Gospodarske stvari. Shod slovenskih delavskih stanov. Dne 15. avg. se je sešel v Ljubl|ani drugi shod slov. delavskib stanov. Po sv. maši v cerkvi Srca Jezusovega so se zbrali zborovalci ob 9. zjutraj v dvorani rokodelskega doma. Za predsednika je bil z vsklikom voljen dr. Krek. Po kratkem jedrnatem pozdravu je povedal, katero nalogo ima izvršiti skod : Ker imamo že vsestranski zistematični socijalni načrt za vse delavske stanove. razgovarjali se bomo na podlagi njegovih določil, kako izvesti naše zabteve in kaj ukrenitt v zbolišanje našili gospodarskib razmer. SploSna resolucija, katero je stavil č. g. Fr. Korošec iz Maribora, se glasi: »Zastopniki slov. del. stanov hočejo delovati povsodi in vselej zato, da se od vseh zastopnikov našega Ijudstva zahteva, da dobro umevajo socijalno vprašanje v krščansko socijalnem smislu in da obljubijo delovati v njegovo rešitev.« Nato je prof. dr. Ivan Janežič poročal, kako bi se dala izpeljati posamezna določila socijalnega načrta o kmečkem stanu. Govoril je o škodljivosti velikih posestev, o stalnih domovih, zlasti o kmečkih zadrugah. Kmet si ne more pomoči sam; postave izpremeniti morejo samo poslanci. Pač pa ima dve sredstvi za pomoč: to so Haiffeisenovo posojilnice, katere mu dajo denarnib sredstev, in kmečke zadruge, katere ga varujejo vsestransko. Posebno sedaj lahko slov. kmelje pogumno začno snovati kmečke zadruge, ko se jasno vidi sijajni uspeb zadruge v Dobrepoljah. Kot dopolnilo k socijalnemu načrtu stavi sledeče resolucije: 1. Zastopniki slov. del. stanov izražajo, da se naj v vseh slov. pokrajinah snujejo slobodne kmečke zadruge, ki naj bodo tako urejene, da k njim lahko pristopijo vsi, ludi najrevnejši zastopniki kmečkega stanu. 2. Kmelje naj uporabljajo pridelane surovine eim največ moči naravnost v svojo potrebo. Zadruge naj izdelovanje sukna, platna, usnja itd. prevzamejo in napredku časa primerno s potrebnimi stroji izdelujejo za svoje ude. 3. Carine same ne morejo rešiti kmetijstva. 4. Treba je umetnih gnojil za kmelijstvo na Slovenskem splob, in one rudninske snovi, ki služijo v nadomestilo opešane rodovitne prsti in nameslu blevnega gnoja, nnj se v posameznib deželab poiSčejo in vporabljajo, in naj bodo tako proste, kakor gramozne jame za posipanje cest. 5. V posameznib slov. deželah, kjer ga še ni, napravi se kemično poskuševališče, ki naj kmetom brezplačno posluje. Sejinovi. Dne 5. oktobra v Konjicah, pri Sv. .l'akobu v Dolu, v Žalcu, .lurkloštru, Arvežu, Artiču in Mariboru (za konje). Dne 6. oklobra pri Sv. Heleni, v Radgoni in Pišecah.