D O p i S i. lz Štajerskeffa. A) C. kr. deželni šol. svet. V seji 21. sept. 1882. dovolilo se je ustanovljenje napredovalnega tečaja na ljudski šoli v 6usswerku in razširjenje Ijud. šol v Krumegg-u in Mettersdorfu. Mariji Kontschak v Mariboru pa se je dovolilo, da zaene delalni napredovalni tečaj. — Na ljud. šoli so bili imenovani: Fr. Vreoko (def. poduč. v Slov. Gradci) za nadučitelja v Št. II pod Turijakom; Mart. L o r g e r (z Kranjskega) za učitelja v Št. Lenart priLaškem; Iv. Picklhofer za podučitelja v Fiirstenfeld in Pranjica Eeierschiitz (iz Planine) v Loko; Ana B e r g 1 e r pa za učiteljico ročnih del v Turnau - Grassnitz. B) Sposobnostne preizkušnje v Gradci. V dan 25. sept. t. 1. začele so sposobnostne preizkušnje. Imej Slovencev dostali so jo sledeči gg.: Jos. Cizelj (Leinbach), Iv. Farkaš (Negova), Jos. Freuensfeld (Svetinje), Bl. Jurko (Eazborje), K. Kottnigg (sv. Duh pri Lučah), M. M aj c e n (Dobrna), Jos. M e s i č e k (Brežice), Fr. P e č a r (sv. Benedikt), Iv. P o v h ("VVeinburg), T, Pušenjak (Kapela), Fr. Eakuša (Holm), M. Repič (Novacerkev), S. Šalamon (sv. Barbara), Er. Slanc (Dobova), M. Strgar (Podgorje), Fr. Suhar (Slivnica pri Mar.), M. Šmid (Slivnica pri Celji), H. Tribnik (Jarenina), Al. Trobej (Rečica), Al. Trobiš (sv. Peter), Iv. Živko (Slivnica pri Mar.) in gdč. Mar. Formacher žl. Lilienburg (iz Kozjega) iz slovenščine, Jos. Vut (Št. Lenard). — Vprašanja pri pismeni preizkušnji so bila: Pedagogika. a) Das mechanische und das verstiindige Gediichtnis sind zu erortern, und es ist darzuthun, in wie weit das mechaniscbe Gedilchtnis wichtig, und wie dessen Pflege einzurichten sei. b) Es ist eine kurze Uebersicht der Grundsatze des Unterrichtes zu geben, darauf der Grundsatz »Unterrichte dauerhaft« eingehend zu bespvecben. c) Ferd. Kindermann. — Slovensko. a) *) Pritanej je bilo poslopje, v katerem so se posebno zaslužni Atenjani na državne troške do smrti oskrbljevali. **) Sokrat je rekel: nŽivel sem prostovoljno v tej državi; kdor prostovoljno v kaki državi živi, pripozna molče njenc postave; kdor pa postavo kakc državo pripozna, so mora v vseh slučajih po njili ravnati; kdor se mora po postavah kake države v vseh slueajih ravnati, se ne sme niti krivičnim njenim naredbam odtegniti — torej: nc smem se niti krivičnim naredbam postav odtegniti". (Platonov Kriton.) Kakoršna setev, takošna žetev. b) Jernej Kopitar. c) 0 rabi nedovršnikov. — Nemško. a) Im Gliicke nicht vermessen, im Ungliicke nicht verzagt! b) Es ist der Vorgang bei der Satzverkiirzung anzugeben und die Gliederung der Partioipialsatze auf Grund von Beispielen zu besprechen. — Zemljepisje in zgodovina. a) Es sind die Gruppen und die bedeutenderen Gipfel der siidliclien Kalkalpen anzugeben. (Mit Zeichnung.) b) Die Ebenen und grosseren Thaler in Steiermark. c) Premisl Ottokar II. als Eegent von Steiermark. d) Keformen Josefs II. — Prirodopis. 1. Es sind die bei den verschiedenen Ordnungen der Siiugethiere vorkommenden Gliedmassen zu charakterisieren. 2. Vergleichung der Herbstzeitlose mit dem Frilhlingssafran. — Prirodoslovje. 1. Die in der Natur am biiuflgsten vorkommenden Verbindungen des Calciums sind mit Eiicksicbt auf Krystallisation und chemisclie Zusamtnensetzung nambaft zu machen und das Kalkbrennen und Kalkloschen zu besclireiben und zu erkliiren. 2. Wie wird durcb Elektricitiit Magnetismus und durch Magnetismus Elektricitiit erregt? — Kačunstvo. 1. Zwei Arbeiter sollen einen Graben von 435 m. Lange reinigen; der eine macbt tiiglich 42 m., der andere 45 m. fertig; wann wird die ganze Arbeit fertig sein? (Gleichung.) 2. Die Gleichung -^ ?.7i_! =3 ist aufzulosen. 3. In einem Bergwerke beflnden sich zwei Dampfmaschinen; die eine schaft alle 2 Minuten 7 Hl. Wasser aus einer Tiefe von 84 m., die andere alle 3 Minuten 10 Hl. aus einer Tiefe von 108 m. In welcber Zeit wurden beide Mascbinen zusammen 2550 Hl. Wasser auf eine Hohe von 120 m. zu bringon im Stande sein? d) (Za kandidate.) Der Bestand eines Waldes ist gegenwartig 10800 Kubm.; wie gross wird derselbe bei einem jiihrlichen Zuwachs von 2>% nach 10 Jahren šein? 4. (Za kandidatinje.) Jemand leiht 2500 fl. zu Q% aus, zieht aber die jahrliclien Zinsen sogleich ab; um wie viel ist dabei der Schuldner, welcher die Zinsen erst nach Ablauf des Jalires zu zahlen hatte, im Nachtheile? — Geometrija. 1. In einem Dreiecke sind gegeben die drei Seiten a = 34 m., b = 45 m., c = 52 m.; wie gross ist der Fliicheninhalt dieses Dreieckes? 2. Der Halbmesser eines Kreises ist 35 m.; um wie viel sind Umfang und Inhalt dieses Kreises grusser als Umfang und Inlialt des eingeschriebenen regelmitssigen Sechseckes und um wie viel sind sie kleiner, als Umfang und Inhalt des umschriebenen Quadrates? 3. Wie viel wiegt eine dreiseitige, 8 dcm. hohe Piramide aus Gusseisen, wenn jede Seite der Grundflilche 2*8 dcm. betriigt und wenn 1 Kubdcm. Gusseisen 7-2 Kilogr. wiegt? — Lepopisje in risanje. 1. Jede der drei Verszeilen (von Ktlckert): »Die Zukunft habt ihr, ihr habt das Vaterland, — Ihr habt der Jugend Herz, Erzieher in der Hand, — Was ihr dem lockern Grund einpflanzt, wird Wuzel schlagen«, ist in einer der drei gebriiuchlichen Scbriftarten zu sclireiben. 2. Ein anfgestelltes Holzmodell ist in perspectivischer Zeichnung auf freier Hand wiederzugeben. 3. Eine Tafelzeichnung ist mit selbststiindiger Annahme der notlnvendigen Hilfslinien zu copieren. C) Kaznoterosti. Na šolah, katere so se morale letos zaradi raznih kužnih bolezni pred postavnim časom zapreti, začel se je pouk zato 14 dni pred. — Eazpisana je nadučiteljska služba v IV. plač. r. stoječe dvorazrednico pri sv. Duhu (okr. Gornjaradgona), do 30. novembra. — V zadnji številki omenjate tudi belih skrilnatih ploščic. Izumel je te ploščice g. Ed. Goldscheider. Izdelujejo se v c. kr. izključljivi privilegij zato imajoeej »Erste Pilsner Kunststeinfabrik, Hauptdepot in Prag bei Benedikt Fiirth I. Basteigasse 5. Table izdelujejo se v treh velikostih. Št. 1 velja nelinirana 20, št. 2, 24, št. 3, 28 kr. Linirana stane vsaka 2 kr. več. Narejene so iz trde, bele snovi ter prav gladke. Pisati se da na nje z vsakoršnim svinčnikom tako lehko in dobro kot na papir ter se napisano z mokro gobico ali cunjico zopet lebko zbriše. Izumetelj izumil pa je zdaj tudi še poseben črtalnik, ki je še pripravnejši nego svinčnik, kajti da se pisava tudi suha zbrisati. Bele table imajo veliko zdravstveno in pedagogično prednost in so v primeri z desetkrat večjo trpežnostjo veliko ceneje od črnih. Vpeljale so se zato že skoraj v vse Dunajske šole. — V Graški »Tagesposti« toči neki dopisnik »Aus Untersteiermark«, britke solze, češ, Spodnještajersko učiteljstvo bo čisto podivjalo ter za svoj stan nesposobno postalo, ker baje premalo čita pedagog. časnike, a tim raje, o grozal — »Slov. Gospodarja« in »Sl. Narod.« G. dopisnice! Predno kaj v svet zatrobite in predno greste slov. učitelje pred nemškim svetom črnit in denuncirat, poučite se raji o istini svojih misli. Smelo trdim, da je Spodnještajersko učiteljstvo primeroma na več pedagog. listov naročeno kot Zgornještajersko. Na mnogih Spodnještajerskih tri- ali štirirazrednicah imajo učitelji za-se nekako čitalnico, v kateri leže razven mnogovrstnih slov. in drugojezičnih pedagog. listov tudi še zuanstveni in šoli prijazni politični listi. Da se slovensko učiteljstvo sploh bolj pobriguje, se v svoji stroki in v obče izolikati, kažejo tudi njili pedag. listi sami. Maloštevilno slov. učiteljstvo (kakih 1000 nas je v vsej Sloveniji!) vzdržuje tri pedag. liste skoro čisto samo, brez tuje pomoči, kajti sestavki v njih so pisani v veliki večini samo od ljudskih učiteljev. A kako je pri nemških n. pr. pri »Pedag. Zeitschrift« ? Večina spisov je ali ponatisnjena iz drugih listov, ali sestavljena po tem ali onem viru, ali spisana od učiteljev visokih, srednjili ali meščanskih šol. Tudi mi ni še znano, da bi bili slov. učitelji moledovali pri Zgornještajerskih, da bi njili liste duševno in materijalno podpirali, pač pa ve zgodovina marsikaj nasprotnega pripovedovati. — Če torej vse to premislim, vsili se mi misel, da Zgornještajerski učitelji ali nič ne čitajo, ali pa so čez ušesa zaljubljeni v židovsko »Tagesposto« ali v dvomljivega »Dorfbota«. Tone Brezovnik. Od sv. Jurija na Taborn (na Štajerskem) v dan 10. novembra 1882. — Eedko svečanost obbajali smo v ponedeljek v dan 6. t. m.; otvorilo se je pri nas novo šolsko poslopje. Ob 10. uri predpoludne bila je v farni cerkvi sv. maša, h katerej se je sešlo razun učiteljstva in šolske mladine mnogo čestitih gostov in vkljub obilnemu delu na polji precejšnjo število domačega občinstva. Iz cerkve šli smo se šolsko mladino v novo, s cesarsko in s slovenskimi zastavami okinčano ter lepo ovenčano, ravnokar po č. g. konzist. svetovalcu in župniku Fr. Globočniku blagoslovljeno šolsko poslopje, nad čcgar vežuimi vrati je bilo videti napis: »Na delo, mladost, ker resndbni so dnevi, a delo in trud ti nebo blagoslovi«. V prostornej in lepo okinčanej sobi drugega razreda je g. župnik zbranej mladini z živimi besedami poudarjal dolžnosti do starišev in učiteljev ter jo spodbujal k pobožnosti, marljivosti, ubogljivosti in lepemu vedenju. Za tim je g. Ign. Cizelj, nadučitelj iz Vranskega ter soiid okr. šolskega sveta, z ganljivimi besedami slikal vzvišeni namen ljudske šole ter njeno splošno potrebo za vsacega človeka, ki hoče v zdanjih burnih časih zadovoljno in srečno živeti. Kazal je tudi, kako lepa je nova šola, ki se sme prištevati k najlepšim v Savinski dolini. Med govorom videli smo marsikatero rosno oko ne le pri otrocih, ampak tudi pri starših. Otroci so potem zapeli pesmico »Božici« in konečno cesarsko pesem; znani domači prijatelji šolske mladine pa so vse potrebno ukrenili, da jo je bilo mogoče primerno pogostiti. — Se svojo navzočnostjo so nas počastili mej drugimi g. Ed. Schauer, grajščak in soiid okr. šolskega sveta; g. Š e n t a k, veliki posestnik iz Vranskega, dalje gg. učitelji iz Št. Pavla pri Preboldu in iz Vranskega. — Vkupnega obeda udeležilo se je okolu 30 oseb, in tu se je vršilo mnogo napitnic, izmej katerih omenimo le one g. učitelja J. V i d i c -a iz St. Pavla Njih Veličanstvu, katera se je vzprijela z burnimi živio-klici ter z vstanjem s sedežev. Napivalo se je tudi požrtovalnemu občinskemu odboru in krajnemu šolskemu svetu, potem predsedniku okr. šolskega sveta, c. kr. namestnijškemu svetovalcu g. Haas-u, ki v svojem pismu do krajnega šol. sveta obžaluje, da ni mogel priti k tej svečanosti, ker je bil uradno zadržan. Nadučitelj g. Šorn se zahvaljuje vsem gostom, posebno vnanjim za prijazno udeležitev, a občinski odbornik g. Miklavec napije vrlemu slovenskemu učiteljstvu itd. — Tako so nam mej blagimi prijatelji bitro minule kratke ure, in ločili smo se s prepričanjem, da smo se udeležili če tudi ne velike, a tem lepše in pomenljivejše svečanosti, ki nam bode ostala vedno v prijetnem spominu. Konečno še nekaj o našej šoli sploh. Začela se je z letom 1845. in je torej najmlajša v Vranskem okraji, pa vender prav lepo napreduje. Leta 1879. razširila se je v dvorazrednico, ali ker ni bilo še potrebnib prostorov, se ni mogla podučiteljska služba namestiti. Ker je bil pa en učitelj vender le preobložen, najela se je lansko leto neka malo primerna šolska soba, kjer se je pretečeno šolsko leto prvi razred poučeval. No, zdaj smo dobili pa prav lepe šolske prostore. Prejšnje pritlično šolsko poslopje se je malo ne do cela podrlo in sezidala se je tam lepa enonadstropna hiša, v katerej ste dve prostorni, svetli in najnovejšim postavnim zahtevam primerni Sol. sobi, stanovanji zaj2 učitelja ter občinska uradnica. Vsi stavbeni troški se bodo narasli blizu na 3400 gld., kar primeroma ni mnogo, ali občino bode ta svota vender malo trdo zadela, ker se je bila premalo pripravila za to podvzetje. Sploli pa je škoda, da se poslopje ni postavilo še prostorneje, namreč za 3 razrede, kajti potreba tretje šolske sobe se že zdaj kaže, ko imamo nad 200 otrok v šoli. Bolski. Iz Komna. (V obrambo.) G. dopisnik »Radovedni opazovalec« v št. 20. »Učit. Tov.« z dopisom »s Krasa« pravi, da sem obljubil poročati o šolskih stvareh s Krasa v »Učit. Tov.«, a da zaman iščemo v tem listu naznanil in poročil iz sej c. kr. okraj. šolskega sveta. — Nadalje pravi: »Kam so neki zašle — jih vsaj ni odnesel kak nasprotni duh!« — Kot sklep temu dopisu navede še: »Prihodnjič dragi »Tovariš« nekoliko o naših spreobrnjencih, ker pozvedel sem pozneje, da niso bili sami krivi — a upognili so vender težke glave; pa tudi o učit. zborovanji, katero bode na Brežini v dan 12. t. m.« — Proti temu dopisu samo toliko opomnim, da sem resnično obljubil »Učit. Tovarišu« poročati o »šolskih stvareh« Sežansko- Komenskem okraji — nikakor pa poročati »iz sej c. kr. okraj. šol. sveta«. — Da o »šolskih stvareh« nijsem poročal dalje, — nijsem sam kriv, kajti odsvetovale so mi to merodajne osebe. Poleg tega sem mislil, da se bode za to oglasilo spretnejše pero — nego je moje. Iz sej c. kr. okr. šol. sveta pa ne smem poročati, ker bi po taketn nasprotoval ukazu sl. naučnega ininisterstva. (Iz sej šolskih svetov poročajo celo vladni listi, se ve da le to, kar se poročati sme. UVedn.) Šicer pa nekateri res mislijo, da imajo iz učiteljišča uže vso »učenost«; pa storili bi bolje, da bi svojih tovarišev po časopisih ne napadali. — V drugem svojem dopisu pa pravite: »Vidi se, da ima naše društvo mnogo prijateljev in da je uže na boljših nogali, posebno pa pod zdanjira čvrstim vodstvom, ker zabeležiti imamo marsikaj lepega, kar se pod prcjšnjim predsedništvom ni nahajalo«. — Tii očitate meni — kot bivšemu predsedniku; a pomislite, da sem tudi jaz ud tega društva in to mora tudi mene veseliti, če je istiua, kar poročate. 0 listu »Šoli« pa povem sledeče: Vsled sklepa c. kr. okrajneg^a šolskcga sveta ustavila se je resnično »Šola« vsem učiteljem. Le za biblioteko Sežana-Komen je odmenjen 1 iztis, poleg tega bodo cirkuliral en list od učitelja do učitelja. Zakaj tako? No zato, ker oni '/2^» ^i ga učitelji plačujejo za učit. bukvarnico, je namenjen za nakupovanje dobrih originalnib pedagogičnih knjig, a ne za »Šolo«. »Šolo« naj vsak učitelj ima in naj jo čita; slabo spričalo bi bilo to učitelju, ako bi ne mogel sam imeti pedagogičnega lista, ki stane — 1 gold. na leto. — Če se je tudi opustilo »Šolo«, to nič ne škodi. Dolžnost vsakega učitelja naj bode, da se jo — naroči sam. Kdor ne more, ali noče, dobil jo bode sam »ad circulandum«. Kaj nij tako prav? »Šola« s tem nič ne trpi, a mi prihranimo lepo svoto denara za nakup dobrib pedagogičnih knjig za učiteljsko bukvarnico. Ali se ima »Učit. Tov.« vzprejeti v učit. knjižnico, ali ne, tega ne določuje niti jaz, niti moj tovariš; to je naloga stalnega odbora in potem c. kr. okrajnega šolskega sveta. Če ga hočete imeti v knjižnici, lehko se izrazite v bodoči okrajni učit. konferenci. Bodite pa prepričani, da jaz temu ne bodem nasprotoval, ker sem tudi sam njegov naročnik. — Kar zadeva volitev v okr. šolski svet, lehko dam račun vsakemu, če tudi po dopisnikovem mnenju nijsem pomolil najmanjše »fige«, — kar je pa od Vas obrekovanje. — S tacimi napadi niti za pičico ne koristimo stvari — timveč le sami sebi škodujemo. — Kdor dandanes trezno misli in sodi, ne odgovarja takim dopisnikom, ki pišo dopise le po osebnih pod vplivom osobnega mrzenja vzprejetih vtiskih. To za vselej! — _. _. Iz Krškega Okraja. (Poročilo 0 okrajni učiteljski konferenci). V našem okraji imeli smo še le 4. t. m. uradno okrajno učiteljsko skupšoino v>od predsedništvom šolskega nadzornika, g. profesorja Wurner-ja. Žbrali so se bili vsi (38) učhelji in učiteljice tega okrajnega glavarstva. Za svojega namestnika si je predsednik izbral g. Lapajne-ta, š. ravnatelja v Krškem. Zapisnikarja sta bila pa: učitelj Vagajo in učiteljica Golč; prvi je pisal zapisnik menda v slovenskem, druga v nemškem jeziku. G. nadzornik, ki je nemško govoril, spominjal se je v svojem nagovoru najprvo umrlega okrajnega glavarja Schon wetter-ja, poudarjaje njegovo delavnost za šolo v Krskem šolskem okraji, kjer so bile pred njegovim nastopom (1. 1874. menda) še samo enorazredne šole, kjer je pa zdaj 1 meščanska učilnica, 1 čveterorazrednica, 4 trirazrednice in 7 dvorazrednic. V priznanje obžalovanja po njem je učiteljstvo ostalo. — V svojem poročilu 0 stanji šolstva v okraji poudarjal je nadzornik mej drugim to, da se je šolsko obiskovanje od lanskega leta nekoliko (za 2'6^) zboljšalo, da je pa v nekaterih druzih obzirih marsikakega napredka treba, 0 čemer je dajal kratke navode. — Po naznanilu od lanske konference sem došlih ukazov, poročal je učitelj Eavnikar 0 zgodovini v ljudskib šolab, osobito 0 tem, katere učne slike iz zgodovine bi bile na podlogi učiteljskih izdelkov od lanskega leta primeme za posamezne razrede na raznib šolah tega okraja. Njegovi nasveti so bili vzprejeti in bodo se po sklepu konference poslali vsem šolam v okraji. — 0 petji, zlasti 0 zadržkih za poučevanje v petji po učnem načrti govoril je g. G a š p e r i n (nemski). 0 tem predmetu se je mnogo ugibalo. Nekateri so trdili, da je temu predmetu premalo časa odmerjenega, drugi, da manjka sredstev: gosli, harmonijuma, pevskih knjižic itd. Naposled se je sklenilo, da bi okrajni šolski svet opomnil krajne šolske odbore, da šolam preskrbe potrebna sredstva za petje; a učiteljem je nadzornik priporočal, naj petje z veseljem gojd in tudi čas, ki jo telovadbi odločen, porabijo za petje, kadar dojde ukaz od deželnega šolskoga sveta, da naj se tisti učitelji, ki nimajo zmožnosti za telovadbo in tudi telovadišča ne, poslednji predmet opuste. Potem je imela gdč. učiteljica Golč praktični poskus s svojo deco v drugem razredu, pri čemer se je izkazala, da ume izvrstno poučevati in da je popolnoma zmožna pravilne slovenščine. Pri poročilu 0 stanji okrajne učiteljske knjižnice vnel se je živahen razgovor 0 nakupovanji novih knjig, zlasti pa 0 podpori, katera naj bi se iz zaloge knjižnice dala novi knjižici: «0 pisu Krškega okrajnega glavarstva v zemljepisnem in zgodovinskem obziru«, katero bi rad s pomočjo skupnega učiteljstva v okraji na svetlo spravil predsednik omenjenega odbora, g. Lapajne. Določilo še ni o poslednjera predmetu nič gotovega. V odbor bukvarnice so bili izvoljeni gospodje: Bezlaj, Lapajne, Eavnikar, Valenta, in Soidl. V stalni odbor isti gospodje razen g. Bezlaja. Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev učiteljskih zastopnikov v okrajno šolsko svetovalstvo. Izvoljona sta bila gg.: Lapajne in Abram (poslednji še le pri ožji volitvi). Pri skupnem obedu v gostilnici g. Gregoriča je napil g. L a p aj n 6 nadzorniku g. W u r n e r-ju, ki se je v slovenskem jeziku zahvalil učiteljstvu za to prijaznost. Iz Prema. Naj poročam »Tovarišu« nekoliko o tukajšnjih šolskih razmerah. Šolsko leto pričeli smo letos pri nas v dan 9. t. m. se sveto mašo k sv. Duhu. Vseh vkupaj za Solo dosta starib otrok je ogrorano število 249; od teb hodi v vsakdanjo Solo 87 dečkov in 86 dcklic, av ponavljavnico pa 22 dečkov in 33 deklic. Vsakdanjib pohajevalcev šole je 173, ponavljavcev pa 55, tedaj vkupnih obiskovalcev nič manj nego 228 otrok. Od ponavljavcev eden je v Trstu, a vsakdanjcev dva služita na Ostrožnem Brdu, eden je pa v Gorici, kjer nadaljujejo svojo šolsko dolžnost. Zavoljo premalega telesnega razvoja je 7 dečkov in pa 10 deklic za eno leto od šolskega obiskovanja oproščenih. Tukajšnja, sicer prav snažna, svetla in čedna šolska sobica zadostuje pa po najnovejših sanitarnih določilib i-avno da trideseterim obiskovalcem ob enem, ako bi bilo mogoče to tudi strogo v poštev jemati, kar pa pri zdanjib tukajšnjih šolskih razmerah glede ogromnega števila šolskih obiskovalcev ni. Dasiravno je pouk poludnevni, štojeta višja dva dopoludanska oddelka 75, a nižja dva popoludanska pa 98 otrok (obiskovalcev). Pri ponavljavcih je razmera glede števila obiskovalcev v primeri sc šolsko sobico popolnoma pravilna, ker je dečkov le 22, a deklic pa 33, koji se po postavi morajo ločeno poučevati. V taki stiski in gnječi poleg starili in uevkretnib šolskih klopi, ako bi tndi otroci vedno v šolo bodili, ni mogoče pri vseh predpisanih predmetih čudežev delati, ter do pravega smotra dospeti, a to pri vsem trudu in najboljšej volji ne. Če je pa kje kak tak umetnik v deželi, naj pride ter svojo umetnost dobro dokaže in izpelje, za kar bodemo mu vsi iz srca hvaležni! — V enacih položajih mora imeti učitelj ne jekleno nego grafltno strajnost in konsekvenco. ako hoče vsaj pri nekaterih predmetih le deloma svoje učence do pravega smotra dovesti. Žalostno je zadosti, da se take razmere o svojih časih objektivno in pravično ceniti no umejo, — da več ne rečem.— Hoja v šolo tukaj je sosebno zdaj zaradi bolezni in »robadov«, katerej so od časa do časa skoraj vsi šolski otroci zapadli (nekateri pred začetkom šolskega leta, a drugi pa zdaj), takole precej neredna. Glavni vzrok, kar iz lastne skušnje vem, je pa tukaj vsled slabih letin — niej letom — splošna revščina in uboštvo, — dalje tudi oddaljenost in pa večkrat dolgotrajno slabo vreme. Naj bi pač merodajne šolske oblasti skoraj tudi na Prem malo svojega pozora obrnile, ter naj bi skrbele za boljši in tečnejši pouk mladine s tem, da tukajšnjo enorazredno ljudsko šolo na eni ali drugi način primerno razširijo! M. Bant. Iz Mirne na Doleujskem. V ponedeljek v dan 23. preteč. m. se je pri nas šola začela in ob enem se je tudi vpisovala šolska mladina v novej šoli. Kakor pri vsakej priložnosti, kjer gre za dom, vero in cesarja, tako so se tudi danes Mirenčani vrlo obnesli. Uže ob sedmi uri zjutraj, ko zazvoni veliki zvon, so se slišali gromoviti poki topičev, in so vabili Ijudi k slovesni službi božji. Mnogospoštovani gosp. župnik F r a n J a r c darovali so, po poklicu sv. Duha, poto sveto mašo se blagoslovom. Kaj lepo je bilo videti šolsko raladino, katera je stopala iz cerkve paroma za cesarsko in cerkveno zastavo. Za njim pa so se vrstili g. župnik, župan in predsednik krajnega šolskega sveta in mnogo druzib ljudi. Iz županove biše vihrala je velika slovenska zastava. Pred šolo pa so stali mlaji z venci oviti in z vibrajočimi zastavami. Veselo in ganljivo bilo je videti, kako so deca vesela v krasno okinčanej sobi svoja prostorčka posedla in radovedno čakala kaj pride. — Za tim zbrane ogovori naš g. župan, in izroča šolsko mladino častitemu g. župniku in g. učitelju. Dalje opozoruje otroke, naj bodo v novej šoli tem bolj poslušljivi in pridni, kajti le s tem, da se pridno uče, bodo pokazali, da so livaležni staršem, učiteljem in drugim prijateljem. Govor, ki je naredil globok utis v srcili poslušavcev, sklene s trikratnim »živio« na presvetlega cesarja. Govorila sta potem še g. učitelj iu g. župnik. Ko se je mej streljanjem odpela cesarska himna, zapustilo je ljudstvo šolsko sobano vse zavzeto v stalni spomin. Vsa čast pa bodi g. županu, g. predsedniku krajnemu šol. svetu, g. župniku in g. učitelju za njihov trud. Blagor pa srenji, in sme biti ponosna, da ima take vnete in zuačajne voditelje. — Bog jib obrani še mnoga leta v blagor domovine in naroda! Iz Gorice, v dan 11. nov. V zadnjej polovici pret. meseca vršile so se pri tukajšnjej izpraševalnej komisiji preizkušnje učitcljske sposobnosti. Oglasilo se je 9 učiteljic in 1 učitelj. Mej temi je bila le 1 učiteljica Slovenka (gdč. M. Negovetič, iz Postojinskega okraja) in učitelj Slovenec (gosp. Fr. B a j t, pomožni učitelj na tukajšnjej deškej vadnici). Ostale so bile Lahinje, nekatere z Goriškega, nekatere iz Istre. Od teli ste dobili 2 spričevalo prvega reda; ena je pa pala. Gdč. Negovetič je dobila sprieevalo III. rcda, gosp. Bajt II. reda, oba za slov. in nem. ljudske šole. Povsem je izid preizkušenj še povoljen, boljši kakor v pretečenem maji, ko je bila pala nadpolovica učiteljic, mej temi 2 Slovenki. To je bilo tudi menda uzrok, da sta bila takrat le dva oglašenca slov. rodii, ker marsikedo se rajše oglasi pri Koprski izpraševalni komisiji, ki — pravijo — da bolj skozi prste gleda. Sploli pa se mora priznati, da so italijanski učitelji in učiteljice mnogo pridnejši od slovenskih. Jako pogostoma se namreč Italijani oglašajo k izpitom za meščanske Sole, in tudi spričevala I. reda niso pri njili tako bele vrane. A pri primorskih Slovencih bi zastonj iskal učitelja se spričevalom I. reda in tudi izpitanih meščanskih učiteljev nimamo še. To nam ni kaj v čast! Slov. učiteljski mladenči na Primorskem! — na Vas je, da se povsem obistini Vodnik-ova trditev: za uk si prebrisane glave. Iz Ljubljane. (Iz seje c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko 20. okt. t. 1.) — Rešijo se pritožbe nekaterih učiteljev iz prejšnje službine dobe o posameznih terjatvah. — Prošnja neke učiteljeve vdove, da bi si ji milostno dovolila pokojnina, se ne usliši. — Reši se več pritožeb in prošenj o kaznih zaradi šolskih zamud. — Prožnja okrajncga šolskegu sveta, da bi se tamošnjim pomožnim učiteljem plača povikšala, se ne odobri. — Nasvet okrajno uo. konference, da bi se nekaj izpremenili uradni spisi, odkaže se v to voljenemu odboru, da so o tem popred posvetuje. — Dvema glavnema učiteljema se prizna in nakaže druga službena doklada. — Tri učiteljske službe na Ijudskih šolah se stalno oddajo. — Odbere se šest učiteljev, katerim naj bi se podelile Metelkove ustanove, ter se oddajo knezošk. konzistoriju v potrjenje. — Gimnazijalnemu profesorju se pripozna 5. petletna doklada. — ReSi se več prošenj za oprostenje šolnine in za razne nagrade. — Pri zadnjih učiteljskih preizkušnjah v Ljubljani so bila te-la pismena vprašanja: A. Za ljudske šole. Iz pedagogike: Pflicliten der Lelirer in Bezug auf Schulhygiene. Der Classen- und Abtheilungsunterricht in den offentlichen Volksschulen. — Iz nemščine: »Des Lebens ungemischte Freude ward keinem Irdischen zutlieil;« Erklarung der Satzverbindung; Aufziililung der Arten der Satzverbindungen und Erliiuterung derselben durch Beispiele. — Iz s 1 ovenščine: Razloži naj se pregovor: »Vsaka ptica rada leti tje, kjer se je izvalila«. Kaj so pogojni stavki in katere besede jih začenjajo ? Kako se loči slovstvo slovensko ? — Iz a r i t m e- 91/ 13/ tike in geometrije: Man entwickle ' 57 . Jemand kaim nach einem Jahre 10.000 fl. ^ T « /« ' beheben; er benothigt das Geld sogleich und lasst sich einen Abzug von 8 Proc. gefallen, wie viel Gulden erhiilt er? Dic Multiplication einer ganzen Zahl rait einem Biuclie ist methodisch zu entwickeln. Aus dem Inhalte eines Kreises von 432 (Juadratcontimetor ist der Inhalt des zu einem Centriwinkel von 84° 12' geliurigen Sectors zu bereclmen. Die Seite eines Wurfels betriigt 6 Meter, um wie viel istdie Seite eines Wiirfels von doppeltem Inhalte griisser? Iz risanja: Eine Zusammenstellung geometrischer Pormen in der Ebene ist aus freier Hand abzunehmen und das Dictat liiefur anzufertigen. Die Contoureu einer Zusaramenstellung von Eben- und Krummflaclmern sind nach der Anschauung zu zeichnen. — Iz pisanja: Die Taktschreibraethode und ilire Begriinder; worin bestehen die Vortheile dieser Methode? Die Grossbuchstaben der Lateinsclirift sind in genetischer Folge niederzuchrciben. — B. Za meščanske šole. Iz pedagogike: Entvvicklung und Cultur der hoheren Gefiihle; wie unterscheiden sicli Lehrgang und Lehrform an Volksschulen von jenen an Mittelschulen? Specialschulen im Gebiete des Volksschulwesens, welche zu Ende des vorigen und im Laufe dieses Jahrhunderts eingefiilirt worden sind. — Iz ncmščine: Die deutsche und dramatiscbe Dichtung im 18. Jahrhunderte. Ueber den Gebrauch des Conjunctivs in der deutschen Sprache. Iz slovenščine: Lenoba (razvitek pojma). Kaj je slovenski nedoločnik in kako se rabi? Odkod ima »Komški evangeli« posebno imenitnost ? — Iz zemljepisja: "VVelchen Einfluss lnit die Eefraction des Lichtes auf die Tagesliinge, die Duucr der Diimmerung und den sclieinbaren Ort der Gestirne? Kurze Erkliiiung der Diinenbildung. Vergleicbende Uebersicht der physischen Geographie Siidamerikas und Australiens. Uebersicht der Orographie Krains. Iz zgodovine: Lehrplan dcs Gescliitsunterrichtes fur Burgerschulen und Angabe einiger Geschiclits-Lehrbiicher fiir diese Lehranstalten. E|iaminondas und Pelopidas. Prinz Eugen von Savoyen. (Kurzes Lesestiick fiir ein Volksschul - Lescbuch.) — Sliši se iz vrjetnih virov, da je Njihovo apostolsko Veličanstvo dovolilo zidati zgradi za zedinjeno izobraževališče, za učitelje in učiteljicc, in da se bodo takoj začele delati priprave, da se poslopje uže prihodnjo vzpomlad začne staviti, in se uže v prihodnjem letu dokonča. — Odlikovanje. Gospod dr. Leonard Klofutar, profesor bogoslovja, častni kanonik in ud c. k. dež. šolskega svcta, je za svoje mnogoletno in jako zaslužno delovanje dobil vitežki križ Franc Josipovega reda. — Monsg. Luka Jeran imenovau je kanonikam Ljubljanskim. Čestitamo obema! — »Slovensko učiteljsko društvo« ima od 15. t. m. v špitalskih ulicah št. 3 (Bierquelle) v I. nadstropji svojo sobo, v katero k otvorenji danes zvečer ob 7. uljudno vabi Odbor.