja, pa jih zakrivajo v spovednicah in ps pod p&aičem Trumanove doktrine. keeju v Rebersnikovi dvorani, 539 So. 6th St. Pričetek ob 9:30 dopoldne. Kakor je dozdaj znano iz prijav zastopnikov in zastopnic bo zborovanje zelo reprezentativno. Na dnevnem redu bo razprava o tretji politični stranki in o letošnji predsedniški kampanji in jesenskih volitvah, katere bodo^ najbolj važne v zgodovini Amerike, kar se tiče slo-vanrkih narodov in njih prese-ljencev in še važnejše bo vprašanje ali bodo narodi živeli v miru in v prijateljskem sodelovanju ali pa bomo vedno živeli v strahu'kdaj izbruhne tretja svetovna vojna, da uniči nas in civilizacijo. Samo ta predmet razprave je toliko vreden, da ga je vredno iti poslušati m kdor le more naj se udeleži zborovanja in sledi razpravam. Vsakdo je dobrodošel. Na dnevnem redu bodo tudi rgxprave o naših%lastnih problemih, katerih je mnogo. Podana bodo tudi poročila iz različnih naselbin o društvenih, kulturnih, politčnih in drugih aktivnostih. O zadnjem zborovanju širšega odbora SANSa, ki se je vršilo koncem maja v Clevelandu, bo poročal s. Vider, pred-sednik istega Za zborovalce bo pripravila kosilo Mrs. Rebernišek. * Torej pridite ob času in se prijavite za kosilo.' Ns svidenje v nedeljo 13. ju-nija v Milwaukeeju. Leais Zerko, tbjnik Konference. kov. Prostor okrog tvornice *4Rdeči oktober" je bil pod takšno točo bobnečega ognja, da ni ostal kamen na kamnu. S topniškim ognjem so bile uničene v tem delu mesta vse zgradbe. V tvorniškem delu Stalingradu je danes več hiš kakor razvalin. To je velika zmaga. Pred štirimi leti se je tod vodila borba. Nemci so vse uničili. Inženir tvornice Pijazov je rekel: Ko sem prišel semkaj, sem komaj odkril kotiček, ki je bil vreden obnovitve. Tri dni za menoj so prišli delavci — pet mož Začeli smo razkopsvsti razvaline. Vsak dan smo odkrili v ruševinah okrog 100 nerazpoče-nih granat in kakšnih pet do deset min, ki smo jih uporabili pri razstreljevanju ostankov, ki smo jih morali porušiti. Nato smo od-kopali prvi stroj. Bil je razbit. Toda prave ovire so se pojavile šele pozneje — pozimi, ko smo načeli montirati stroje. Ni bilo še stropov, stroji pa so že delali. Neprestane smo morali odstranjevati led, ki se je tvoril na njih. Po prvem večjem čiščenju razvalin so traktorji odpeljali nad 5 tisoč vagonov opeke, betona in ostankov železnih konstrukcij. Livarno smo obnavljali vzporedno z nekaterimi drugimi objekti. Prve sestavne dele za traktorje so delavci vlivali na prostem. Nemci so največ streljali ns stalingradske tvornice, ker so vedeli/ kskšen pomen imajo. Prebivalci Stal in grada pa so napeli vse svoje sile v obrambi mesta. Po odhodu Nemcev so Dokazali velike odločnost in voljo za obnovitev. V prvem čssu obnove so ljudje dožlvljsli tetke stvari, ki niso prav nič zsosta-jale za dnevi vojnih strahot. Vzdržali ps so junaško vse napere in preizkušnje. Velika mesta nastajajo v nekaj stoletjih, Stalingrad pa je v štirih letih postal mesta 800,000 prebivalcev, maslo tvornic, kjer se ie sopet izdelujejo stroji, Je- Marko Vidakovič, vodja najboljše delovne ek opine v Mostah pri ftl-rovniei na Slovenskem. Smrtna kazen ne odpravi zločinov Na svetu je nekaj dežel, ki nimajo smrtne kazni.- Nedavno jo ie odpravila tudi Anglija, ssj za nekaj let "na poskušnjo". Zagovorniki odprave smrtne kazni so dokazovali, da je v državah, ki imajo smrtno kazen v svojem sistemu, več zločinov kakor pa v onih, ki je nimajo. Za primero so navajali rpucne statistike o kriminalstvih v Zedinjenih državah. Tu imajo smrtno kazen skoro vse države, a vendar imamo zločincev kot proporčno le malokatera drugs država na svetu. Dne 12. maja so glasovali o predlogu za odpravo smrtne kazni tudi v avstrijskem parlamentu. 102 poslanca sta glasovala, da naj ostane ie v veljavi, 29 pa jih je bilo proti. ^PH«te~po^novo knjigo MSle-vensko-ameriška kuharica" v ProfetarČevo knjigarno. Cana IS.09. Naročite si jo ie danes. Tole mi ne gre v glavo? AngHJs je 2idom obljubila Palestino že med prva svetovne vojno. In potem znova in znova, toda je svoj sklep vedno savla-čfvala. Po+em so tudi Zed. dr* fave dsle .Židom ropanje, ds bo njihova pradavna domovina postala zopet njihova. A v resnici ps AagMja podpira skoti vso to debe Arabce in Zed. države jim dajejo peta ho take ad strani. Le kako mere*a washingteaaka in land enaka vlada igrati take dve-okrasno, hinavske politiko, te asi nikakor ns gre v glave! nOLRAHC, JUNE t, IMS. VLADIMIR NAZOR NOVELE BOŠKARINA (Nadaljevanje.) — Na Učko te bom popeljal, kjer plešejo vile, v mladeniča naj te spremene. — Dovolj s?m živel. — V Benetke te bom ponesel, da jih boš videl; tlato uro ti bom podaril; zelišče ti bom dal, pa ti bo Barbara nx^la sina. — Ne, nič drugega nočem, kakor prvo nagrado za Boškarino! Čast naj mi vmejo in poštenje! — Toda prav tega ne morem storiti. Tvoja krava je ničvredna. — V mesto me popelji! Bom videl poverjenstvo in B6škari-ni! — kriči kmet in suva volkodlaka z nogo v hrbet. Pošast leti proti goram na zahodu. ' 4. Široka, okrogla kotlina leži pod botrom Zvanetom. Vrhovi gora naokrog so se z zobmi zasadili v nebo. — Doli, v mesto! — ukazuje kmetič volkodlaku. Vrhovi gora se dvigajo, Onadva pa se spuščata v temo, ki je vedno bolj črna. Zvane gleda, kako se obroč planin zožuje nad njegovo glavo; ves v strahu vrešči: "V pekel me neseš" in bije s nogami volkodlaka, da bi znova poletel više. Poslušna pošast ja obstala in začela drugače veslati z nogami, toda prav tisti trenutek se je zaslišal čuden glas. Od spodaj, iz velike globo-čine, s hribov naokrog ali iz zemeljske notranjščine ja slišati močno mukanje, kakor klic se raslega po dolini. Neviden val je zaplUsnil ob stene prepada; toliko da me slišiš, kako se trgajo nitke tkiva noči. — Boškarina! — vpije kmet in naganja volkodlaka znova proti dnu kotlina. Okrog trdnjave nad prepadom sa ja zgrbllo mestece. Ulice, ceste iz soaadnjih krajev, pota iz vasi in steze iz senlc se kakor napete niti sukanca iztekajo na dvorišče pred trdnjavo. Botru Zvanetu se zdi, da gleda paj-kovo mrežo: trdnjava-pajk stoji vsa črna na sredi, hiše, senice in kolibice so pa kot ugrabljen plen, ponekod že izsesan, drugod še zamotan v pajčevino. Pajek-trdnjava bedi v noči. Njegov hrbet moli proti nebu, z očmi pa razsvetljuje vrh ob prepadu. Štirje tovariši sedijo za mizo pod balkonom. Člani poverjeni-štva za nagrajanje bikov in molznih krav se gostijo nocoj pri šjor Momolu, ki je ves srečen, da je njegova krava Rosa dobila danes prvo nagrado. Gospod prisednik deželnega odbora, župan in živinozdravnik omenjajo tisto gnusno kravo, ki jo je davi prignal neki kmetič pred poverjenstvo v splošno pohujšanje in zasmeh. — Tale krava, gospodje moji — pravi župan — je prava podoba gospodarske moči tega naroda. Živinozdravnik sreba refošk in pripoveduje: — Gospod Momolo je kupil od kmeta Grbljine smešno kravo, samo da bi pomagal težaku. Gostje hvalijo in slavijo gospodarja, ta pa nazdravlja pri-sedniku. Kar pleše od sreče, ker mu celo priznajo, da je človek, ki se žrtvuje za siromake. Sjor Momolo je obmolknil, kozarci so zadnjikrat zazvenčali in gospodje so vstali. Tisti trenutek pa so zaslišali hrup pred vrtno ograjo, i — Počakajte me! — vpije nekdo, ki sedi na hrbtu živali, ki je. gospodje ne morejo dobro razločiti, toda po vsem videzu jc boli podobna psu kakor konju. S tiste živali, 'ki se boji svetlobe in se umika nazai. ie stopil nekdo, se zagnal proti plotu, ga preskočil in planil pred mizo. — Ti si, boter Zvane? — pravi šjor Momolo. Boter Zvane Grbljina s skuštrano -brado, krvavim nosom, prašan in čudno oblečen, mežika z očmi, stika z rokami po žepih, potegne na dan nekaj kron in jih zažene na mizo. — Zvane, ali si pijan, ali nor? — Ne pijan, ne nor, šjor Momolo! Prišel sem, da mi daste nagrado in da mi vrnete Bftška-rino. — Che selvaggio! (Divjak) Che barabba! —- se čudijo gospodje. — Toda človek božji — miri kmetiča šjor Momolo — nagrado je dobila moja Roša, Boška-rino si mi pa prodal. — Da je njihova Roša dobila prvo nagrade? To ne gre, gospod; to ni prav! Da oni dobijo vse tiste denarje, jaz pa nič? So spodbujala vzgojo v pravcu to-se morda oni trudili s svojo Ro-šo kakor sem se jaz, nesrečnež, z Boškarino? Prvo in prvo, oni so kupili to kravo v tuji deželi, Boškarina pa je naša domača žival; vrgla jo je Belusa, ki jo je kupil moj pokojni oče v Pore-ščini. Oni imajo lep hlev in kolikor hočejo sena in hlapcev, ki skrbijo za živino; in za zdravila lahko dajo, če živina zboli; in kakor koli si lahko pomagajo, kadar nastopi poleti suša in pozimi hud mraz — jaz, kaj naj pa jaz počnem, ubožec, kadar je žival lačna, žejna in bolna? Zakaj naj bi vedno dobivali nagrado oni, ki so bogati in imajo vsega? Oni ne vedo, da sva jaz in moja Barbara trpela večkrat lakoto in žejo, samo da nama Boškarina ne bi poginila. Ne vedo, kako sva sc trudila radi nje, .ko sva iskala seno, travo in vodo. Posušila sva se, samo da bi se zdebc-lila — a oni, šjor Momolo, kaj PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI • * USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO • a e • a a e a NAROČITE SI. DNEVNIK "PROSVETA" Naročnina sa Zdrvfteae driave (tsvsemš! Ckleaga) If Kanado M M >a leto; |4.M sa pol leta; M.M sa tetrt leta; sa Chleage la Ceek Ca., |IM sa eele lete; $4 J i sa pel leta; sa laosematve $11. 4 - Naslov sa list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS so storili za svojo Rošo? Prav nič! Tudi mi, kmetje, smo rediliJ živino, ki so jo oni pripeljali iz tuje dežele... Ni je krave nat svetu, kakor je moja Boškarina;' zato pripada prva nagrada me« ni, ne pa njim. Po pravici delajte; prvo nagrado mi dajte, ali mi pa vsaj kravo vrnite — kaj mi bo ta miloščina! Tako je govoril boter Zvane, s srcem na dlani in ves rdeč v obraz. Gospodje so se :amo čudili,'' Prisednik je zahteval, naj Mo-; molovi sluge vržejo predrzneža ven; župan je ukazoval, naj pokličejo stražnika, ker je kmet pijan in nor. — Dragi moj 6oter Zvane, vsi tile gospodje so zjutraj videli vašo Boškarino. To ni več: krava. Saj bo zdaj zdaj pogini-1 la! — je dejal šjor Momolo. Pri teh besedah pa je kmet skoraj podivjal. Njegova krava da bo poginila? Ta žalitev ga peče; ne more je preboleti. Kaj so gospodje res dobro videli nie-govo kravo? Hlapci naj zdajle priženo iz šjor Momolovega hleva Rošo in Boškarino, gospodje naj si ju pozorno ogledajo, mleko naj jima pokusijo, potem naj pa razsodijo, katera izmed njiju bolj zasluži nagrado. — Ta človek je nor! — je dejal prisednik. — Dajte, pošalimo se z njim, dokler ne pridejo stražniki. Priženite kravi! Sjor Momolu ta želja gospoda prisednika ni bila povšeči, toda gostje so začeli ploskati in gospodar je moral pomigniti hlapcem. Hlevi so bili takoj za hišo. Ni trajalo dolgo in prignali so obe kravi pred gospode. — Oh, živalica moja, Boškarina zlata! — je za vpil kmet, planil h kravi in jo začel poljubljati na oči in na čelo. Gospodje so se zasmejali. In res, zraven čiste in debele šjor Momolove krave je bila Boškarina videti gnusna, mršava in starejša, kakor je bila v resnici. — Kmetič, s prstom ji pre-štej rebra! Gotovo ji katero manjka. Zakaj si dovolil, da so ji psi odgrizli rep? — Stavim, da bi šjor Momo-lovi hlapci lahko prežagali hlod na njenem hrbtu. Gospodje so se vedno bolj strupeno norčevali iz Boškari-ne, iz kmetovih oči pa so tekle solze. — Boste videli! — vpije Zvane; spustil se je na kolena, prijel kravo za vime. — Nikar je ne vleči, revice! Kmetič ne posluša več zbada- nja gospodov; zraven krave kleči, nekaj ji govori, z dlanmi ji gladi vime, potem jo prime za seske in začne molzti. Boškarina se ne premakne; mirno in blago gleda gospode. Njeno vime je ob dotiku Zvane-tovih dlani postalo okroglo in napihnjeno. Seski so v kmetiče-vih pesteh nabrekli; in dva mlečna curka sta brizgnila iz njih. — Per Dio! Nekaj je pa le kanilo. — In to je vse, kmetič. Nikar se ne trudi! Toda iz vimena brizgajo vedno debelejši in močnejši mlečni curki. Mleko dela jamice na tleh, se peni in šumi; s kamenja je brizgnilo in oškropilo obraz gospoda prisednika, ki se je pri-' pognil, da bi bolje videl in sli-sal. (Dalje prihodnjič.) POLETJE JE TU in ls Juaoslavije, Poljske, is Sovjetske unije ter ls drugih od sapadnegi bloka bojkotiranih dežel poročajo, da se jim obeta obilna žetev. / ji »t Z IIPRAVNIKKi: IN UREDNIŠKE MIZE Ali že imate dr. Kernov Slovensko - angleški besednjak? Njemu je zaloga pošla. Mi imamo še nekaj izvodov. Dr,' Kern pravi, da vsled preobloženosti v svoji zdravniški praksi besednjaka ne bo več izidal. Ima pa v zalogi še nekaj angleško-sloven-skih beril, katere si lahko eiaro-čite tudi iz Proletarčeve knjigarn^. Frank Cvetan, Johnstown, Pa. se od časa do časa oglasi z naročninami, a mi bi radi, da bi tudi kaj napisal v list, bodisi v to kolono, ali pa samostojen dopis. Johnstown je v tem oziru jako zaostal. Nekoč je bila ta naselbina v raznih aktivnostih ena izmed najbolj živahnih. * V Warrenu, O., deluje v prid Proletarca naš neutridljivi Joseph Jež. Skrbi, da so naročnine redno obnovljene in pa da se dobi tu pa tam tudi kakega novega naročnika. v Frank Stih, Sheboygan, Wis., je poslal šest celoletnih naročnin. Iz te naše severne naselbine bi radi tu pa tam tudi kak dopis. Saj je med našimi rojaki v nji vse sorte aktivnosti. Frank, kaj, če se bi ti včasih cglasil s poročilom v Proletarcu? KOSTANJ Plod žlahtnega kostanja je izvrstna hranilna snov. Kostanjev sad vsebuje namreč nad 40% škroba in sladkorja, 6% beljakovin, 4% tolšče in do 2% rudninskih soli, med temi tudi fosfor in kalij. Iz tega vidika ne zaostaja redilna vrednost kostanja za običajnimi žitaricami. Ni zaradi tega čuda, če je kostanjev sad postal v mnogih primerih osnovna hrana za človeka. Vsekakor pa je kostanjev plod izvrstna dopolnilna hrana pri prašičereji. Kostanj ne ljubi niti hladnega in vlažnega podnebja, niti pretoplega in presuhega. Razširjen je na področju, ki je, kakor smo že imeli priliko omeniti, do njega dobilo svoje ime (kostanjevo območje). Srednje visoke lege mu najbolj prijajo. Glede podnebja ima kostanj skoraj iste zahteve, kot jih ima hrast. Glede tal pa je kostanj precej izbirčen. Ne zahteva sicer rodovitne zemlje, ker si s svojimi dolgimi in globokimi koreninami dobro pribori potrebno hrano. Ni mu pa obstoja v zemljiščih, ki vsebujejo apnenec, kjer ga po navadi lahko na- Antoa Zornik se je n? poti iz Herminija na konferenco SANSa v Cleveland ustavil pri mnogih rojakih, da jih vpraša za poravnanje potekle naročnine ali pa da dobi nove. Pravi, da so se nekateri zbali Mundtove predloge pa bi radi zabrisali kakršnekoli stika z radikali zrnom. Je pač bilo vedno tako. Zato pa pregovor pravi, da se zlato preizkuša v ognju. In drugi pregovor pa, da ni vse zlato, kar se sveti. Poslal je ob tej priliki (dne 27. maja) dvanajst naročnin. Iz Milwaukeeja se je spet oglasil Louis Barborich. Poslal je dve naročnini in provizijo dal v podporo listu. Joseph Mihelič, East Helena. Montana, je poslal eno obnovitveno naročnino jn $1 v tiskovni sklad. ;; Društvo Bled št. 19 JPZ Sloga, Milwaukee, Wis., je obnovilo članarino v Prosvetno matico za to leto. Poslala jo je tajnica Josephine Slapnik. Ob enem poroča, da bodo to društvo zastopale na konferenci krajevne organizacije Prosvetne matice, ki se bo vršila v nedeljo 13. junija, Christine Podjavoršek, Joe Ju-van, Anton Kamnikar, Joe Ri-tonia, John Ocvirk, Mary Schu-ler in Josephine Slapnik. Joseph Oblak, Chicago, je poslal za v prejšnjo številko dopis, oziroma vabilo na slavnost ABZ, ki sc je vršila minulo nedeljo v Willow Springsu. Poslan je bil prepozno, ker radi praznika (Decoration Day) smo morali list zaključiti dan prej Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST Sftk STREET • Tel. CrawfeHI 2212 < OFFICE HOURS: l:3t to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) i:SI to 1:11 P. M. (Except Wed., Set. and Sun.) Res. 2219 Se. RMievty Ave. Tel. Crawferi S44t • If aunrer — Call 67 M ■I PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL j ; Fino postrežbo —• Cene zmerneDelp jomčeno ! TELEFONI i CANAL TITS—TITS kot običajno. Vendar pa smo va? bilo vseeno imeli v listu, dasi ne s takimi podrobnostmi, kakor nam jih je on poslal. Priredba teh dveh društev ABZ (št. 70 in 170) je lepo uspela. John Vitez, Bridgeport, O., je poslal poročilo o stanju kluba Naprej št. 11 JSZ. Ima 16 članov in pokojni Joseph Snoj bi bil tega v današnjih časih, ko vse tako rohni proti radikalizmu, izredno vesel. John Vitez ob enem omenja, da ga pri delu ovira bolezen. Upamo, da sedaj, ko smo v poletju, se mu bo zdravje kmalu vrnilo. Iz Fontane, Calif., se pogosto-ma oglašajo. Nedavno jo nam pisal od tam Anton Richtar ter obnovil naročnino za celo leto. Joseph Korsic, Detroit, je poslal dve celoletni naročnini ter $2 v tiskovni sklad, ki ju je prispeval Anton Plazar. Mike Standohar, Girard. O., se pritožuje, da še ni prejel Ker-novega Slovenskega-angleškega besednjaka. Poslal je zanj $5 in enako vsoto- listu v podporo. Sl^lnja je bila izkazana, a knjige še ni prejel. Naj nam oprosti, ker zaradi težav v uradu—namreč vsled bolezni upravnice so se nekatere pošiljatve te vrste zakasnele. A bo vse v redu, ozi-rama je že in naš prijatelj Stau-dohar je knjigo že prejel predno je dobil tega Proletarca v^roko. domešča hrast. Že sama prisotnost kostanja nam naznanja ta-Paul Bartol v Waukeganu je kozvana kisla zemljišča, t. j. dobil novega naročnika. Njego-j zemljišča, ki ne vsebujejo ap-vo ime 1e Charles Cerk. Upamo, nenca. Takih zemljišč pa je na da bo zdaj tudi Charles kaj sto- Slovenskem, v Italiji, Ameriki ril za razširjenje tega lista. Vso- itd. mnogo, lahko rečemo tudi to je poslal Martin Judnich in preveč. Kraška rdeča zemlja mu poleg še eno naročnino in pri-j je dobrodošla, ker, kakor je že speval je 50c listu v podporo. na splošno znano, ne vsebuje ap-. . nenca, čeprav sloni na čisto ap- L*>uis Mentoni, Detroit, je ob- neni podlagi. Prav tako mu pri-novil naročnino in prispeval $2 jajo žemljica, ki izhajajo iz pe-v tiskovni sklad. Pravi, da mu šdenca (siVega kamna), kakor je je žal, ker je nekoliko zakasnil^ to primer bližnje tržaške okoli-Zelo bi nam bilo v pomoč, ako ~ ~ bi vsi naročniki kar sami od sebe obnavljali naročnino. Tako pa potrebujemo zastopnikov, Iti gredo od hiše do hiše, in često-krat zaman. Anton Zornik je poslal še dve naročnini in $6 listu v podporo. Imena prispevateljev bodo v prihodnjem izkazu. ce in skoraj vse slovenske Istre. Naravnost sijajen pa je razvoj kostanja na tleh vulkanske narave, kjer doseže orjaško veličino. Ilovnata težka zemlja mu ni prikladna, kakor ni na splošno vsem drugim drevesnim vrstam, če izvzamemo brest. Svetost je privatna, John Krebel iz Clevelanda je ne pa Življenja poslal vsoto za naročnine, prispevke listu v podporo in za oglcs "Zarje". Imena prispevateljev bodo v prihodnjem izkazu. Frank Debeljak, Chicago, je obnovil naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad. Društvo Venera št. 192 SNPJ bodo na konferenci Prosvetne matice v nedeljo 23. junija zastopale Mary Schuler, Mary Oven, Anna Kapushar, Christina Kocjan, Louise Widmar in Angela Brence. Anton Gorenz, Springfield, ki se je časi oglašal v Proletarcu s humorističnimi dopisi, je obnovil naročnino in želi nam vse dobro. Na Kitajskem so življenja ničvredna, kar je dokazal spet nedavni slučaj, ko je bogataški plantažnik gumijevih nasadov odslovil 200 dninarjev, češ, da jih več ne potrebuje. A odstavljeni delavci so rekli, da lahko delajo dalje, da bodo posestvo že sami upravljali. Lastnik je nanje pozval oboroženo silo in ker so se presenečeni delavci še vseeno upirali, so začeli vanje streljati. Angleška časniška a-gencija Reuters poroča, da je bilo sedem delavcev ubitih in 10 težko ranjenih. Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa j'j tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), po-iTtbni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. ZA LIČNE TISKOVINE V8RH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO.. - Tel. MICHIGAN S145 J; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ij PROLETAREC SE TISKA PRI NAS P HO L KT A Bik., JUNE 194«. KRITIČNA MNENJA, POMOČILA IN RAZPRAVE - - KOMENTARJI m (Nadaljevanje s t. strani.) I r\ju le malo upoštevane in koli- ca, ali pa k*k ameriški multimi- kour *ihJcx vuzborn!^ in v.dru; lijonar da ce nimaš kruha, pa*lh ^ uradih' £0 s1 Jlh Jej potico, se to lahko reče. In same Prlborlle-tudi kaka politično gibanje la-1 Henry A. Wallace je imel nc- hko prepovcl Ampak posledice niso bile še .nikoli v korist tistim, ki so se norčevali iz bednih. To posebno dobro vedo potomci francoskega, ruskega, habsburškega in raznih drugih dvorov po svetu. In enaka usoda čaka tudi grške rojaliste, $im jih neha vzdržavati ameriška republika ... Članka r v "A. D." je o Trtu nedvomno napačno poučen, ko , . . trdi. da so ameriško javnost vnahjo politiko. *a komunista osleparili z njim. Kdo? Mar i/ bil Winston Churchill tisti, ki ga je v parlamentu ne samo enkrat pač pa čestokrat poveličeval? In mar ni tudi Roosevelt imel zanj priznalne besede? Seveda! Ampak to je bilo takrat. To 9e pravi, v tistih časih, ko jc zaveznikom silno prhalo, da Jugoslavija, vzlic svojemu porazu, prizadeva pod novim vodstvom osišču toliko težav in izgub. Zamejna vlada v Londonu je živela udobno — vlada osvobodilne fronte pa v borbi in v vse sorte težavah. Tito je sedaj kajpada lepo oblečen* tituiiran, ima kolajne in živi v palači. Toda predno je vse to dobil, se je boril in riskiral sebe prav tako kakor so se izpostavljali nevarnostim v borbi za svobodo njegovi tovariši. Peter v Londonu pa si je zmeraj tako pomagal, da eksplozij nemških bomb niti slišal ni. In noben član njegove vlade ni šel v borbo, razen par izmed njih šele proti koncu vojne. Člankarji begunci pripovedujejo o pomanjkanj svobode v Jugoslaviji. Vse je diktatura, nič svobode tiska, ničesar, kar bi smel svobodno početi po svoji vesti. Ponavljamo: tak je proces v vsaki deželi, ki gre skozi preobrat. Težavno je za mnoge — trpe čestokrat tudi pravičniki — ampak ko se bo proces dovršil in postane vse mirno v dušah ljudi, pa bo drugače. Henry Wallace je osebnost, ki jo radio in tisk ne moreta ignorirati. Poskusila sta, pa ne gre. A se nadejata, da bo zanj v radiu in v časopisju manj in manj časa in prostora. Svoje upanje gradita na pesek. "Demokracija" je v sedanji dobi zares skrajno zlorabljena davno shod pred Američani španskega porekla v Denver ju i h nekaj tednov prej v Los Angelesu. Govoril je udeležencem v španščini in deloma v angleščini. Pravi, da je bila naša dežela Mchikanccm vedno nepri-jateljska, nepravična in to je" posebno poudaril na shodu v Los Angelesu. Vseeno — dasiravno tako govori kakor misli, in da kritizra našo notranjo' in WILL WC NEVER LEARN? si ga niti kongresni odbor za pobijanje protiameriških aktivnosti ne upa označiti A zmerja pa ga propagandna nruiina obeh strank, češ, da je orodje komunistov. In tudi Norman Thomas si ga privošči. Voli*V5 na Bavarskem v razne občinske odbore* so pokarale, da je levičarsko gibanje na-oredovalo. Amariška okupacijska oblast podpira bavarsko krščansko demokratsko stranko. V teh volitvah jc nazadovala. Komunistična stranka jc napredovala. L. 1946 je dobila krščansko - demokratska stranka 35-1'< glasov. Dne 30. maja pa samo 18.5'Največ glasov so dobili social-demokrati, a napredovale so tudi skrajno reak-j cionarne, namreč nacijske skupine. Torej se v Nemčiji ponav-f ija nekaj sličnega kot se je v njeni politiki godilo po prvi svetovni vojni. Ako so FYancozi radi tega res v skrbeh, imajo vzrok. In če se jeze nad ameriško vnanjo politiko, ki hoče Nemčiji spremeniti v nov arzenal. se togote po pravici. Ampak radi Marshallovega plana bodo popustili in se togotili šele kdaj pozneje — na primer takrat ko bo že prepozno. Krščanske cerkve zastopane v Jeruzalemu, so izdale spome-jyco, v kateri dolže Žide vse sorte nekrščanskih stvari. Namreč, da so si napravili trdnjave v starodavnih krščanskih svetiščih ter jih s tem izpostavili Arabcem, ki napadajo Žide kjerkoli jih morejo. Čudno je, kako se je moglo vsem krščanskim veram, pa muslimanski in židovski dogoditi, da so si napovedale vojno baš v Palestini, ki je za vse "sveta dežela"? In pa nevtralnost v nebesih, polomi-jada v Washingtonu in dvoob-beseda. To potrjuje tudi dr. Mi- raznost Anglije. Arabci — zviti ha Krek, ki se v Ameriki duša mešetarji, mislijo, da bodo zrna-zanjo, a ko je bil v vladi, pa je gaIi v tej vojni, ker tako Angli-ni poznal, ne priznaval, ne je ja hoče. Židje še upajo na ame-dovolil. riško pomoč. Sovjetska unija pa hrepenel vse svoje življenje v Ameriki, in jaz ti morem reči v imenu direktorija Slovenskega narodnega doma: Srečno pot, veselo vrnitev in dosti srečnih in veselih dna v rodni domovini. Prijatelji bomo mislili na te, nirli tudi ti, piši nam, prilike -o, d i sc vrnemo tudi mi v ame-iške kolonijo domače in rodne zemlje — Slovenije! Pozdravljen v Imenu direktorija Slovenskega narodnega do- _ _ »» ma. Gtovorilo je še mnogo drugih, med njimi člani SANSa, ki so baš dan prej zaključili svoje zborovanje. Louis Adamič je poslal pozdravno pismo, z izjavo, da mu rsdi pomanjkanja čaaa ni bilo mogoče priti osebno na ta poslovilni večer. V imenu SNPJ je govoril Fred A. Vider. Ludvik Medvešek se je namreč v SJfPJ veliko udejstvoval. Želimo mu, da se*bo ob prihoda v rodni kraj odpočil in potem delal naprej kakor je v Clevelandu. en dan naklonjen Židom, drugi i u(JvjL Medvešek ob dan pa poda kako izjavo Arab- #vlf?Uve5trl\ OD cem v uteho. Temu si niti v Beli SIOVe$U <>d nQS&lbiflB hiši ne upajo reči "demokraci- • • . • > ja", čeprav Voice of America ZO KOterO /6 delal trdi, da vse, kar naša vlada po- v pondeljek 31. maja so ime-čne, je za demokracijo doma in \\ v Slovenskem narodnem do-po svetu. ' - • mu v Clevelandu poslovilni ve- I ta I ija je že pričela dobivati žito po novem Marshallovem načrtu. Prva ladja, natrpana z ameriškim žitom, je dospela v Genovo 31. maja. Ampak ni bila prva. Kajti po vojni je dobila Italija že 771 žitnih pošiljatev. Ne. Pravilno rečeno, toliko jih čer od Ludvika Medveška, ki se je odločil opustiti aktivnosti v slovenski .metropoli v Ameriki in se vrniti v svojo rodno vas, blizu dolenjsko metropole. Novega mesta. . Veliko ljudi se je sbralo omenjenega dne. mu segalo v roke, Florence Paton je prva žen ska v zgodovini Anglije, ki je obojim zatrjuje, da so izigravani v imperialistične namene oljnih 31. maja predsedovala parla- In raznih drugih interesov. V*n-mentu. V poslansko zbornico je dar po je Sovj unija v tej b^rbi bila izvoljena na listi delavske na strani ždov, kar Je našim po- stranke. Pravijo, da je sejo dobro vodila. Lahko bi poročevalci še dodali, da so ženske na Angleškem tudi v delavskem #gib«-J litikantom v Washingtonu jako neprijetno. Kajti Truman bi rad bil z Arabci in pa ameriškim Židom bi se rad prikupil. Zato je KAJ LAHKO STORI % VSAKDO IZMED NAS V KORIST "proletarca"? • Pridobivajmo m« NdVtH naročnikov • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • AftUraJme med drafted naročniki, ia stare Iste • Prispe vajme V PROLETARY EV tiskovni sklad In pripor očaja^ to Ml Srefim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe irafttev ln Srag« stvari je dobila od kar je bila UNRRA j in mu čestitalo. Vse je bilo pri-ukinjena. v sosedni Jugoslaviji pa si morajo ljudje sami pomagati kolikor najboljše si vedo in znajo. In če jim bo letina letos prijazna, njeni prebivalci ne bodo lačni. • Naročajte slevenSke In nfMUc knjiga Is PROLRTAteCtVE knjigarne • • Poskrbite, ia S narode AMERIŠKI DKTTtlNFHCI KOLEDAR vsi tHU, M tags «a nlas startli ti • Naročite KOLKDAR toil svsjeetn v In enako PROLRTARCA. kraja •Vsakdo naj stori ia noi Ust kolikor pa bomo vso tofave sntoyovalil V Vanportu, tik Portlanda v Oregonu so koncem maja imeli silno povodenj. Udri se je umetni jez ob reki Columbia, ki je preplavila mesto. Po radiu so vpili, da je to največja povodna katastrofa, kar jih poznamo v tej deželi in sploh širili so vse sorte go^ostasne vesti, kot je običaj v ameriškem komercialnem radiu in tisku. Povodenj je bila ras velika in dobro bo, ako kak kongresni k preišče kontrak-torje, ki ao zgradili jezove. Ampak ds bi utonilo tisoče in tisoče ljudi, kakor so upili prva dva dni katastrofe, to so oglašali le radi senzacije, vmes pa seveda oglaialf razne čokolade, mila, zobne pašče itd. Johnstown v Pennsylvaniji je imel slično katastrofo, kakor Vsnport v Oragonu, dne 31. maja 1889, torej pred 59 leti V nji Je utonilo nad 2000 do 3000 ljudi. Točnega števila v onih dneh pomanjkljivih statistik niso mogli nakdar dognati. Znano je le, da je bila b času angleške okupacije je bil otok zelo reven. Bil je popolnoma neobdelan, brez hiš in brez živali. Ostala dva otoka pa sta bila še bolj revna in pokrita samo s skalovjem brez vsakega znaka življenja. Majhna ekspe-dicijska družba se je hranila večinoma s hrano, ki so jo dovaža-li in šele pozneje je začela pridelovati krompir in rediti le kako redko žival. Toda okupacija je trajala malo čass in ie pred Napoleonovo smrtjo je angleška vlada odpoklicala maloštevilno vojsko. Nekaj vojakov te ekspe-dicijske angleške družbe je zaprosilo angleško vlado, da jim dovoli ostati na otoku. Vlada je pristala na to in istočasno proglasila te otoka sa svoja. Na tak način so biU vsi trito otoki ob* ljudeni z novim prebivalstvom, ki je štelo vsegs skupai nekaj moških. V poznejših Časih ae ge to prebivalstvo malo razmnožilo, nekateri namreč so as poročili z Angležinjami, drugi pa s črnkami, ki ao jih pripeljali 4s Rta Dobre nade iz Afrike. Pri vsem tem je novo prebiva ktvo tega malega otočjs ostalo popolnoma ločeno od vsega sveta. Zemlja nI nudila »nlkakih ba* gatih virov. Počasi in s težkim delom so si novi prebivalci zadeli pridelovati krompir in to v terasastih poljih v bregu središčnih hribov otoks. Sa danes je krompir najvažnejši pridelek tega otoks. Dolgo čaaa ja upanje v odkritje nekega akladišča zlata in dragocenih predmetov dajslo moči tsmksjšnjema prebivalstvu zs nadaljno razisksvsnja po otoku. Stari Italijan Corri ja Ma ponavljal, da ae na otoku nahaja zaklad, ki so ga akrili roparji. Toda po brezupnem Iskanja in po Corrijevi smrti ja tudi to upsnje splahnelo in Js dajalo možnost življcnjs edino le — dalo. Leta 1893. se je v* bližini otočja razbila italijanska ladja "Italia". Od mornarjev so ostali pri 'žijdjenju le trije in sicer Re-pettoln Lavarello ter neki tretji, katerega ime se ni ohranilo, ki so ae zaobljubili, da bodo ostali na otoku, Če se jim posreči rešiti si življenje. Od tedaj je vaako leto priplula rk otoku angleška ladja in s tem je Velika Britanija mislila, da je vsa njena državniška dol-žnoat opravljena. Le včasi je pripeljala kaka ladja na otok malo make ali kaj drugega in vse prebivalstvo, ki se je v tem času zelo 'razmnožilo, je bilo odvisno od svojega dela. Ob kaki, priliki, je sicer angleška kolonija Južna Afrika poslala na otok nekaj misijonarjev, ki naj bi utrdili tamkajšnje prebivalstvo v veri in istočasno krstili, poročili in opravil vse druge cerkvene obrede za vse leto. Sele leta 1922 se je na otok Tristan da Cunha naselil za stalno neki evangelijski pastor s svojo ženo. Na otoku se je leta 1923 pastorju rodil sin, toda kmalu za tem je pastor umrl in njegova žena ter otrok sta se izselila v Anglijo. V Angliji je pastor jeva žena napisala knjigo o težkem življenju, ki ga preživlja 144 prebivalcev tega otočja. Na pobudo pastorje ve žene se je v vsem britanskem imperiju začela nabiralna akcija in ustanovila se je celo podporna družba Tristan da Cunha. To je šlo tako daleč, da je obiskal otok celo britanski prestolonaslednik- Kakor opisuje pastor jeva žena v svoji knjigi, se prebivalstvo hrani skoraj izključno s krompirjem in le malo mesa, le včasih ima v izobilju ptičjih jajc. Na otoku ni uradov ne državnih ustanov, niti policije. Sicer je vse to nepotrebno, kajfi v zadnjem stoletju se na rtpku ni dogodil niti en zločin. Na otoku je sicer priznana in celo zelo spoštovsna privatna lastnina, vendar obstoja nek poseben odnos med prebivalci, ki jib veže ' v neko zadružno ali bratsko enoto. Ko se na primer na otoku dva poročita, sodeluje v zbira- . nju in pripravljsnju potrebnih sredstev za novo družino vse prebivalstvo. 'Do začetka druge svetovne vojne prebivale! otoka niso imeli denarja in ga mnogi niso niti poznali. Šolstvo je zelo slabo rasvito, vendar ni na otoku niti enega prebivalca, ki bi ne znal čitati in pisati. Govorijo sicer angleški, vendar z majhnimi spremembami. Zadnje čase so se nekateri prebivalci, seveda mlajši, ojunačili in razbili tisto her-metično mejo in osamljenost s tam, da so mslo pogledali tudi v druge dele sveta in sicer v Afriko ali pa celo na Angleško. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne so na otoku bili že tako napredni, da so imeli tudi radio-sprejemnik in so tsko sprejemali vesti vsega sveta. Otok so zadnje čase obiskali tudi razni znanstveniki in kulturni delavci ln tako je po zaslugi pastor-jeve žene zapuščeni otok sredi Atlantskega oceana prenehal biti zapuščen, toda nihče ne more trditi, da bi bili prebivalci otoka zadovoljni s tem novim sta-njem tn nihče ne mere reči, da li Ja bilpppej bolje. Poroka nazadujejo Vojaški razmah porok je po* legal, kar priče mad iraginti tudi statistika čikaškega okraja. (M lanskega do ^tošnjega msja (12 mesecev) je bilo v čikaškem okrotju (Cook County) 69,640 porok, ali 3,478 manj kot leto prej. Razporok io vodno voliko Dasi so poroke nazadovale, so pa razporoke narasle, dasi sorazmerno na toliko kot prvih par let po vojni. V čfksškem okraja ja bilo v minulem letu 13,863 razporok, ali 2,364 manj bat v prejšnjem letu. NEKAJ GLEDE NOVE CAftHE NA ZAVOJE , F. A. VIDER, predsednik SANSa Da ie prccej težko pozabiti, če ti nekdo vkine redne in lepe ckhodko, ki jih mesečno ali letno prejemaš brez vsakega napo-la ali dela, je popolnoma raz-i mljivo, zato se tudi ne razburjamo, kaj taki ljudje govorijo rli mislijo o novi Jugoslaviji. Bolj žalostno pa je, ker tem kri-čačcm sekundirajo tisti, ki bi lahko bolje razumeli prave vzroke omenjene propagande. Naša nova domovina, Zedinjene države, so ponaša, da je najbogatejša dežela na svetu, ampak * kljub vsi naši bogatiji moramo kot državljani plačevati davek od skoro slehernega pi^dmeta, ki ga kupimo, celo od živeža. Poleg omenjenega davka pa nam delavcem se odstri-žejo od naših plač, brez vsakega vprašanja, pa če nam se to do-pade ali ne. Tudi carino zahtevamo od tistih, ki bi iz inozemstva okušali kaj poslati v to deželo. Kdor je zasledoval potek trgovske konference, katera se j2 preteklo leto vršila v Švici, ta ie lahko opazil, da se je bas naša, ameriška delegacija naj-belj borila obdržati tako visok cr.rinski plot, da bi preko naših mc;a nihče ne mogel poslati nobenega blaga v to deaelo iz ino-remstva, kar se po seveda ni posrečilo. Naši tukajšnji rojaki, kakor rmc-riški Jugoslovani vobče, ?mo storili zadnjih par let, za brate in sestre v Jugoslaviji precej humanitarnega dela s tem, da smo tja pošiljali zavoje predmetov, kakeršni so od vojne opustošenemu narodu zelo prav prišli. Toda poslednje čase — kakor čujemo — so pa mnogi prekoračili mejo pošiljanja v pomoč in mesto tega, luksuzne predmete, s katerimi prejemniki na "črnem trgu" kujejo velike dobičke. Ker je ljudska vlada — ako hoče ostati kot taka — uvidela, če bo dopustila te vrste trgovino neomejeno, bosta v Jugoslaviji zopet kmalu dva razreda, je sprejela zakon, ki je stopil s 1. aprilom t. 1. v veljavo, kateri določa carino na predmete luksuznega značaja. Jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu je pojasnilo—kar so naši časopisi tudi objavili, kakšno blago in koliko istega je po novemu zakonu dovoljeno pošiljati v Jugoslavijo brez da bi bilo podvržene carini. Kljub temu sc nekaterim ljudem ne dopove in mesto zdravega pojasnila v interesu .ljudstva na obeh straneh Atlantika, priliva-jo olje antagonizma. Da se "vsem zdi carina previsoka', naj bo povedano te: Pred menoj je pismo sestre moje soproge, katerega smo pred nekaj dnevi prejeli iz Jugoslavije in v katerem poroča, šnjih svojcev številne pare nogavic, samopojnih peres, zapest-nlh ur, po deset funtov paprike, številno novih obuval, itd., krivično kritizirajo vladno odredbo. ker kaj takega ne bo dovolila nobena vlada, tudi naša ne, jrez posebne carine. Ker sem bil med prazniki slučajno v Clevelandu, smo o tem vprašanju govorili in razprav-jali s številnimi Klevelandča-i, toda niti eden razsoden ro-ak, s katerim sem govoril, se i zgražal nad carinsko odred->o jugoslovanske vlade, obso-sli pa so tiste, ki tam pošiljajo *ko blago, s katerim se tam ielajo špekulacije na škodo naroda. lop- Evropa vzlic focrtu za obnovo v ezki negotovosti ividevata, da bo morda baš ta - ačrt koncem konca pomagal lemčiji bolj kakor pa Franciji. Deset let odmora — in nova vojna Mnenje tistih Francozov, ki eritizirajo sedanjo vlado Je, da jko se ameriški predlog za rekonstrukcijo Nemčije odobri, bo orcpadli tretji rajh postal pod takim novim Hitlerjem četrti rajh in vnela se bo nova vojna, v kateri bo Francija prizadeta ^rav-tako ali pa še hujše kakor v prvi in v drugi svetovni vojni. Prancozi vsled tega zahtevajo yd ameriške vlade jamstvo, da v slučaju nove militarizacije Nemčije pridejo Franciji na pomoč, ako bo napadena Ameriška vlada jim te garancije ne mone doti. Namiguje pa, če*, kakor smo vam že dvakrat pomagali v vojni z Nemčijo ne da bi vam dali kako jamstvo, čemu »e na nas ne za nesete, da vam bomo tudi v tretjič? A na take obljube, dane po ;vinkih, se večina Francozov ioče zanašati in tako je nastala levarnost tudi za Marshallov plan. Ta namreč vključuje obnovitev nemške industrijske sile in industrijska sila v današnji dobi je ob enem trdnjava militarizma. Sedanja francoska vlada je oiav tako neprijateljska ambicijam Sovj. unije kakor ameriška ali pa angleška vlada. Toda ob enem smatra, da ker Američani žele uspostaviti industrial-no in militarstično moč pokojnega Hitlerjevega rajha, čemu ab enem ne zagotoviti tej novi Nemčiji, da le ako se bo držala / svojih ambicijah proti sovjet-:kcmu bloku, bo varna. Ce bo oa škilila spet na Francijo, Nizozemsko in Belgijo, bo naletela na ameriško bojno silo. Moskvi ie to prerekanje všeč, ker je do dna prepričana, da je Marshallov plan proti nji osnovan. Dvomi v Angliji Tudi v Angliji so v dvomih. Bolj in bolj se v Londonu boje, da ameriške milijarde ne bodo podarjene brezpogojno. Ameriška vlada lahko začne ^Vngliji narekovati, kako naj vodi svojo vnanjo trgovino, kako naj si (NASELJEVANJE V ZEDINJENE DRŽAVE PO VOINI NARASLO Naseljeniška in naturalizacij-ska služba je obelodanita poročilo za vladno poslovno leto, ki je bilo zaključeno 30. junija 1947. Iz tega poročila je razvidno, da se je precej zvišalo Število priseljencev v Zed. države — prišlo jih je 1. 1947 vseh skupaj 147,292 v primeri z 108,721 tekom poslovnega leta 1946. Torej V teku enega leta se je dotok priseljencev povišal za 35 odstotkov Tb je drugič od leta 1930, da ie prišlo v Zed. države nadato tisoč priseljencev v'teku enega leta. Lanski višji dotok priseljencev je pripsovfcti porastu števila kvotnih naseljencev prišlo 70,701 1. 1947, izvenkvotnih naseljencev, leta 1946 pa 79,620. Da jih je bilo prejšnje leto več je razumljivo ako pomislimo, da je 1. 1946 prihajalo semkaj ie veliko število nevest ameriških vojakov in njih otrok, ki so se rodili preko morja v eesu vojne. Nseljenci iz zapadno hefnis-fere, ki so tudi pripuščeni itven kvote, so tvorili lansko leto 35,-309 novodotlih, dočim jih je prišlo leto prej samo 29,(196, Značilno je tudi, da je laitsko število naseljencev, ki 90 prišli sem v okviru kvote — 70,701 — tvorilo komaj 46% celotne dovoljene kvote naseljencev, ki teh jc jih pripuščajo naseljeniški za-!. 1946 koni Zed. drtav. Iz dežel sever- pa samo 29,095. Kljub temu je ne in zapadne Evrope, katerih zdaj že peto leto zaporedonn skupna kvota je 185,853 oseb. prišlo v to deželo več izvenkvot-! je prišlo le 47,055 naseljencev nih naseljencev kot onih, ki so1— ali 37f* od te *upne kVote zaprosili sa vstop pod kvoto ka- dežel južne in vzhodne EVro- _ tero ta dežela dovoljuje tej ali pe, ki imajo skupne kvote :24,~ t!S,\pa 1ZuCe" oni deAeli. Leni Je prišlo 76,591 648 oseb, jih je prišlo 22,081, to-j1)0810^*/ / "u _e -./"""V'"! ti-7—. rej ie bila skupna kvota aa ta J J ...... uredi valuto, in,p« da naj neha dt, a*6Uijeiia «b ' - Stevilkeln pSdatki kažejo, da je priselilo večje Število družin. Te so navatino prtpuačene laven kvote ali pod prednostno buje, ne pa surovine in i* roje, kvoto in so v lom všteti ftarši ki jih nujno rabi. \{n mladoletni otroci ameriških Načrt Ka obnavljanje gospo- državljanov iti možje in žene damvti v zapadni Evropi je to- ameriških tfrtavljanovtank) po-rejrscves saniogljen. ročenih po 30. juniju l93fc. •' \ . PROVED Superiority! INI . LASTS IONGIR //>e (y/lS A'cfWccrcfor Ko sta Nancy in Ted opremila svoj lastni dom, sta si iskala reči, "ki se obdrte". Ob pomisli na refrigerato/je sta se odločila za Servel. In to vsled tehtnega vzroka. Kajti Servel deluje tiho. Nima premikajočih aparatov, ki se bi pokvarili, temveč , le plinski piamenček, ki opravlja vse delo. To poifenl, da nI treba nobenih popravil in ne skrbi... dolgo posluibo. Tihoto in varčevalni obrat. In pa lepoto! Lična vnanjost... prostornost notranjosti, ledenico, prostor za prezerviranje mesnin in sočivja. - Podatki pričajo, da je na stotine čikaških gospodinj napravilo enak pameten sklep. Ustavite se pri svojemu trgovcu (ali pa v uradu Peoples Gas) in oglejte si te ledenice, prirejene za udobje in za dolgo poslužbo. Oglejte si Servel. MENU'S SECURITY IS TOUR SECURITY Buy U. S. Security Bonds / ti <£Mj*|r rp IDUC ATION ORGANIZATION J. S. \ • OFFICIAL ORGAN Of f. and Its Educational Bureau rKULL 1AK JbC C O-O PKRATIVI ' COMMONWEALTH § NO. 2119. Paklfekad W~kly at 2301 S«. Lawadala Affc CHICAGO, ILL., JUNE 9. 1948. 'OL. XLIII. Rotionolizing Rising Profits The enormity of some corporation profits is so glaring that apologists for the capitalist private-profit system have felt obliged to "explain" them. Thus we find "United States News." a business weekly, telling its readers that the "take" of the big business boys is not as large as it appears. The general idea advanced for the consumption of the gullible is that the profits are used up in plant extension and repairs. If that "explanation" is correct—as it probably is— all that it does is to emphasize the fact that workers and the general public are .being bled in order to develop expanded industrial empires for a few economic royalists. For example, a few weeks ago the Standard Oil Company of New Jersey'paid for newspaper advertising to tell the world that it was investing some millions of dollars in plant expansion without going to new investors for the money. Almost coincidental with this announcement, thc financial reporters let it be known that the company had declared a stock dividend. What it all amounts to is that the corporation is soaking the public for enough to keep its plant in operation, plus enough more to build a new plant. The stock dividend is a devicc for keeping the loot in the family. The public pays but the insiders own. Here is an argument that justifies the Socialist contention that the great industrial resources of the nation should be owned by the people. For the people have paid for them in the past and are now hieing made to pay for them again and again. The stock dividend means nothing else than that, having made their profit on original investment, the corporation is now getting ready to make profit^ upon the profits. If the people of America like that kind of skin game the/ tfre entitled to stand on the side lines and watch their exploiters play it. But if that's what they vote FOR they are not at all consistent when thej strike AGAINST conditions that are necessary to the game. From a moral viewpoint, profits are wrong because they afford those who own an opportunity to get something for nothing at the expense of those who work. However, if people as a whole insist upon keeping an economy which functions only when the owners can have some hope of profiteering, then that's what workers and consumers have to put up with. But it's sheer nonsense for hirelings (which most of us are) to vote for such a racket. Common sense should dictate that, however much we fight during the year to improve our individual and group conditions within capitalism, on election day we should cast ballots against the system itself. A Socialist vote is a demand that the great wealth which is now taken by and used for the few shall be the property of the people who produce all wealth. Also that the industries which have been paid for by the labor of everybody, as well as the new plants that are being financed with profit dollars, should be owned and planfully used by everybody.—Reading Labor Advocate. THC MARCH OF LABOR ESTATES HAVE DIRECTED /GAINST DISCRIMltf-AflOK IM PRIV/AIU EKPLOYMEtfT. \ ^jlkosthai ifofciGGAnON half of Colonial WAS i OF INDEKTUKED »MADE UP SEfc&NR GfTIHBMOCT-AtiD JMOWl ft*MATS, 'AND OAfB IMtMS 1Mft(J*0tflA8«l./ REFLECTIONS By Raymond S. Hofses WHILE SOCIAL OWNERSHIP and democratic management of the basic industries is fundamental to every other objective of Socialism, the action of 21 railway union presidents who "demanded,'* that the government "nationalize" the railroads is less than satisfying. It came as a crisis procedure. It did not demonstrate a desire for a new way of life within which the products of industry would be distributed on the basis of service. It was aimed merely at the railroads and was a reaction to something the government already had done to hamper and frustrate raU-road unions. The leaders of those unions made it plain that they are willing to work within a private-ownership economy when, and if, the government ceases to dictate to workers. —— • NEVERTHELESS THERE ARE .passages in the indictment which thc union officials have drawn that should be understood and remembered. It is true that-thc government has thrown itself on the side of the railroads and assumed the role of strike-breaking agency. It is true that the same people who managed the roads and reaped the profits before the government stepped in still perform those funcUons. It is a significant fact that the same procedure has been taken on a number of occasions with •respect to the mines and the miners. Indeed, the role that the government plays today . is that* of a master who says to workers, "come immediately concerned with a current capital - labor controversy. There is also the fact that workers are the only people who are really important to the national economy. Capitalists may stop collecting their dividends and nobody else would be hurt. But when workers stop producing and transporting necessities everybody suffers. And so It is that in any critical strike the "first thing first" must be to keep workers doing socially-necessary tasks. -IF GOVERNMENT POWER ia used in a one-sided manner, it is brcausc the workers of the nation, who arc almost unanimoi^ majority, persist in tolerating a private-ownership cconomy within a class society. That's the reason why government must give its orders to the workers and why it does permit private owners to collect profits even after struck industries are "seized.** The Fruits of Victory aro Dust It costs the U. S. a million dollars a day to ward off starvation in Japan. At least 20 per cent of Japanese food must be im ported. To get it they must sell manufactures on a world market The industries that used to export are largely those forbidden under peace terms. Almost any industry they might enter fo* exports is likely to meet with opposition from those who now serve the markets Japan would then serve. That cost is likely to run for some time. Such are the fruits of victory in the 20th Century. Perhaps some day we Will conquer the world and make it the American Century as Mr. Luce proposes. Whatever will be left of the world in that instance will be something In which we will have to spend all over a bare subsistence for ourselves to ward off starvation of the vanquished. And starvation has to be fought because famine breeds pestilence, and pestilence respects no flags, no person, no boundary lines. Wouldn't a world-wide industrial democracy be better ? — The Progressive Miner. Woko Up and Live! 11m cooperatives of this country must accept a new fact It is the fact that they face organized, determined and no doubt permanent opposition. In a sense the cooperatives have grown in the past on the sunny lee-side of the house. Now they must grow against the wind A recent news Item shows, for example, that in total the Na-Tax Equality AssociaUon a million dollars or more a year on its program to cripple co-ope. Washington ob- try could work up a suggested program thai would be acceptable to it. Then a central committee could be set up, perhaps by the Cooperative League, Chicago, with the approval of the other groups, thai would take all of the suggestion« and put together a consistent, unified public • relations program on .which all could agree.—The Cooperative Consumer. » Don't Nobody Like 'Em? Pity our employers tor a change. The poor old oil industry is in a bad way. Under the New Deal it was pursued by bureaucrats. The industry longed for the good old days in Hoover ism. But That Man stood in the way. Big Oil poured millions into the GOP campaigns to beat Roosevelt. But they never succeeded. And then Roosevelt died, and soon after the GOP took charge of Cong! ess. Big Oil was happy at last. The NeW Deal was dead. The Big Money was back in the saddle, ready to sink its spurs into the old gray mare. And now look what happens: First, let us introduce U. S. Senator Wherry. He's GOP. He's from Nebraska, where they grow corn, and lots of it. He backed Taft-Hartley. His voting record, according to CIO is 80 per cent wrong—which means it's 80 per cent good for the Big Money. The Cornhusker Senator is not only GOP whip in the Upper House, but head of the small business committee. If ever Big Oil ought to have a friend, it's Wherry. But what does Oil & Gas Journal say about him? "The only objective of Chairman Wherry obviously is to smear the oil business generally.** Now when a good old country boy in the senate begins to dabble in oil and gets all smeared up with it—well, that's the limit Under the New Deal, the oil industry expected nothing but headaches. Now that its friends are in control, still there's nothing but head- Pensions Ara Mighty Popular In Industry, Especially Among The Gold-Chip Boys Propaganda circulated by coal operators and big industrial interests that are all-out against pensions for coal miners whose lives and health have been worn away by years of hazardous, arduous service is designed to lead the unthinking to conclude that the miners are insisting on the sky, that their requests are unprecedented and radical in the extreme. All of which is mighty interesting in view of the ltish pension schemes the big business boys enjoy. Going to official sources, the Journal has obtained figures showing that not only are pension plans widespread in private industry, but they are especially popular with the plushy gold-chip crowd who manage to save a tidy sum on income taxes in building up fat pensions for themeslcves. The big shots in the upper tax brackets are all for pensions — for themselves. — United Mine Workers Journal, * . rwo Extraordinary Youngsters Down in Oklahoma the other day two kids, one 11 and the nher 12, stole an airplane, piloted it for 120 miles and made a perfect landing—and all the knowledge they had of flying was jleared from comic books! Now the juvenile authorities are wondering what to do w th them. That shouldn't be difficult. Boys who can perform such i feat should not be sent to a reform schopl. Of course, they can't be permitted to run around stealing lirplanes. That wouldn't be tolerated in any civilized country. But they possess the brains and the nerve needed to do great things. Perhaps it would be all right to spank them a little, but after that they should be given all the education they can absorb ^plus wholesome home lives.—Labor. ' Could it be that everybody's 'Hit of step but Big Oil? More Uranium Prospecting with a Geiger counter for uranium lodes is increasing the supply of this key metal of the atomic age. Beside the wvers £» the co»ops report ttiat g^t Canadian and Belgian Congo deposits, they are finding it in Many Doctors Want 'Socialized Medicine' Are Not Seared by Propaganda Against Health Insurance. Election Shows NEW YORK.—There is much significance in the results of an election held recently by the Medical Society of the County of New York, which covers a large slice of the biggest city in America. For president of the society, there were two cdndktttes. One i charged that the other was for socialized medicine," hhe term ap- what may. we shall not permit you pUed by lhe Truar w to halt the process of industry. Surely, what is now sn established procedure is a far cry from the old Hoover concept of government as an "umpire of fairness," which sees to it that labor and capital fight out their differences according to understood rules. Today the one rule appears to be that labor shall not fight at all when it Is able to fight effectively. : ONE CAN THINK of st least two conditions that justify the use ef government power to keep workers on the job. There is the fsct that the national economy has evolved to a point where paralysis of any one of a number of industries prostrates the entire nstion snd menaces the welfsre of millions of people who are not any "health insurance" plan or other proposal to provide medical service to all the people. The opponent of "socialized medicine" won, by 2,083 votes to 1,204. The significant fact, however, is that 38 per cent of the New York doctors cast their ballots for the other man, despite all the propaganda to which they had been subjected. NTXA still is bending every effort to 'get revision of the tax laws governing cooperatives in this session. Now the cooperstives sre not a (.ofhpact, one-track-minded enUty. They are widely scatcred over the nation, loosely associated in vari-, ous regional and national groupings. They contain all the diverg-1 cat points of been analyzed by Dr. Kennedy for the 72nd annual meeting of thc American Association on Menta' Deficiency. (Do not confuse tha with the American Association o Mental Deficients who will hold t number of conventions shortly t< make nominations for presidents.) The doctor says the "average moron" with an IQ between 50 and 60 is a semi-skilled worker who gets to work on time, and qarns more money than the aver age male with a normal intelligence quotient. His favorite recreation is the movies, he reads newspapers and magazines regularly Is sn habitual radio listener, and has been in military service. Perhaps you should clip this item to show ybur boss when you come to work a bit late, or to con-jole yourself when you look at your pay check and find its not up to the moronic level. THEY GET INTO high plsces. Rep. Andrews, chairman of thc Reuse Armed Service Cofunlttee, far sll thst he Is ,Ms Princeton ** flanked s few simple, sam General Classification Test when they were thrown at him in the House. He could not figure that one tenth of 360 is 36, for example. So don't feel too depressed over an LQ.—just go into politics if it embarrasses you. THE YOUNG FRY seem to thrive on this comic book literature. Two boys, 11 and 12, stole a plane in Oklahoma City, flew it to Cheyenne and made a perfect landing. They told state troopers it was easy; they had looked at comic books that told all abolit it. And in Zanesvillc, Ohio, when schoolboys took over the city government for a