MIRKO ŠUBIC
Iz v rst tistih , ki so v času m ed obem a vojnam a in še posebej po osvo­
boditvi, odločilno oblikovali slovensko likovno kulturo, je 10. oktobra 
1976 odšel Mirko Šubic, slikar, likovni pedagog in eden naših n ajv id ­
n ejših restav rato rjev .
živ ljen jsk a pot M irka Šubica se je začela v L jubljani, k jer se je rodil 
8. ju n ija 1900 v družini Iv an a Šubica, ra v n a te l’a T ehnične srednje šo­
le, sicer pa potom ca znanega slikarskega rodu Šubicev iz P oljanske 
doline. Tudi M irko si je izbral za svoj poklic slikarstvo: 1918 se je od­
pravil n a akadem ijo v M ünchen, od tam v Prago in slednjič v D res­
den, k jer je 1923 končal štu d ije z diplomo.
M irko Šubic si je v predvojnih letih u trd il um etniško im e s številnim i 
ilu stracijam i, p o rtre ti in tu d i s stenskim slikarstvom . V še večji m eri 
kot lastn o delo pa je z znanjem različnih slikarskih in g rafičn ih te h ­
nik o p lajal m lade rodove, ki jih je dolga leta vzgajal kot profesor na 
T ehnični sred n ji šoli (1923—1946), kot ra v n atelj šole za um etno obrt 
(1946—1950) in profesor A kadem ije za likovno u m etnost (od 1950 d a ­
lje). Na ak ad em iji je od 1954 vodil specialko za konservatorstvo in re ­
stavratorstvo, v letih 1963—1967 je bil tudi rek to r te akadem ije. Deset 
let (1951—1961) m u je bilo zaupano vodstvo restav rato rsk eg a oddelka 
Zavoda za spom eniško varstvo Slovenije, od 1959 pa je predaval o re ­
sta v rira n ju u m etn in kot pogodbeni redni profesor na filozofski fa ­
k u lteti v L jubljani.
Pom em bno sled je zapustilo Šubičevo restav rato rsk o delo. Mnogo 
u m etn in je osebno restav riral (npr. slike Jan eza in J u rija Šubica). 
Pod njegovim vodstvom pa so potekala tu d i obsežna obnovitvena de­
la na ek sp o n atih za številne razstave s področij starejše slovenske 
um etnosti in m noge zahtevne akcije okoli reševanja spom enikov ste n ­
skega slikarstva po vsej Sloveniji.
Delo M irka Šubica je bilo povezano s širokim krogom ljudi. Svoje zn a­
n je in izkušnje je p ren ašal n a dijake, štu d en te akadem ije, u m etn o st- 
ee zgodovinarje, kon serv ato rje in m uzealce, vrsto let tu d i n a slikarje 
am aterje, ki jih je vzgajal v um etniški šoli Probuda. Vsi ti lju d je so 
spoznavali v Šubicu stro k o v n jak a z razsežnim znanjem , predvsem pa 
tudi ljubeznivega človeka, ki je bil vselej p rip rav ljen svojo vednost 
nesebično posredovati soljudem .
Sergej Vrišer