Štev. 2.	V Ljubljani, dne 9. januarja 1919.	Leto XXXI«.
Izhaja vsak četrtek. — Cena mu fe K 10-— na lato. - (Za Nemčijo k 12-, za
Ameriko in drage tuje države K 14'—.) — Posamezna številke ae prodajajo po 30 vinarjev. »•»»•hmhi»»m»m»»mmmim»im»«
SLOVENSKEMU : V POUK IN ZABAVO
Kopitarjeve
ulica. — Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljub MiiiKiitii Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
> *
:a.
Spini in dopisi se poli* Ijajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, •
Prohlamacija regenta Mgehsandra.
Beigrad, 6. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Regent Aleksander jc izdal danes nastopno proklamacijo:
Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem!
Dočakali smo srečni, davno zaželjeni dan našega osvobojenja in našega svobodnega ujedinjenja v narodni državi, kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenje in bo mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilno obdarila našo lepo domovino. Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vsi naši rodovi. Po enodušni odločbi našega naroda, izraženi z enodušno izjavo njegovih najboljših zastopnikov, so združeni vsi do-sedaj razcepljeni deli naše domovine v enotno kraljestvo, na čigar vlado je po narodni volji poklican kralj vseh- Srbov, Hrvatov in Slovencev, moj vzvišeni oče, Njegovo Veličanstvo kralj Peter I. Vršeč kra-jevo oblast v njegovem itjenu sem sestavil v sporazumu z voditelj in pooblaščenci vseh narodnih strank, s:bskih, hrvatskih in slovenskih, našo prvo državno vlado, kot viden znak našega bra -tva in naše popolne bratske solidarnosti. V tej vladi sedijo in delajo složno narodni voditelji vseh treh ver, vseh treh imen, vseh strank in vseh pokrajin našega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna. Zalo bo njena dolžnost, da čimprej skliče v Beigrad narodno predstavništvo, sestavljeno iz odposlancev srbske skupščine ter Stare Srbije in Macedonije, iz sorazmernega števila članov Narodnega veča ter iz zastopnikov Vojvodine in Črnego-re. Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polnomočni zakonodajni činitelj v našem kraljestvu. Kot kralj svobodnega in demokratskega naroda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega, parlamentarnega vladanja, ki bo temeljni kamen naši, po prosti volji naroda osnovani državi. V tem duhu in po teh načelih bo vladala moja vlada državo in reševala vsa vprašanja zunanje in notranje politike. Vlada bo predložila narodnemu predstavništvu volilni red, ki bo zajamčil na podlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za ustavotvorno skupščino. Ta bo vladi pred-
ložila v rešitev načrt demokratske državne ustave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in z zajamče-njem najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic. Dolžnost moje vlade bo, da takoj razširi na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki so jih po ustavi kraljevine Srbije dosedaj uživali srbski državljani, S tem bo priznana in utrjena popolna enakost vseh državljanov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka predpravica stanu ter zajamčena svoboda in enakopravnost veroizpovedanj.
Moja želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo kmetstva in zemljiška velepo-sestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pripravljala rešitev agrarnega vprašanja. Kmete-tlačane poživljam, naj v zaupanju v mojo kraljevo besedo mirno pričakujejo, da jim naša vlada zakonitim potom preda zemljo, ki bo za-naprej samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbiji,
Štiriletna vojna nam je povzročila neizogibne globoke izgube v vseh ozirih. V svrho čim hitrejšega in povoljnejšega pre-čiščenia in pa dn se povrnejo v naše dežele čimprej normalne razmere, bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb narodni prehrani, posebno prehrani siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih invalidov, obnovi opustošene in razdejane domovine, kakor tudi obnovitvi rednega prometa na kopnem in na morju, kar je prvi predpogoj za pravilni razvoj narodnega življenja. Najnujnejša in najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, da doseže pri sklepanju svetovnega miru tako določitev naših državnih mej, da se bodo verno krile z etnografskimi rneiami celokupnega naroda ter da ne preide noben del naše zemlje v tujo last. V dosego uspeha jc neobhodno potrebno, da zbere in zedini naša mlada država vso svojo moralno in materialno moč. Neobhodno potrebno je, da postane
I njeno notranje življenje močno in silno. Zato poživljam vse dobre državljane in zveste sinove našega kraljestva, da pomagajo moji vladi z besedo, z delom in z zgledom pri njenem prizadevanju za ohranitev sedanjega miru in reda v domovini. To ni potreba samo za sedanjost, temveč je tudi naloga za bodočnost našega kraljestva. Naši plemeniti zavezniki in ves svet so z utemeljenim občudovanjem in z zasluženim priznanjem ocenili junaške napore in samozataje-vanje moje vojske ter vztrajnost mojega naroda. Potrudimo se, da jim vse nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojna na-sprotstva in opustimo vse naše prepire, zgled treznega in zavednega naroda, vrednega, da živi in da dela v miru z velikimi prosvitljenimi narodi, katerim je bil sebi v čast in ponos hraber vpjni drug in lojalen zaveznik. Ohrabreni po zgledih vzvišenega rodoljubja in požrtvovalnosti naših vojakov, naših mučenikov in vseh naših delavcev, ter klanjajoč se grobovom naših junakov, bova jaz in moja vlada neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki so, ovenčani z večno slavo, padli v krvavi borbi za udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda.
V imenu svojega vzvišenega očeta in v svojem imenu pošiljam kraljevski pozdrav vsemu svojemu narodu, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.
Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem se bo v imenu božjem razvila in za veke ponosno zaplapolala naša troboj-nica, s slavo odičena, po vsem priznana in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajni dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, na vseh naših rekah in otokih, vsepovsod do našega sinjega morja.
Napolnimo svoja srca s krepko vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva, Bog in duh naših prednikov in naših velikih mrtvecev naj bdita nad nami vsemi, naj nas hrabrita in krepita v vztrajnem, napornem in složnem delu za blagostanje in srečo mojega naroda.
Dano v našem kraljevem dvorcu v Belgradu, dne 6. prosinca 1919.
Aleksander, s. r.
Da bomo narodi poštenjakov!
Vabilo na jugoslovanski tabor »Svete vojske«.
Jugoslavijo imamo. Veseli smo je! Sami svoji gospodje bomo v njej in uredili si jo bomo, kakor bomo sami hoteli.
Zdaj pa je treba truda :n znoja naših najboljših mož in vseh domoljubov sploh, da si naš dom najbolje uredimo. Pomnimo, da sama narodna svoboda, kakor jo zelo ljubimo, končno vendar še ni vse I Ko bi te svobode ne znali prav rabiti, bi nam ne bila v srečo. Tudi gmotna blaginja ljudstva še ni vse in ni glavno. Glavno namreč pri vsakem narodu je, kakšen je narod sam, to je; kakšni so ljudje. Naše gore in naše vode, naše doline in naša brda in še marsikaj lepega je kras in ponos naše domovine. A prvo je — človek. In na to preveč pozabljamo, ko govorimo o sreči in lepoti naše domovine! Največji kras in ponos domovine so dobri ljudje. Dobre ljudi n a r e j a t i pa najbolj domoljubno delo.
To plemenito delo nam je naročal naš pesnik-prerok, Gregorčič, pojoč:
V srca ljubljenih rojakov
sej seme plemenitih rož,
da bomo narod poštenjakov,
da bomo narod vrlih mož!
Da bomo narod poštenjakov! To mora biti želja, volja, geslo vseh Jugoslovanov!
Bila bi pa slepa ljubezen do našega naroda, ko bi mislil o sebi tako, kakor mislijo Nemci, da takih na vsem svetu ni, kakor so oni. Narodni ponos je upravičen; narodni napuh pa oduren, kakor je vsemu svetu oduren in neznosen narodni napuh Nemcev. Zato pa je ta napuh ponižan in osramočen pred vsem svetom.
Vsak narod ima napake, kakor jih ima vsak človek. Narod je treba vzgajati, kakor je treba vzgajati človeka. Od vzgoje je odvisno, kakšen bo človek in kakšen bo narod. Njivo narodnega življenja obde-lavati, trnje in osat z nje trebiti, na njuno mesto pa sejati plemenito setev kreposti, to je najnujnejše in najplemenitejše delo narodnih delavcev.
Če hočemo biti Jugoslovani res kulturen (omikan) narod — in kajpada hočemo biti! — moramo gojiti vse panoge kulture. Ne smemo ostati samo pri vnanji skorji naše zemlje in ne pri vnanji skorji našega človeka. Niti ne samo mate-rijalna, pa tudi ne samo umska, marveč zlasti srčna kultura našega jugoslovanskega naroda, — to je, kar nas bo najbolj osrečilo.
Značaieii sam, še v ljudstvu značaj
oživljaj, utrjuj, krepčaj!
Na to mi prvo skrb obračaj,
lo naša je naloga zdaj!
(Gregorčič.)
Tri so zlasti ljudske napake, ki izpod-kopavajo narodno blagostanje, kvarijo njega značaj in mu kratijo ugled: pijančevanje, nenravnost in sirovost. Organizacija, ki se je zavzela te napake iztrebljati, se zove
»Sveta \ o j s k a«. Ne vemo primernejšega imena. Krvavim vojskam konec za zmirom in po vsem svetu! A vojska ostane človekovo življenje. Vojsko vsemu nizkemu, kar vleče človeka v blato, v propast; dvigati pa ga na drugi strani do nravne višine in kreposti! Po vsej pravici se taka vojska imenuje sveta.
Alkohol zlasti igra v slovensko-hrvat-skem delu Jugoslavije preveliko vlogo. V Srbiji manj. Alkohol pa ubija v človeku vsak višji polet in pokret. Pijači vdano ljudstvo nima veselja do knjige, ni dovzetno za izobrazbo, niti za kaj drugega plemenitega. Alkohol dela ljudi sirove, razbrzdane in podivjane. Kako more biti potem pijanosti vdano ljudstvo »narod poštenjakov in narod vrlih mož«? Treznost je predpogoj in podlaga gmotni, umstveni in srčni kulturi. Treznost je predpogoj in podlaga resnični blaginji v naši Jugoslaviji. To mora vedeti in priznavati — v teoriji in v praktičnem življenju — vsa naša jugoslovanska javnost! Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija, pšenica in premog — vse lepo, dobro in potrebno. A niti polje niti morje, niti kupčija niti rudo-kopi nam ne prinesejo blagostanja, ako ne bo poleg vseh teh naravnih zakladov naša zemlja obdarjena s treznim narodom! Vsi resnični in resni prijatelji Jugoslavije morajo torej biti tudi prijatelji in pospeševalci treznosti! Ali mar misli še kdo danes domovino osrečiti z obrabljenimi in neslanimi »napitnicami«?! Takega narodnega delovanja imamo dovolj!
Žal, da se je zlasti zadnje leto vojske in prve mesce narodne svobode — kljub brezprimerno visokim cenam — pijančevanje tako razpaslo, da mora biti vsakega poštenega Jugoslovana sram in strah. Neverjetno visoke so vsote, ki se izmetavajo s prečudno lahkoto za alkohol — ko nam vendar zija nasproti brezno gorja, v katero je pahnila vojska tudi našo domovino! Ali ne vidite, da je vsa Goriška porušena in da bo treba več sto milijonov, preden se vse to popravi?! Da siromašnejši del našega naroda — torej velik del Jugoslavije — nima živeža, nima obutala, nima najpotrebnejše obleke?! Pije in pleše pa se pozno v noči in en sam večer se izmetavajo za alkohol tisočaki! Vse to počenjanje pa se še ogrinja z bliščečim narodnim plaščem: na slavo Jugoslavije! A to je vse prej, samo ne narodno delo! Kam pridemo, ako se bo tako nadaljevalo? Jugoslavija se bo v vinu vtopila! S takim ravnanjem bomo pokazali, da svobode ne znamo rabiti, da je torej še nismo vredni. — Ravno v nasprotno smer je treba kreniti! Pokažimo, da smo omikan narod, vreden svobode!
Na pragu, nove velike in veličastne dobe smo — pragu narodne svobode. Takoj na pragu te dobe moramo pokazati jugoslovanskemu narodu višje cilje in ideale, kakor je služba goltanca in trebuha. Cilje resnične in srčne narodne omike; cilje gmotne in duševne blaginje.
Iz teh razlogov sklicuje »Sveta vojska« svoj tabor, t. j. veliki zbor, na nedeljo 19. januraja v veliko dvorano hotela Union v Ljubljani. Na taboru bodo zbrani zastopniki vseh treh jugoslovanskih plemen: Slovenci, Hrvatje in Srbi, Zbo-
rovanje bo trajalo od 9. ure zjutral dalje cel dan.
Vrsta govorov;
Prvi: Da bomo narod poštenjakov!
Učitelj Engelbert Gangl: Vzgoja naroda.
Višji šolski nadzornik dr. Mihael Opeka: Na pesek — aH na skalo? -..
Učiteljica gospa Marica Koželj; Vzgoja mladine k treznosti.
P. J e r o n i m Tomac, kapucin z Reke: Hrvatska »Sveta vojska«.
Dr. Drago Perovič, vseučiliški profesor v Zagrebu: »Društvo apstinenata« med Hrvati.
Srbski častnik Lazar Bjelič: Treznost v Srbiji.
Dr. Gregorij Žerjav: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji.
Dr. Alojzij Z a 1 o k a r : Treznost in nravnost — pogoj zdravega narodnega naraščaja.
Gospa Marija Klcmenčič: Nravnost in žena.
Albin Prepeluh, komisar Narodne vlade: Mir med nami!
Župnik in pisatelj Franc F i n ž g a r: Sklepni govor.
Vabimo in poživljamo na tabor rodoljube vseh slojev in vseh strank brez razlike.
Vabimo predvsem razumništvo, ki je dolžno ljudstvu kazati pot, naj pokaže, da razume, v čem je pravi narodni napredek.
Vabimo zlasti učiteljstvo, kateremu v roke dan je naraščaj našega naroda, da ga vzgoji v »narod poštenjakov«.
Vabimo delavstvo vseh vrst, ker le trezno delavstvo si bo znalo izvojevati in varovati svoje pravice.
Vabimo vse razumne ljudi z dežele, da bodo potem v svojih krajih širili naše osrečujoče ideje.
Vabimo in poživljamo zlasti vsa naša društva, ki imajo poklic in nalogo širiti med ljudstvom pravo prosveto, naj pošljejo na tabor svoje zastopnike!
Pridite v velikem številu, kakor zahteva resnoba časa in resnoba našega stremljenja! Gre se za to, da položimo zdrav in krepak temelj srečnemu življenju v Jugoslaviji.
Rojaki! Jugoslovani! V sveti boj za Jugoslavijo, da nam ostane na zunaj nedotaknjena, na znotraj neoskrunjena! Na mejah porinimo sovražnike nazaj z našega ozemlja! A tudi notranjim sovražnikom, strastem, ki ljudstvo zasužnjujejo, energično pokažimo vrata ven iz naše domovine, — da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!
»Slovenka",
glasilo slovenskega ženstva.
Dolgo gojena velika želja naiega ženstva se končno uresničuje: Ta mesec začne pod okriljem S. K. S. Z. izhajati ženski list »Slovenka« kot glasilo slovenske kričanske žen ske demokracije.
Da je žensko glasilo med nami nnjno potrebno, je na prvi pogled Jasno. Novi čas kliče ženo na popriSče Jevnega dela in življenja po vsem kulturnem svetu in Ji poverja vele-važno nalogo, da s svojim umom in srcem, s
j svojimi pridnimi in spretnimi rokami sodeluje ' pri zgradbi novih ln preosnovi starih držav.
Tega ne zahteva le demokratična ideja ob se-' bi, inaiveč tudi kulturne, politične in socialne ; razmere, v katerih ho ženska kot samostojna ' prosvetna in gospodarska delavka prišla vse drugače v poštev nego doslej.
Predvsem moramo računati z dejstvom, da je najmanj 80% žensk prisiljenih na zaslužek izven doma. Temu ženstvu Je troba za krušno borbo ustvariti potrebne pogoje: izobrazbo, politične in vse druge splošne državljanske pravice, kakor tudi zakonito socialno varstvo. Jasno Je, da mora ob tem ženska sama zastopati svoje koristi, sama povedati, kuj ln kako hoče.
A ne samo za svoje lastne koristi, marveč tudi v vseh vprašanjih splošne blaginje mora ženstvo v javnosti dvigniti svoj glas: o
Jireskrbi revežev ln sirot, bolnikov, ženskih etnikov, zanemarjene mladine, posredovanju dela, preskrbi zdravih stanovanj za ljudstvo, ljudski Izobrazbi in zabavi, vzgoji mladine, Javni nravnosti, alkoholizmu, razorožbi in podobnih vprašanjih gre ženi nedvomno beseda v Javnosti. Zato potrebuje lastnega glasila.
V bodočnosti nas nedvomno čakajo milejši ln ostrejši kulturni boji. Tu bo morala Jasno in odločno povedati svoje mnenje tudi globokoverna slovenska žena, tembolj ker poj-de ob tem posredno tndl za njeno usodo, za njeno življenjsko srečo. Svoj glas bo mogla neovirano in s polnim poudarkom dvigniti le V lastnem ženskem glasilu.
Pa tudi v zasebnem življenju, kot žena ln mati, kot gospodinja, potrebuje ženska novih, širokih vidikov, da bo kos zahtevani, ki
K bo stavil nanjo novi čas, potrebuje glasila, . ir bo mogla povedati, kaj jo teži, v čem si želi izpremembe, izboljšanja, kjer se bo mogla a sosestraml pogovoriti o vzgoji ln negi otrok, gospodinjstvu itd. Za vse to Ji more in mora alužltl ženski list.
Končno potrebuje ženska srčne utehe ln zfczvedrila v obliki primernih leposlovnih spi-■v, ki jih Ji more veliko lažje podati žensko glasilo nego kak drug list.
S tem, menimo, smo potrebo ženskega lista zadostno podprli tudi nasproti skeptikom, a ženstvo vemo, da hrepeni po njem. Obenem smo pa s tem podali tudi svoj program. Prizadevali si bomo. kolikor mogoče ustreči potrebam najširših krogov, obenem pa zadovoljiti tudi zahteve inteligentnega ženstva. Prinašali bomo članke apologetične, prosvetne, politične, vzgojne, obrtnostrokovne, gospodarske ln gospodinjske vsebine, pa tudi dobro Izvirno leposlovje ln prevode. V listku bomo priobčevall kratka poročila o ženskem gibanju doma in na tujem.
Kar tiče gmotnega vprašanja, trdno upamo. da se bo naročila na list vsaka zavedna naša žena in dekle: gospodinje in domače hčere, učiteljice, dijakinje, uradnice, uslužbenke, delavce; saj bo to njihov list, njihovo glasilo. Pa tudi naša društva ln posamezniki ki se zanimajo za nai kulturni, socialni ln gospodarski razvoj, ne bodo mogli pogrešati »Slovenke«. Srčna zadeva našega ženstva bodi, da avoj list takoj čim najbolj razširi in mu zagotovi obstanek. Vse za Ust a Ust za Vasi
»Slovenka« bo izl ala za zdaj enkrat na mesec: na 24 sivaneh ln sicer 15. vsakega meseca ter bo stala letno 12 K, polletno 6 K. — Prva številka izide sredi januarja 1919. Naročnina se pošilja: Uprava »Slovenke«, LJub-> ljana, Katoliška tiskarna, II. nadstropje. T	Urednica.
m--
Na Koroškem gori.
i Nemci na Koroškem postajajo vedno bolj IMdrzni in samolastni. Zbirajo študente in HMzposelne potepuhe, jih oborožuiejo ter napadajo slovensko prebivalstvo, ropajo, zapiralo slovenske voditelje in duhovnike in velika nevarnost je. da se to ropanje razširi tudi L v»f; Štajersko. Odkod imajo Nemci, ki so bili »[••dar v vojski tepec! kot še nikdar na sveto« .tako moč? Njihova moč ni v njihovih vr-,!F"rcž y noši brezbrižnosti in malomarnosti. Naša vlada danes nima vojakov, in tako udirajo roparji v našo hiio, kakor se jim
poljubi. Koroška voditelja komisar Smodcj in odvetnik Miiller sta na Novega leta dan imela shod v LJubljani, kjer sta opisovala koroško gorje. Podajemo tu le nekaj stavkov iz govorov obeh slovenskih voditeljev. Komisar Smodej je govoril med drugim:
V svetovni vojski premagani Nemci so bili potrti in zlomljeni ter so se tresli strahu pred nami. Danes pa se Nemci zavedajo naše zaspanosti in oni premaganci zopet dvigajo glave. To, kar delajo danes Italijani na našem ozemlju, ni niti senca proti temu, kar delajo Nemci na Koroškem.
Begunci
prihajajo ne samo iz Primorske, ampak tudi iz Koroške in prihajalo jih bo še več. Ako se ne bo naš narod zdramil, potem boste imeli beguncev, da ne boste vedeli kam ž njimi. Leta 1914, so Slovence zapirali v ječe, toda danes je še hujše. Kamor pridejo roparske nemške tolpe, mora izginiti edini narodov zagovornik, slovenski dunovnik, slovenski kmet in sploh vsak predstavitelj slovenstva, ki jih neprestano ogrožajo z najbrezobzirnejšimi na-silstvi.
Vsak dan se v Celovcu vrše shodi, na katerih hujskajo na boj proti nam, vprašamo pa: kje se pa na našin shodih govori o zatiranih koroških bratih? Prej se je vedno govorilo in pisalo o junaštvu slovenskega naroda, kako so naši junaki korakali v boj. Kje pa je sedaj ostalo to junaštvo? — Jaz pa pravim: Ako bo Koroška padla, bom jaz kot duhovnik ž njo padel z mečem in s puško v rokil Ako pride sovražnik z nasilstvi, potem ga tudi mi ne moremo mirno pričakovati. Pojdimo zalo med narod in organizirajmo, da bomo strti tega nemškega zmaja, da se nikdar več ne bo dvignil.
Dr. Miiller je med drugim izvajal:
Nemci so organizirali zadnjega moža od vasi do vasi in ne ogrožajo samo nas, *impak tudi Štajersko. Na ta način zna priti na vrsto tudi Maribor. In potem ne boste imeli le koroških beguncev, ampak tudi štajerske. Ne gre tu za malenkost. Gre tu za nas, za ves narod koroški, končno pa tudi za vas same. Za to gre, da vam ne bodo kdaj očitali vaši otroci, aa ste naše najlepše in najbogatejše kraje pustili v rokah sovražnika.
Nato ie nastopil poverjenik za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik, ki ie pojasnil, da vlada brez vojakov ni mogla aič pomagati. Dalje ie rekel: Pozdravljam predlo« g. Miil-lerja, da naj se ustanovi prostovoljna legija in sem pripravljen stopiti med prvimi v to legijo. Zavedam se, da sem po svoji najboljši vesti vršil svojo dolžnost in jo hočem vršiti tudi v najnižji službi. Poživljam vas, da vsi vstopite v to legijo, di tremo v boj za svobodo domovine! Prosim, da prihitite vsi, ki ste dobre volje, da se vpišete v to legijo!
Na poziv dr. Pogačnika so prihiteli na oder častniki, vojaki, dijaki, delavci, več sto po številu, ki so se začeli takoj javljati za vstop v novo legijo. Med velikanskim navdušenjem je občinstvo stoje pelo »Lepo našo domovino«, na kar se je dr. Miiller ganjen zahvalil za izkazane simpatije preganjanim koroškim Slovencem.
Končno je dr. Pogačnik naglašal, da sedaj ni časa posedati po kavarnah in popivati tako, da se moramo sramovati pred vsakim olikanim tujcem, ki pride v našo zemljo. Naj bo konec alkoholu, konec pijančevanju — puško v rokeI
Tedenske novice.
Drobne politične vesti.
Jugoslovanske čete zasedle Med-murje ln Prekmurje.
Prekmurski Slovensl in medmurski Hrvati, ki so toliko trpeli pod mažarsklm Jarmom, so danes prosti. Na sveti večer so pričele Jugoslovanske čete prodirati v kolonah od štajerske in hrvaSke strani. Mažari so zbežali. Vso akcijo je vodil podpolkovnik Kvater-nlk. Slovenski vojaki, ki stoje pod poveljstvom generala Maistra, so se izredno odlikovali.
Slovenski Maribor.
V	smislu sklepa Narodne vlade je general Maister razpustil mariborski nemški občinski svet in postavil slovenskega komisarja. Ker grozijo Nemci z nemiri, Je general Maister vzel 21 nemških talcev, ki naj jamčijo da ne bodo Nemci kalili miru.
Srbska skupščina.
Te dni je zborovala srbska skupščina, ki Je maniiestlrala za zjedlnjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Skupščina Je sprejela vojni kredit v znesku 250 milijonov. Proti sta glasovala samo 2 poslanca. Skupščina se nato odgodl ln na njeno mesto stopi skupno Državno Veče — državni zbor zjedinjene Jugoslavije.
Državno Veče.
Državno Veče — jugoslovanski državni zbor se sestane koncem januarja. Zbor bo štel najbrže 250 poslancev ln sicer odpošlje Stara Srbija 83 poslancev, Makedonija 24 članov, črnagora pa 14. Druge Jugoslovanske pokrajine odpošljejo toliko članov, koUkor jim gre po moči strank. Slovenci bomo imeli v Državnem Veču najbrže 37 poslancev.
Laška nasilstva v Trstu.
Lahi nadaljujejo z nasilstvi proti Slovencem. V Trstn so organizirali napad na škofijsko palačo ln na uredništvo »Edinosti«. — Dne 29. decembra je po nekem laškem shodu udrla laška sodrga v škofijsko palačo, kjer Je razbijala in plenila. škofa dr. Karlina so hoteli prlslUti, da bi raz balkon zakllcal »Evlva ItaUa, e Iva 11 re d'ItaUa« — Žlvlo Italija, žl-vlo italijanski kralji« — Škof je to zahtevo odločno odklonil. — škof. tajnika Oskarja Pahorja so hoteli prisiliti, da bi poljubil laško trobojnico. — Nato Je laška sodrga šla pred uredništvo »Edinosti«, udrla v prostore uredništva, razbijala ln plenila. K sreči nI bilo v poslopju takrat uredniškega osobja. Desko z slovenskim napisom so razbijale! sneli ln Jo vrgU v morje. — Laški vojaki ln častniki so te demonstracije mirno gledaU.
Črnogorci za z Jed injenj e. z državo SHS.
Črnogorci so na veUkem shodn v Cetinju dne 27. decembra manifesUrali za zjedlnjenje Črnegore z državo SHS. ln protestirali proti nasUnostim ItaUje. — V Cetinju je začel Izhajati dvotednik. ki zastopa misel zjedinjenja. — Italija pa spletkarl in se zavzema za črnogorsko dinastijo.
Mirovni kongres.
Stojimo neposredno pred mirovnim kongresom. Naši zastopniki so že odpotovali v Pariz. Wilson se mudi v Evropi. Obiskal Je Angleško ln dne 3 Januarja je prispel v Rim. Lahi niso z Wilsonom nikakor zadovoljni. Wllson je obiskal tudi svetega očeta.
Italijani zasedli Knin in Bakar.
Italijanske čete so zasedle Knin v Dalmaciji ln Bakar v hrvaškem Primorju. Pri Knl-nu je došlo do hudega boja med Jugoslovanskimi četami in Italijani.
Čehoslovakl zavzeli Požun.
Čehoslovaki prodirajo na Slovaško. Te dni so zavzeli Požun.
Poljaki zasedli Poznanjsko.
Poljske čete so zasedle Poznanj ln Gnez-no. prestolici pruske Poljske, ki Je toliko trpela pod nemškim jarmom.
Čete entente zasedle Carigrad.
Čete entente, obstoječe iz francoskih in angleških oddelkov, so zasedle Carigrad.
Volitve na Angleškem.
Na Angleškem so se vršile voUtve. Zmagala Je stranka sedanjega angleškega ministrskega predsednika Lloyda Georgeja z ogromno večino. Bivši ministrski predsednik Asqulth ni več Izvoljen.
Italijanska ministrska kriza.
V	Italiji imajo ministrsko krizo. Odstopil Je minister za neodrešene dežele BIbso-lati, ki zahteva, da mora Italija obdržati celo
le toliko prtljage, kolikor ima prostora nad sedežem. Vsi hodniki kakor tudi tla v oddelku morajo ostati prosta. P. n. občinstvo naj v lastnem interesu pomaga vzdržati red in reden premet na i:aših železnicah.
Novo volitve bodo v kratkem razpisane v vseh občinah, kjer so dosedaj nastavljeni (jeronti Takih občin je na Kranjskem radi bivšo dr. šusteršlčovc strahovlado zelo veliko.
. . y 1 * ;•>'• 1 i a n e k o nemško glodali-
Sne je prUo na novega leta dan k nredstavl dejanja pričela žvižgati in kričali tor pciliti
Dalmacijo, Heko, Istro, Trst in vse slovenske zasedene dežele. Menda se italijanskim hujskačem ne bo floililo preveč dobro.
Nemiri v Berlinu.
V Berlina je prižlo do resnih nciiiirov j med boljševifci in zastopniki večinske scc. demokratično stranke.
Domače novSce.
Vsaka slovenska žena in mia-' d e n k a naj se naroči na »Slovenko«, edini j ženski list na Slovenskem. Izhajal bo enkrat na mescc na 24 straneh z ovitkom ter stane celoletno 12 K, polletno 6 K. Naročnina naj se pošilja po poštni nakaznici na naslov: Uprava »Slovenke«, Ljubljana, Katoliška ti- ' skarna, II. nadstropje.	!
Naš listek. Da bodo tudi novi naroč- , niki mogli brati velezanimivi listek »Junakinja iz Štajra«, kot ga prinaša »Domoljub«, bo v 4. številki povzeta kratka vsebina, kar je dosedaj izšlo.
Koroški dobrovoljci. Za koroško legijo prostovoljcev je v Ljubljani veliko zanimanje in priglaša se mnogo vojakov. Prigla-šati sc jc treba v belgijski vojašnici (objekt II. v pisarni I. nadstropje). Dolžnost vsakega za to sposobnega moža je, da se priglasi takoj. Branimo svojo zemljo!
Nič častnega. Po Ljubljani hodi ponoči nahujskana kopica ljudi io podira spomenike. Do sedaj so izginili Franc Jože! na Slovenskem trgu, Radecky v Zvezdi in t Tivoli ter Anastazij Griin v Križankah. Prav je, da se ti spomeniki odstranijo, toda za to ni poklicana vsaka kopica ljudi, temveč samo oblast. Kam pa pridemo, če bo vsakdo mislil, da iaia pravico podirati javne naprave, koliko časa sc bo ohranil red? Ravnotako prenapeto je ljudem trgati nemške liste iz rok, kakor so to naredili nahujskanci nekemu francoskemu majorju, ki je prišel v Ljubljano proučevat slovenske zahteve, pa je slučajno bral v kavarni »Neue Freie Presse«. Ali da znosijo taki ljudje nemške časopise iz kavarn in jih zažgo na sredi ceste. Ali smo še med omikanimi ljudmi ali ne? Skrajno grdo pa je, da vse to podpira in podpihuje dnevnik »Jugoslavija«, glasilo liberalnih mladinov. Ti gospodje raz-bijači in prenapeteži naj gredo rajši na Koroško hladit svojo prevročo kri in delati za domovino, ne pa nam doma jemati ugled pred vsem kulturnim svetem.
B o 1 j š c v i š t v o. V Kandiji so prišli oboroženi menda kmetje nad župana Zurca in ga z orožjem v roki prisilili, da se je obvezal plačati občinsko vojno posojilo. Poleg tega so ga imeli zaprtega in postavili drugoga župana. Obnašanje je bilo skrajno surovo in divje. Čc mislijo soc. demokrat)«, kateri se v »Napreju« bahajo. da so to naredili, da bodo tudi pri nas po rnsko vladali, se silno motijo. Nn?s ljudstvo ie sito krvi in strahova-ija.
Nove poštne znamke debimo te dni. Zaloga avstrijskih znamk je pošla in le še par dni, pa jih ne bo nikdar več na naših pismih. Neumesino pa jc, da posamezni poštni uradi zahtevajo od prejemnikov pisem dvojno pristejbino, če si začasno nobenih znamk.
Potniki jemljejo na železnici prevečprtljage s seboj. V zadnjem času jemljejo potniki v osebne vozove toliko ročne prtljage s seboj, da so hodniki in posamezni oddelki prenapolnjeni, je revizija voznih listkov nemožna, je vstopanje in izstopanje potnikov zadržano oziroma ogroženo in vlaki morajo delati zarr.ude. P. n. občinstvo se opozarju, da jc dovoljeno vzeti v oddelek
, občinstvo iz gledališča. Obiskoval« glcdališca so morali zapustiti gledališče rrl stranskih vratih. Ob kruh ho s tem okoli 150 ljudi, voči-noma z rodbinami. Radi teh nemirov je morala Narodna vlada (jloCališi-o zapreti, nakar so igralci odpotovali iz ljubljene. Šiloma preprečevati nemške predstave ja nekulturno in surovo ker bi nemško sjlodališčo samoobsebi prenehalo. Sicer pa, kaj li mi rekli, ako bi se nam n. pr. v Gradcu kaj takega zgodilo? To oi »Jugoslavija« vpila, sedaj ji je pa všeč. S krivicami se narodu samo škoduje, nikdar koristi.
O vojaških pokojninah in p r e -skrbniuah. Gla-jrn obvestila likvidujočega vejnega ministrstva se bodo vojaške pokojnine in preskrbuine za vojaške osebe, ki prebivajo izven Nemške Avstrije, izplačevale tudi v bodoče do na-Jaljnili dogovorov obojestranskih vlad od »pokojninske likvidature inten-dance 2. zbora na Dunaju«, neglede na državno pripadnost upravičencev. Poverjenik za finance: dr. Kukovec s. r.
Sedanje karte za kadilce ostanejo _ do
Čreklica tudi za leto 1919. v veljavi, in sicer ot legitimacije. Nove karle se bodo izdajale le kadilcem, ki se na novo javijo in po predpisih izkažejo. Kadiici smejo na karte prejemati tobak le v tisti trafiki, ki je na nji označena. Karta se bo odvzela kadilcu, ki bi hotel zvijačno za isto dobo dvakrat dobiti nanjo tobak, ali ki bi se neupravičeno posluževal tuje karte. Trafikanti morajo, k|er ni odrezkov,
nadzirati oddajo tobaka tako, da napravijo vsakokrat zarezo v karto, ali da vpisujejo oddaje z rdečim svinčnikom v dosedanji seznrm. Trafika se bo odpovedala vsakemu trafikantu, ki bi zagrešil večje aii ponovne nerednosti pri oddaji tobaka.
Županstvo občine Trata v Poljanski dolini je posl:i'.o na Narodno vlado v Ljubljani in jugoslovansko vlado v Belgradu odločen protest nroti temu, da so Italijani zasedli del ozemlja, ki po vsej pravici pripada Jugoslaviji.
Kdo ve kaj povedali o Janozu Odar, doma izpod Studol-a. občina Boh. Srednjn-vas, ki je služIl pri 317. pešpoiku in se govori o njem, da ja umrl. Morebitna pojasnila naj blagovolijo poginil na ime: Marija Odar, Stu-dor £t. 22, pri Boh. Srednjivasi.
Kdo v d o Franceta Kenk, ki je služil pri 27. domobranskem pešpoiku, 11. komp. Bil je ujet meseca septembra 1914 in Je nazadnje pisal novembra iz 1817 Iz gubernije Kastram, zanoka bolnica. Sporoči naj se Frančiški Kenk, Notranje gcrice 9, p. Brezovica pri Ljubljani. Stroški se povrnejo.
Kdo ve kaj o Francciu Bolta? Služil je pri 17. pešpoiku. Zadnjič se je oglasil dne 8. oktobra J918. Kdor kaj ve. naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Janez Bolta, Dra-gomelj 12, p. Domžale, Kranjsko.
Kdo kaj ve o Francetu Zupane, Inf.-Sclititzon-Rgi. No. 36, 11. Komp.? Zmanjkalo ga Je 11. avgusta 1917, ko Je šel iz strelskega jarka na obvezovališče. Čc bi kdo kaj vedel o njom naj blagovoli sporočiti očetu Franceta Zupane na IToprivniku v Bohinju.
Prošnja. Franc Boc, služIl pri 37. pp . pogrešan od S. avg. 1917 v F.umuniji. Kdor kaj ve o nJem, naj sporoči Luciji Boc, Hrastje št. 6, p. Moslo pri LJubljani. Stroški se povrnejo. Vsenj izobraževalnim in prosvetnim društvom.
Kdor izmed iz Rusije došlih n | e t n i k o v ve kaj povedati o Jakobu Kra-čan (27. dom. pp., 3. stotnija), ki se jc nahajal od meseca junija 1915 kot vejni ujetnik v Jc-katerinoslavski guhcrciji in se jc nazadnje oglasi! majnika 1918 iz Sibirije, Tonska gu-bermia, gorod Bijsk, naj blagovoli proti povrnitvi stroškov sporočiti Francu Kračan, po-
sko DQ Klenlku' p" Važe nad Litii°- Kranj-
1-7 Poa.t» ®,zitc' Ivan Pečjak je služil pri i/. PP., 111. baon, 9. komp. voj. pošto 426: zmanjkalo ga je leta 1917. mececa avgusta ko jc zadnjikrat pisal. Sporoči naj se Katarini Peč|ali, Brezova reber, p. Žužemberk.
Cerkvene vesSS.
Vzorne razmere med Cerkvijo in državo so zlasli v mali, teda v napreku <.;lr,o visoko stoječi Belgiji. Cerkev v icj lepi de-
želi ima svoboščine, kakor nikier drugod v Evrcpi. Vzgoja duhovščine in nastavljanje dušnih pastirjev je popolnoma v rokah škofov. __Šolstvo je tako urejeno, da sme ustanavlja'.! nove šole nc le država, marveč tudi občine, škofje, verske družbe, u uživajo vce dr-žavno podporo. Tudi srednjih šol je vbč strogo cerkvenih. Visoke šole so državne (v Gcntu in Liiihu), v Bruseliu in Lovanju pa proste. Vseučilišče v Lovaniu je last katoličanov, stoji v znanstvenem pogledu na višku ter uživa svetovni sloves. Kijub temu se »klerikalna« Belgija proslavlja vsesplošno kot najbolj delavna in gospodarsko najpremožnejša država med vsemi evropskimi vladavinami.
Dr. Korošec mašnje v Bolgiadu v kapeli francoskega konzulata
Za katoliškega župnika v Bel-grad pride dr. Kulavic iz Ljubljane.
N a p a d n a š k o f a. Ko se je na božično noč po poinočnicah vračal linškl škof iz stol-niče v vozu v svojo palačo, so nameravali pijani vojaki ustaviti voz, v katerem se Je peljal škof, na ta način, da so metali droge pod ko-lesa. Le prisotnosti duha kečijaža, ki je naglo pognal konja, se je zahvaliti, da sa školu ni pripetila kaka nesreča. Pijani vojaki so obkladali škofa z grdimi psovkami. Nemška omika!
»Rog med n a m L« Ta znani molitve-nik, v katerem so zbrana najlepša premišljevanja, kar jih poznamo, je znova dotiskan io vezan in se dobi v »Katoliški Bukvami«. Cena zelo lično vezanemu Izvodu je 6 K; ima prav lično in priročno žepno obliko, četudi Je že za tretjino povečan. Vanj so sprejeti sedaj tudi »Solnčni utrinki« (30 krasnih premišljevanj), cd katerih jo nekatere »Bogoljub« prinesel. Vsi častilci presv. Rešnjega Telesa, posebno člani Marijinih družb, sezite po molltvenlku, ki obsega najlepša premišljevanja in obiskovanja i prežvečeni Zakramentu pričujočega Boga«.
Iz naših društev.
Občni zbor ljudske knjižnic ti »Bele a« na Suhi pri Kranju se bo vršil dni 12. t. m. v Ljudskem domu na Suhi. K obilni udeležbi vabi odbor. Poleg tega tudi prosi odbor tiste, ki imajo še izposojene knjige, di jih prineso nazaj.
Ihan. Katol. slov. izobr. društvo vabi k prireditvi, ki jo priredi v nedeljo 12. jan ob 3. uri pop. Spored: Laharnarjeva; »Pozdrav« in Aljaževa: »Domovini-- ter dramatična slika v proslavo Brezmadežni: »Proti domu«, dr. Krekova: »Ob vojski«. Vsi prijatelji našega drnštva prav srčno povabljeni! Pridite, pridite! Vrnili se boste v zadovoljno sti in z željo, da se zopet kmalu vidimo.
iloprivnik v Bohinju. Dne 8. januarja leta 1919 bo minulo ravno 100 let. odkar jc umrl naš prvi pesnik Valentin Vodnik Ker jo bil pri nas ludi prvi župnik, zato namerava tukajšnjo Izobraževalno društve »Vodnik« in Marijina družba proslaviti 10» letnico njegove smrti s prireditvijo dne U januarja. Na vrsti jo tudi izvi-na ljudska ior' s potjem »Nova fara na Koprivniku«, spisan) prav v ta namen. Vljudno vabimo vso sosi-de. Vstopnina 60 vin., sedoži 1 K.
Iz uradnega lista št. 30.
Fovorjeništvo za uk in bogočastje uk> zuje, da vse šole praznujejo stoletnico smrt prvega slovenskega pesnika Val. Vodnika. -Praznovanje naj sc vrši dne 8. t. m. — ' Ljubljani se jc ustanovilo rndarsko glavm stvo. — Vojaške pokojnine in preskromne t t vojaško osebe stanujoče Izvon Nemško Avsinf je bo še vedno izplačevala pokojninska it tendanca 2. zbora na Dunaju. — Rezervni'! častnikom, ki niso več v službi, Je prepovedani;;. nositi vojaško uniformo z znaki. — Vojaški * uprava začasno no izplačuje nobenih znoiikc '' za dcbr.vo bivši c. in kr. armadi. Vse tozadevn'.* terjalvc naj se nošiljajo trgovski in obit»r. zbornici v Ljubljani.
[fjubljanl
Ka?.ne vesta.
Velik vojni plen v Starem i!
Novem V r b a s u. V okolici Vrbasa v Bofi • o zanlcnile vojaške oblasti ogromen vo'1 plen v vrednosti pol milijarde kron. M»i'j
!
Mihajiovič, Li jc prišel plenu ::".cd, jc kar najodločneje začel ta picr., ki co ga nemška poveljstva zvozila tja iz Srbije, zbirati in je zaplenil velikanske množine rc::uega blaga m denarja, Mtd Cid&in vsebuje .1 pita 10.001) ofac, 2COO krav ,n volov, 101(0 fcovsd, 500 mi-traljcz, 14 topov, 20 avtomobiLv, o vagone sanitetnega materije!« itd. Od Necicev mtropano blago in denar Lcdo vrnili Srbiji.
Zanimivi podatki. Zdravnik na otroški kliniki (Ds:i>aj) dr. Ed. N&bel je zbral razne podatke o lanskopo!ciii"T<i za>:~sncm preseljevanju otrok ra ogrsko pvcVaEo. !s tostranske polovice bivše monarhije se jc prepeljalo v počitniški tiobi 65.36S cl/ok v oprem-stvu 27S6 odraslih nadzornih o«cb. Največ jiii je bilo z Dunaja, namreč 35.376. Nižja Avstrija je poslale 7594 otrok, Zger. Avstrija 56, štajerska 3903, Koroška 208, Primorska 631, Češka 15,614, Moravija 1318, Šlezija 100, Kranjska... 0. O'roke so porazdelili'v 1033 kra'cv, Oiolclo ic v času tuje oskrbe 3123, umrlo 125, ined r.j-mi 97 vsled griže. Kot vzrok navafa ur. Nobel poprejšno slabo prehrano, vsled katere oslabljeni želodci niso megli prenesti krepka in tečne hrane. 6 otrok jc utonilo pri kepanju, 2 sta sc ponesrečila pri padcu z dreves.
Civilne! obiska črnovofrikov
Vsi oni iimovojniki, ki so oddati svojo civilno obleko pri bivšem črnovojnem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani in jc do ccdaj še niso prevzeli, se pozivajo, da se cimpieje za isto /glasijo pri domačem občinskem uraclc. V postov pridejo irnovojniki, Iti so služili pri sledečih črnovojniških krdelih, oziroma oddelkih: 1. črnovojnivki pcšpolk št. 27, 2. '";rno-vojni bataljon št. li, 3. 3. in 4. s to trii j a črno-vojnega bataljona š!. 29, 4. črnovojni bataljon št. 154, 5. črnovojni topničarski oddelki št. S/3, 8/3, 7/3, 8/3 in črnovojni topničarski nadomestni oddelek, U. obmejna stražua stotnija 2/7 Ronki, 7. črnevojne železniške straže Borovnica, Jesenice, Litija, Mojstrana, Rakek in Ronki, 8. črnovojna obrežna straža Fprto-iiuzo in 9. nadomestni oddelki bivšega črnovojuega okrajnega poveljstva št. 27 vLjubljani. — Za civilne obleke padlih črnevojnikov naj se oglasijo njih zakozrfti nasledniki. — V vsakem slučaju se naj pri občinskem nradu navede sledeče: poplno ime. rojstno leto, domovinska občina, vojaški oddelek, pri katerem je dotič-ni črnevojnik služil, potem naj se uavadejo in opišejo posamezni kosi obleke, kakor tudi v čem jc bila oddana; na primer: v zavojih, kovčeldh, nahrbnilcih iu tako naprej. — Ob-činEki uradi naj take prijave odpošljejo na vojno dopoi;:ilno peveljstvo v Ljubljani, ki bode odredilo izročitev civilnih oblak na občinsko urade, kateri izročo potem obleko po-jedinlm upravičencem 121 sicer proti potrdilu prejema, ki i o vpošlje vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani. — Vojno dopolnilno poveljstvo v TJ-jbljani.
Vojaške In amerikanske
podpore.
Narodnar"vlada je odredila, da se s 15. januarjem 1919 začasno ustavijo vsi nakazani prispevki za preživljanje in amerikanske podpore.
I. Kdor hoče izza 16. januarja 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje do 15. januarja 1919 pri pristojnem davčnem uradu vložiti prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni urad:
1.	da je vpoklicancc še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne straže, ali pa da se še ni vrnil iz ujetništva;
2.	da je vzdrževatelj (vpoklicanec) preživljal sebe in družino ie z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo;
3. a) da so svojci vpoklicančevi brez /.aslužka in dohodkov ali pa b) da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez prispevkov nikakor ne mogli preživljati.
Prošnjam je priložiti dosedanje pla-čilne pole. Novi prispevki za preživljanje bodo znašali le 1 K 20 v oz. 1 K dnevno, ako svojci, dasi je upravičenost docela dana, vendar niso povsem brez zaslužka in dohodkov. Ako pa so upravičeni svojci povsem brez zaslužka in dohodkov, potem znaša prispevek kot doslej 1 K 80 v oz. 1 K 60 v dnevno.
II.	Kar velja o prispevkih za preživljanje, velja tudi za amerikanske podpore. Potrdila na prošnjah morajo biti slična kakor pod točko I. omenjena.
Da bi bila brez izplačila podpore pod-pirancu resno ogrožena prehrana, bosta morala občinski in župni urad pred vsakim izplačilom potrditi posebej.
III.	Svojci invalidov in preostali rodovinci padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov, ki 30 doslej prejemali prispevke za preživljanje, bodo morali do 15. januarja 1919 vložiti pri pristojnem davčnem uradu prošnjo, da se jim nakaže naklonitcv po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. zak. št. 119.
IV.	O prošnjah bodo razsojale nove komisije.
Pri presoji upravičenosti in potrebnosti se bo rabilo strogo merilo. Zlasti se bodo amerikanske podpore nadalje le izjemoma še nakazovale, ker je stik z Ameriko preko Basla v Švici že sedaj mogoč.
Nove komisije bodo odločile tudi o vseh visečih primerih, v katerih so davčni uradi odklonili izplačilo vojaške podpore.
Joško Mohor,
umrl kot invalid 13. julija 1918 v starosti 24 let. »Domoljubov!« čitatelji so ga poznali kot pesnika, ki je v vojnih letih prioibčil precej pesmic tudi v »Domoljubu«. Bil je rahločuten in veselega značaja; vojska mu je .vzela desno

roko in mater. To je silno vplivalo na njegovo zdravje in njegove poslednje še ne priobčene pesmice so polne melanholije, otožnosti in izgubljene sreče. Na svetu je ni dosegel, trdno upamo, da jo sedaj uživa v nebeški domovini.
Gospodarski del.
Ljudska posojilnica nam sporoča na našo že v »Slovencu« objavljeno nollr.e o dvigih pri nekaterih denarnih zavodih, da so pri njej dvigi že pcnchali, ker so se ljudje prepričali, da so vse vesti, ki so krožile in so jih sovražniki zavoda trosili, docela zlagano in da ta zavod izplačuje vse vloge brez vsakega zadržka, ne da bi se poslužii kako odpovedi, kakor jo to storila Kranjska hranilnica.
Da so vse take vesti le prav neumna laž, spozna vsak pameten človek iz tega, da se je Ljudska posojilnica sama postavila pod neposredno državno nadzerstvo. Kdor bi Se trosil tako vznemirljive in neresnično vesti, ga bo Ljndska posojilnica kazensko zasledovala, kdor pa naznani takoga brez ves'.nega hujskača dobi nagrado. — Mnogo vložnikov je svoje vloge, ki so jih dvignili v svojem prvem neutemeljenem strahu, že zopet vložilo v Ljudsko posojilnico, ker so nvideli, da jo tam denar varen.
Na občnem zboru Gospodarsko zveze v Ljubljani dne 23. grudna 15:18 se je sklenilo sledeče: 1. Želja zadrugaTjov, naj se razmerje med zadružništvom in Kmetijsko družbo pravilno uredi, da prevzame Kmetijska družba tehnično poučni del stanovske samopomoči kmečkega stanu, zadružništvo pa trgovsko-gospodarske posle, je jako stara. Že 27. junija 1805 jc prvi občni zbor Gospodarske zveze sklenil resolucijo v tem smislu. Podobne želje so se izražale na mno-gobrojnih zadružnih zborih in sestankih. Da se to vprašanje kljub temu do danes ni rešilo, je Iskati vzroka v političnih razmerah. Ker so politične zapreke sedaj odpadle, je letošnji občni zbor Gospodarske zveze zopet soglasno za to, da se ta zadeva končno reši v zadružnem smislu. — 2. člani Gospodarske zveze so z zanimanjem zasledovali delo za koncentracijo zadrnžništva v novejšem času. Mnenju, ki so je splošno zavzemalo, da slovensko zadružništvo potrebuje skupne blagovne nabavne centrale, se pridružuje Gospodarska zveza popolnoma in bo naloge, ki jo v tem oziru zadenejo kot najmočnejšo slovensko zadružno blagovno centralo, z veseljem izpolnila in vse storila, da se koncentracija pospeši in splošno odebravana misel realizira.
Finančna naredba glede valu-t e, Belgrad, 1. januarja. Finančni minister dr. Ninčič je izdal to-le naredbo: 1. Prepoveduje se uvoz avstrijskih kron in bolgarskih levov na dosedanje ozemlje Srbije in Črne gore. 2, Zabranjujc se uvoz avstrijskih kron in bolgarskih levov iz tujih držav na ozemlje kraljevine SHS. 3. Dovoljuje se, da lahko poedinci sabo nosijo največ 1000 kron ali levov. 4. Prepoveduje sc izvoz denarja iz ozemlja dosedanjih kraljevin Srbije in Črne gore, kakor tudi iz ozemlja kraljestva SHS. 5. Ves denar, ki bi ga kdo skušal v nasprostvu s to naredbo spraviti iz države, odnosno v državo, se naj zapleni na korist državne blagajne. S krivcem je postopati kot s tihotapcem.
Poslovalnica za krmila v Ljubljani naznanja, da vreč, ki so bile izposojene pred 1. decembrom 1918, pa jih stranke do sedaj še niso vrnile, nc sprejema več nazaj. Vreče, izposojene po 1. decembru 1918, naj stranke nemudoma vrnejo, najkasneje pa do 15. januarja 1919, ker jih po tem dnevu Poslovalnica ne bo več sprejemala.
Maksimalne cene za pogrebe v Zagrebu. Mestno poglavarstvo v Zagrebu je odredilo kot obrisa oblast maksimalne cene za pogrebe. Po novih cenah stane v Zagrebu
Sogreb I. razreda 1728 K, II. razreda 920 K in [I. razreda 600 K. Seveda so cene III. razreda še vedno močno pretirane, tako da je v Zagrebu umreti velik luksus.
Nova tovarna za mesne izdelke v Zagrebu. V Zagrebu so osnovali delniško družbo »Industrija mesnih izdelkov« z glavnico 1 milijona kroc. Družba bo zgradila moderno klavnico, tovarno za led in salame ter za konserve.
P a v o I a iz Amerike na Češko. Iz Prage poročajo, da dospe v januarju iz Amerike 60.000 paketov pavole po 235 kg na Češko, tako da bodo mogle začeti vse tkalnice češko-slovnške republike z delom. Zaloge bodo zadostovale za vse tovarne za esem mesecev in s tem je za d;!o tekstilnega delavstva poskrbljeno.
Za prehrano. Naš zun. minister dr. A. Tvirabič — še pred r.jedinjenjem s Srbijo — jc poslal Združenim državam spomenico, v kateri prosi za pomoč v prehrani. Potrebe, posameznih pokrajin jc označil, in sicer r>a teden, sledeče; Kranjska, Štajerska in Koroška rabijo na teden: 1500 ton moke, 200 ton zmrznjenega mesa, 140 ton masti, 140 ton sladkorja, 12 ton kave in čaja, t'C ion riža, graha itd.
in 300 ton krompirja. Prometne črte:Tr»t in Reka s svojimi železnicami. Središče: Ljubljana.
Odgovori.
Marija B. na B. Begunjske podpore, Obrnite se na »Posredovalnico za goriške begunce« v Ljubljani, Dunajska cesta (Zadružna zveza,^ y A erikanske
podpore. Prošnje sprejema okrajno glavarstvo. Dokazati morate, da ste sami brez sredstev in da ste bili navezani na podporo iz Amerike. O tej podpori je izšla te dm posebna naredba Narodne vlade ans.
Peter O. v O. (podpora zavarovalnice za nezgode) in Marija D. v Sp. R. (vojna podpora). Obe prošnji smo oadali na pristojno mesto.
Vsled sodnikove hladnokrvnosti je od strahu na pol blazni mož polagoma prišel zopet k sebi. Prišel je iz Senava in je še v prejšnji zvezi pripovedoval sledeče:
»Nekaj belega je priplavalo po Aniži, pa nihče ni vedel, kaj ie. Nekateri so mislili, da ie kaka ovca ali tele, ki je je odnesla voda. Nekdo se je v čolnu s kavelji peljal na vodo, pa stvar se je potopila, potem pa je zopet plavala naprej. Doli pri mostu, kjer pobirajo mostnino, pa jo je voda sama priplavila na obrežje in — o groza! — bila je ženska, že vsa modra v obraz, in — če ima bule, ni vedel nihče — vse se je spustilo v tek. Nepopisna groza se je polastila vseh, ki prebivajo v Šenavu, pa tudi v Štajer je že šinil strah. Tudi je bila že sama črna smrt v Štajru v podobi rudokopa« — sedaj mu zastaja beseda in zašklepečejo mu zobje, kar zagleda moža iz Ajzenerca, ki je do tedaj stal zadaj v senci, sedaj se je pa ravno odpravljal na pot.
»Kakšni zajci!« se je zasmejal Hendel. »Misliš ti, da je črna smrt ta-le vrli kristjan? To ie rudokop Spil. — Pa srečno pot, Spil, tu imate pismo na vaš urad.« Zapečatil je pismo, potem se je obrnil k Šenavcu, rekoč: »Torej nihče ni videl bul in je samo sum, da ie to kužni mrDč. Takoj bomo stvar dognali. Pojdi hitro domov v Šenav in povej, da pridem sam tje. da »i ogledam mrliča, če ima kužne znake. Svetujem pa, da ne natvezuješ ljudem praznih strahov, sicer ti bo huda predla, da veš... Helena! Toda, kaj je to?«
Smrtnobleda je omahovala gospa v sobo. Lasje so ji vsi razpleteni viseli čez rameni; ravnokar je slekla novo praznično obleko in sedaj je prišla samo v belem plašču in platnenem jopiču in je vsa izgubljena venomer kričala: »K mrliču greši Ne, ne smeš! Ne smeš! Ne pustim tel K mrliču I H kužnemu mrliču!« je vreščala. »Nikakor ne smeš, preje boš z nogami jmhodil mene, ki sem nosila tvoje dete.«
Obesila se je nanj in mu je pokrivala obraz s tresočimi se poljubi.
Pomirjeval jo je, da ni nevarnosti, da to ni kužni mrlič, ampak samo utopljenka. Tudi bo vzel seboj z occtom namočen prt ter bo doli pri mrliču zažgal neki prašek — ničesar se mu ne more zgoditi. — »Helena, služba me kliče.«
»Nikakor, služba te ne kliče v smrt,« je tožila. »Naj gre pa kdo drugi!« je ostro zaklicala. »Li ni zdravnikov v Štajru, oj da, štirje so, kje pa so? Kje je Henrik? — Henrik, Henrik!« ie kakor blazna tarnala,
»Kaj hočeš s Henrikom?« je s pritajenim glasom vprašal mož, jezno jo je pogledal in je pahnil od sebe njene sklenjene roke,
»On naj gre doli k temu nesrečnemu mr-ličul On, pa ne til« je jadikovala. »V Lincu je samo plesal in dvorjanil. Naj pokaže enkrat, če ima kaj poguma.«
> Za božjo voljo, kaj govoriš? Ima pogum, pa kakšnega, sicer se pa obnašaš tako klaverno, da me je sram.«
»Prosim te, Bcrtold, odstrani se, pusti naju sama!« je namignil Bertoldu, ki ie na pol zmešano gospo prigovarjajoč spremil v sobo. »Saj ne vidiš drugega tu, kakor veliko dete; mala deteta so kratkočasnejša. — Kaj pa delaš ti tam, zijalol« je nahrulil Šenavca, ki je še vedno stal na pragu in bolščal, mesto da bi se bil že davno odstranil. »Ničesar več nimaš tu iskati, hitro se mi izgubi in opravi doli, kakor sem ti naročil.«
Ko je bil sam s svojo ženo, ji je rekel sicer še vedno s pritajenim, vendar od jeze se tresočim glasom; »Moj sin kliče skupaj občinske svetovalce. Tebi bi bilo všeč, da bi šel k mrliču in nalezel kugo, za katero so bolj sprejemljivi mladi ljudje kakor stari. Dobro, seda) vsaj vem, kako ti je pri srcu moje dete, moje meso, moja kri!«
S silo se je izvil iz krčevito ga objemajo-čih ženinih rok. Vsa obupana je klicala: »Saj ga ljubim — saj sem ga vendar izredila! Pa nihče mi ne velja toliko, kakor ti! O, kako si trdosrčenl Nisem li tudi jaz mati, ti li nisem tudi podarila otroka? — Lizika, Lizika, pridi, prosi očeta, naj naju nikar ne zapusti.«
Mala deklica je bila v hipu pri materi, obesila se je na jokajočo se mater in je z genljivim, drobnim glasom prosila očeta: »Oče, nikar ne hodite proč! Oče, mamica se joče!«
On pa je stopil k mizi, vzel je v roke zvonec in ga je krepko zavihtel. V sobo je planil služabnik ki mu je ukazal oscdlati vranca. Žena je grenko ihtela pri njegovih nogah. Tedaj se je sklonil k njej in ji je nekoliko prijaz-neje rekel: »Helena dosti mater je v Štajru, nisi ti sama. Dosti otrok je tu, ne samo moji in tvoji. Jaz moram čuti nad vsemi,«
In odkorakal je mirno, ponosno in neizprosno. Zajahal je vranca in je kakor kralj, ki opazujoč jaha okoli svojega prestolnega mesta, jadrno oddirjal tik mestnih okopov in jarkov iz mesta ven proti Šenavu.
...
Doli v Šenavu na bregu, kjer iz močvirnate trave poganja trnje in osat, je ležala utopljenka, zaradi katere se je treslo sto Štajercev nič manj kakor lepa Helena, in so drugi že uprezali vozove, da bi se peljali Bog ve kam — do konca sveta.
Mirno je ležala mrtva ženska v trnju, obraz ji je bil siv in oči zaprte; raz nje je visela raztrgana bela obleka, mokri lasje so v dolgih štrenah plavali okoli nje. Široko so ji bile razprostrte roke, kakor bi hotela objeti najljubše, kar je izgubila.
. Vse tiho je okoli nje, čuje se samo šumenje Aniže. Daleč proč, onstran novega mostu, so stale cele trume ljudi, ki so z grozo zrli in kazali na utopljenko, kakor bi bila pošast, ki se bo dvignila, da raztrga vsakogar, ki se ji približa.
Pa glej, po obronku doli stopa moški, ki je sicer prijahal, pa je konja privezal k drevesu. Bil je — Hendel.
»Tukaj je,« reče sam pri sebi, obstoji za trenutek, globoko diha in vsrkava zrak. Nobenega ostudnega smradu po bulah ne čuti, zato stopi bliže k mrliču, spusti se k njemu na kolena in ga brez groze opazuje z motrečim pogledom, s katerim je že mnogokrat ogledoval obraze onih, ki so umrli nasilne smrti. In takoj je videl: Nobenih peg ni na obrazu, nobenihbul. Prav je imel, navadna utopljenka je.
Na mostu je stala cela gruča ljudi, ki so s strahom in trepetom opazovali ta prizor in so plašno med seboj šepetali, drugi pa so s prsti kazali na drznega moža, ki se ne boji smrti.
T® ,Pa i® °d leskovega grma, ki je žalostno zibal nad utopljenko mlado zelenje svojih vej odlomil palico in je z njo odstranil revno obleko z ramena utopljenke, da je pogledal še pod pazduho, kjer se navadno najprvo prikažejo kužne bule. Pa tudi tu jih ni našel.
Šel je takoj po obronku navkreber in je ljudem, ki so stali na mostu, migal z roko, naj se približajo, obenem je kazal na mrliča ter daiai znamenja, da ni nobene nevarnosti. Pri-b.izale so se goste, črne trume, ki jim je iz daljave klical:
»Štajerci! Mrlič, ki tukaj' leži, nima ne bul,
ne kužnih peg. ni kužni mrlič, moder |e v obraz, ker se jc ženska zadušila v vodi. Povejte to v mestu in pošljite mi grobokope, da kar tukaj pokopljejo mrliča.«
Množice, ki so s strahom pričakovale sodnikovega izvida, so se zadovoljno mrmrajoč razkropile, mnogo ljudi je šlo v mesto, največ pa se jih je gnetlo proti mestu, kjer je ležala utopljenka, kjer je še stal mož, ki je imel več poguma kakor vsi Štajerci skupaj.
»Da, da, Hendel, Hendel! To imamo sodnika, to imamo gospoda! Skrijte se v Lincu, skritje na Dunaju, nimate boljšega!« tako so tiho med seboj šepetali.
Sedaj so prišli grobokopi s krampi in lopatami in Hendel jim je pokazal kraj, kjer naj izkopljejo jamo.
Tedaj je stopil pred sodnika neki katoličan, ki mu je mirno rekel:
»Milostljivi gospod sodnik! Mi katoličani prihajamo s prošnjo: Od nekdaj je že v Štajru navada, da se za en dan na mrtvaški oder devljejo umrli tujci in oni, ki so umrli nasilne smrti. To pa zato, da molimo zanje in iih, če niso očitni samomorilci, pokopljemo v blagoslovljeni zemlji.«
Mnogo mož mu je pritrjevalo; »Da, res, vedno je bilo tako.«
»Navadno smo devali take nesrečneže na mrtvaški oder v kapeli svete Marjete,« je nadaljeval prositelj. »tudi smo tam za njimi opravljali mrtvaška opravila. Kapelica je sedaj zaprta, treba jo je odpreti.«
Hendelnu se je zabliskal obraz. Ha, zalega. zajci, komaj ste se oddahnili od strahu vsled moje zasluge, sedaj mi pa že prihajate z vašim papeškim praznoverjem, ki je hujši strup, kakor vsaka kuga, kakor vse kužne bule in pege?
»Kdo to zahteva?« je vprašal ves plamteč od jeze, da je obmolknilo ljudstvo in se mu je plaho umikalo.
»Kdo torej zahteva mrliča?« je vnovič za-grmel. »Papežniki, kajpada? Kdo izmed vas pa je le ganil s prstom in se brigal za pogreb, preden sem si jaz ogledal mrliča? Od strahu vas je vse tresla mrzlica. Sedaj pa hočete z mrličem v mesto, seveda? V tisto podrtijo, ki sem jo dal zapreti, da se vam ne podere nad glavami?
In če dobi mrlič v kapeli mrtvaške pege, boste vsi rekli, da so kužne, in nanovo se bo začel dirndaj in vsi boste vpili: nevarnost, nevarnost, rešite nas! Mrlič ni kužni mrlič,« je gromel nad trepetajoče. »Kuge ni v štajru, ampak v Johnspahu je. Zato pa še ni treba, da bi prišla semkaj,« je nekoliko krotil svoj glas ter se je zaničljivo nasmejal, ko je videl pa-pežnike, da so se prekrižali. »Če je z nesnago in praznoverjem sami ne privabite sem, je k nam sploh ne bo. Še danes bom razglasil red zoper kugo. Pod najstrožjimi kaznimi je vsakdo dolžan, se ga držati. Sedaj pa pojdite domov in jiovejte ljudem, da je sodnik ukazal pokopati mrliča tam, kjer ga je našel.«
Ko je sodnik končal, so se Štajerci spogledovali; vsem je odsevala iz oči boječa pokorščina: Z eno samo besedo, z enim samim pogledom jih obrača, kamorkoli jih hoče.
Počasi so se vračali, moški in ženske, nazaj v mesto, da razglase, kar jim je sodnik naročil.
Medtem so grobokopi začeli svoje delo. Kmalu je zevala jama poleg mrtve, ki je ležala v travi in je široko razprostirala svoje vele roke. Možje so jo dvignili in so jo izpustili v grob, pokrili so jo z živim apnom, potem pa zagrebli. Ni bilo poleg duhovnika, da bi bil molil za pokoj njene duše, ne strežnika s ka-dilom in blagoslovljeno vodo, samo Aniža je šumela mimo svežega groba in v leskovem grmu je žvrgolela ptica svoj kivit, kivit, tit, tit.
Ko se je vse to zgodilo, je Hendel zajahal svojega konja ter je čez novi most oddirjal v mesto. Kjerkoli so ga zagledali ljudje, so se nm razjasnili obrazi. Neka čudna moč je izhajala od tega črnega moža, tako da je kar omamljal judstvo, ki je vsevprek klicalo: »To te Hendel! Dotaknil se je mrliča, dal je svojo besedo, da kuge ne bo v Štajer če tudi je v Johnspahu. Držal bo besedo, ne bo kuge seml Glejte ga, kako jaha, najhrabrejši je vseh hra-
brih. Glejte Hendelna, našega sodnika, našega gospoda I«
Hendel se je z roko zahvaljeval ljudem, ki so ga tako spoštljivo pozdravljali, njegovo orlovsko oko pa je že plavalo nad mestnim trgom, če se že kaj giblje okoli posvetovalne hiše. In res so že prihajali eden za drugim mestni svetovalci, ki so bili črno oblečeni in so nosili za vratom bele čipke. Henrik je prav dobro in hitro izvršil svojo nalogo in ravno sedaj dirja na svojem rdečem satanu proti mestnemu sodniku.
»Hej, Henrik!« mu je nasproti klical oče,
> Ste-li že tukaj, oče?« je odvrnil Henrik, ki je obrnil svojega rdečega satana in ga vodil proti očetovemu vranou. »Mislil sem, da ste še v Šenavu in sem hotel k vam, da vam naznanim, da sem obvestil vse gospode. Kaj pa je z mrličem, se je li zgodil umor?«
»Ne, bila je priplavljena utopljenka. Pa naši ljudje v svoji prestrašenosti vse dvojno vidijo, pa so raztrobili v svet, da gre za kužnega mrliča. Pa o kugi, o bulah ni ne duha, ne sluha, ne govora. Pa nekaj drugega se mi je primerilo pri ogledovanju mrliča, kar je sramota za ves Štajer. — Pomisli, ko sem ukazal pokopati mrliča na mestu, kjer smo ga našli, so hotel: nekateri izmed navzočih, ki so popreje na vse grlo kričali, nesti že trohnečo utopljenko v mesto v Marjetino kapelico, da jo tam postavijo na mrtvaški oder. Kajpada so bili to katoličani. To se je zgodilo meseca sušca leta 1615., ko je bila kuga od Štajra oddaljena samo en dan hoda.«
»Umazana druhall« je zaškripal Henrik z zobmi, ki je najpreje čudeč se, potem pa zgražajoč in besneč poslušal očetovo pripovedovanje. In zopet mu je iz oči švignil oni zeleno-modri blisk, ki je bil podoben pogledu divje zveri.
Oče je zadovoljen opazil ta neznanski ogenj in je nadaljeval: »Z vso odločnostjo ie treba nastopiti zoper to nesramno sodrgo, ki mi hoče okužiti mesto. S pestjo je treba nad nje, z orožjeml Treba jim je odbiti rogove. Zato te prosim, Henrik, takoj jezdi v orožnico in tam javno nabij na vrata, da morata nastopiti dve kompaniji, prej ko je mogoče, v vsej bojni opremi; potem jahaj takoj k Giiingu, naj pride v ftajer, da prevzame poveljstvo. Ko bo drevi razglašen rea zoper kugo, morata biti kompaniji že pripravljeni, da s silo zatreta vsako uporno gibanje.«
»Do tega ne pride, to so strahopetni psil« je odvrnil Henrik, ki se je zaničljivo oziral naokoli, kakor bi vabil pred svoj meč vso pape-ško zalego, ki jo sovraži iz dna svoje duše.
Ha, kako je Hendel ponosen na tega sina, srce mu plava samega veselja. Mati mu je bila Francozinja, on pa je celi Štajerc, z dušo in telesom.
»Imenoval si jih strahopetne pse, to je prava beseda. Sedaj pa brzo odjahaj, skrajni čas ie že. Tudi meni se mudi, ker ura bije tri in on treh se začne seja. — Z Bogoml«
(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 31/4% brez kakega odbitka.
Uradne m od o. zfntrai io i. popoldne.
Gle) Inserat!
Iveri.
Ob dobrotnikovi smrti žalujejo ne toliko tisti, ki so od njega dobrote prejemali, kakor tisti, ki so nanje upali.
Velikaši so cenili in še cenijo vrednost drugih ljudi po tem, koliko jim morejo pomagati do uresničenja njihovih načrtov: in to je krivično, zato ker to ie največje in golo samo-ljubje.
O sebi ne govori niti dobro, niti slabo; dobro ne, ker ti ne bodo verjeli, slabo ne, ker ti bodo takoj verjeli.
Sospodarske stroje bav°ilrsttv?ddka
Jarka Kulik, spec. tovarna stredoklukjr v Pragi.
Dndustrija za razsvetljavo,
društvo z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ul. 5.
Slektrične naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge kraje. Slektrlcni motorji, električni gladilniki, električne žepne svetilke.
Naznanilo.
Zaradi začasne opustitve trgovine prodajam po nad polovico znižanih cenah razno blago, volneno in bombažasto, za moške in za ženske obleke, svilo v različnih barvah, razno perilo, bluze in predpasnike, vse le pravo, še predvojno blago.
Iuanka Fraprotnlk,
Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
Za kmetijska dela sprejmem takoj v službo
DEKLO
v starosti 18 do 60 let ter
FANTA
12—18 letnega. Pri kmetiji Je vodovod in stroji za mlatev. Priglasi naj se pošiljajo pod „Labka služba", poštno ležeče, Radovlllcn. — Istotam naprodaj statve za tkanje platna.	115
Ženske, ako hočete primeroma poceni ku-
C82" blago za žensko in otroško obleko, ffES
pisnico na upravo „Domoljuba". Pove Vam naslov trgovine, katera ima v zalogi še lepo in trpežno predvojno blago. Razpošilja se le v množini nad 300 kron vrednosti.	5399
Domačo semensko deteljo, laneno seme, sirk -«a
in druga dom. semena kupuje v vsaki množini
FRANC POGAČNIK, Dunajska c. 36,
Ljubljana.
mlatilnico
Kdor si hoče naba-vitidobro in trpežno za ročni in vratilni pogon, dalje stiskalnico za sadje in grozdje, mline za grozd|e, decimalne tehtnice, kotle za žganjekuho, klinje za slamo-reznice, ročne m ine za mletev moke, itd., naj si ogleda mojo zalogo, dokler so Imenovani stroji v zalogi na razpolago. Drugi poljedelski stroji se pa lahko naročajo pri Franc Hltti v Ljubljani, Martinova cesta St. 2. Največja zaloga poljedelskih strojev v Jugoslaviji.
Dobro stoječi samski gospod z boljšim poklicem, v srednjih letih, se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom ali vdovo z nekaj premoženja. Ponudbe do 15. Jan. pod Tiha »reča 545*.
Lovske puške
cal. 16 in cal. 12 so naprodaj pri
F. K. KflISER, puškar
Selenburgova ulica 6, Ljubljana.
Ceniki se ne razpošiliajo.	65
Odda se služba orsanisla in cerhvenlHa
v Ajdovcu pri Žužemberku. Plača v denarju (760 K) in beri. — Nastop čimprej. - 74
Usnjene čevlje
po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja ČEVLJARSKAZADBUGA
Miren, začasno Vrbovec, poŠta Moz rje. -Z htevajte cenike I__5434
DR. IVO BENKOVIC,
odvetnik v Ljubljani, naznanja, da je otvoril
odvetniško pisarno
v Miklošičevi ulici št S, I. nadstropje (poslopje Ljudske posojilnice).
Mlini za dišave
primerni za vse namene, prodaja tvrdka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-rova BrUckeng 13. Zahtevajte prospekte in pobližja pojasnila.
Naznanilo!
Ker je poštni promet zopet odprt, lahko sedaj zopet razpošiljam raznovrstno
barvo
za prebarvanje blaga in stare obleke in sicer: črno, modro (plavo), rujavo, zeleno, rudečo, lilo in sivo v zavitkih po 60 vin. Prosim, kdor še barvo potrebuje, za takojšnje cenj. naročilo.
Za eno žensko obleko je treba 8 zavitkov barve. Razpošilja se po pošti. Vsakemu naročilu se pridene cn|, in pa slovensko navodilo, lahko nekaj kg aul! Harl Loibner, trgovinabarv za obleke, Celje, pri „Zvoncu".
Illiši - podgane stenice-Ščurki
Izdelovanje In razpoiiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalne pisma. Za podgane in mili K 5.—j ca ičurk. K 5.—i tinktura za stenic« K 2'—; posebna močna tinktura za stenice K 5'—j uničevalec moljev K 2'—; praiek proU mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti uiem pri ljudeh 3 K; mazilo za uii pri živini 2 K; praiek za uii v obleki in perilu K 2*—; tinktura za bolhe pri pseh K 1*50; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenfadi (uničevalec rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokon£evan|e mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Agitirajte za
»Domoljuba'
Cementna stm opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
luan JelaCIn, Ljubljana
Emonska cesta 2. 4792
otran Al
(Jonioi|ub i^r*_____
10 vinarjev
izb dopisnico) Vos stane moj ccnik, kise Vnm poSljcna zahtevo zastonj. C. in kr. dvorni založnik Jau Konrad, razpoSi-ijalnicu firii* st. 1992 (Češko!
!&» - 1. brile« Iz srebro leklo K 7'-, 9-_, i;*—. V/irno-stnibrivskl aparati ponikli. K 7'50, dvorezna rezerv.reziia
tuc. 12 K., lase- m bradostrižniki K 26-—, 28'-. PoSilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Krema za brilie bKM;
va bril vode. t porcelanasti lonček 6 K, 1 ducat 60 K.
Milo za tiritief;'^«
3 K, 1 tucat 30 K. - Polili«
50 proti Daprejpotitjatvi denarja M. Jilnker, ckiportna Jrllovio«. Zajrtb 1, Fetrinjika 3/111., Hr».
Pristno TOALETNO MILO
tir.o dišeče komad 100 gr 3 kosi K 15--, 0 kos. K 28'-, 12 kos. K 62--
rmtiu domače suh« PRALNO MILO
za kg K 22"-, pri večjem naroČilu popust. Pošilja proti predplačilu A. Jilnker, Izvozna tvrdka Zagreb 1, Petrinjska i. — Hrvatsko.
mar Popolno belo platno -m
morete dobiti z vporabo naSega izbornega Juga PRAŠEK ZR PLHTNO. Velik prihranek in malo truda prt pranju. 1 zavol 150 gramov KI-—, 250 gramov K VSO, 150 gramov K 2-50.
Najmanj se more naroČiti 10 zavojev!
Pri naročilu 5kg popust! Bazpošllja se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
Zavod za Izvoz M.	fZ Te/ito^M
lr5 za Prodajo strojnega olja tU [Jillnl za vse tovarne, za avtomobile, motorne pluge, mažo za vozove, tehn. vazelin, surogatr.i firnež in barve se sprejemajo za takojšnji nastop. Oglase naj se pa le izurjeni gospodje. Ponudbe na kemično tu-varno Hugon Pol&k, Kral. Vinogrady, Jung-manova trida 33.	4811
Nakup ur, zlatnine in briljantov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na
tvrdko F. ČUDEN SIN
samo nasproti Ql. poŠte v Ljubljani.
„Jugo" milo za pranje
zbolišana vrsta, bela, v kosih po četrt kilograma, 1 zaboj 25 kfi (t. j. 100 komadov) 11» K iranko zaboj iz Zagreba. S pošto 4 k i neto 28 kron iranko. Pošilja po povzetju zavod za eksport
M. Jilnker, Zagreb št. 1, Petrinjska 3.
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
n. a. deželne življenjske ln rentne nezgodna in Jamstvena zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/n
sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, združeno tud. z vojnim rizlko, otroških dot, rentna ln ljudska nezgodna ."n jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna »arnoat. Nizke premij«.
^ajugodnuihi rogoji r* vojno envart.vftme.
Zavod temelji ca vzajemnosti. — Prospekti r a« ton j in poštnino prosto. Sposobni zastopniki te sprejemalo pod najugodnejšimi pogoji. 1B3:
Krmila manfka!
Zato se uporabljajo nadomestne srodstva za krmila Da to krmo živina, perutnina uoiJio prebavi in popolnoma izkoristi, noj so pri-me«a 3 krat na teden krmi. ena pest polnn U««*;«" to je dr. pl. Trnk6czy-a redila? picsek. , JoSlIll Paket velja 3 K, B paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesccc za enega vola, kravo ali pražita, da se zred« Dobiva sc pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Himu.
Na tlsoCe kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
&rbcčEco, Ii$«:je
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabotorni" nia-žilo". Popolnoma brez dubn, no maže. Poskusni lončoli K 4-— veliki K U — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga zu Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1020
1'Hzito lin viirmvoro itnamko „iifer botorrn" I
53KH
Iščem ožonjenc^
maiarja
brez otrok, oba zdrava, pridna, i>o.štena, snažna in varčna, znati morata vsa domača delu, luikor pri živini na vrtu in na polju. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista poti štev. 5225,
LJUD5M POSOJILNICA
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
t Ljubljani, t lastnem domn Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop.od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 51
M
II ©
3
OB
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe lc-ti od vsakih 100 kron čisto 3 K 2b v n, na leto.
„Ljud8ka posojilnica" sprejema vlogo tudi po pošti in dajo za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v ,,Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje donar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilcih vlog je bilo koncem leta 1918 nad iO milijonov kron.
»Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državn m nadzorstvom.
£
Haluečla i
sVetoVnoznana tfazpošiljalniea
H- SUTTfl
935
samo
v Ljubljani št

Izdaja konzorcij ..Domoljuba".
Odgovorni urednik Josip Gontiučar v Ljubljaui.
Tiskala Knto!:1,a list.ama.