Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca, d Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □	d o a	o
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
D	D D □	D
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna)
Št. 9.
V Ljubljani, dne 1. maja 1909.
Letnik II.
Na skrajno levico!
Naj bi tvoja moč nam dan prinesla! Tvojim rokam prepustimo vesla, jadro, sidro — le krmila ne.
A. Medved (Mladini).
Ni potreba! Prešibke, preneizkušene so še naše moči za krmilo in v naših dušah ni domišljavosti, ki bi nam pravila, da smo sposobni za krmilo. Veseli moramo biti, da moremo obvladovati sidra ladje, v katero se prečesto zaletavajo sovražni viharji. Toda pride čas, ko bodo izkušenim krmarjem omagale od dela in naporov trudne roke in takrat se bodo njihova očesa ozrla po četi pri jadrih, kjer jih je mnogo poklicanih, toda malo izvaljenih, da prevzeme kdaj težko krmarjenje ladje našega javnega življenja. Ni tudi glavno to! Ni glavno, da mislimo na krmilo, glavno je, da se zavedamo, da smo pripravljeni.
Na skrajni levici stojimo in naša naloga je dvojna:	braniti se moramo pred vnanjimi in
notranjimi sovražniki. Velika je naša ladja, četudi je majhen slovenski narod; njene velikosti ne sodimo po njeni vnanjosti, temveč mera za njeno velikost nam je razvito, kipeče življenje na nji in krog nje. Pomnimo pa, da pri vhodu na to ladjo' ne stoji kerub z ognjenim mečem, ki podi nepoklicane. Prost je vhod in zato se mnogokrat zgodi, da pride nepoklicani, da pride celo sovražnik. Kaj je naša naloga? Težka je in mnogi sc je še ne zavedajo:	čistiti
moramo!
Dvoje vrste ljudi je, pred katerimi moramo biti posebno pazni, če treba tudi brezobzirni. Poznali jih bodete vsi, če nekoliko pogledate po domači fari.
Eni so, ki kažejo odkrito in javno, da so naši nasprotniki. Imenujejo se ali liberalci, so-, cialni demokratje ali pa svobodomiselci. V cerkev ne hodijo, nasprotujejo vsemu, kar je našega, kar se zbira pod praporom krščanstva. Na čelo jim je vtisnjen pečat sovraštva proti nam, našim organizacijam in Cerkvi. V naši mladeniški organizaciji vidijo ti ljudje veliko nevarnost, ker se zavedajo, da, kjer je mladina, tamkaj je moč. Zato jo skušajo ugonobiti. Kot hlapci Herodovi so. poslani, da iščejo in umore v srcih mladine Kristusa. Meč jim je laž, obrekovanje in zasmehovanje. Težak je
boj z njimi, olajšuje ga samo eno dejstvo, to namreč, da stoji sovražnik odkrit pred nami, z znamenjem sovraštva na čelu in z odprtini mečem. Toda tudi za boj naše mladine pripravljeni meči niso zarjaveli, ampak se svetijo kot srebo v zlatih solnčnih žarkih:	uma svetli
meči, brušeni v ognju navdušenja za sveto našo stvar! Naj le pridejo nasprotniki med nas iskat Kristusa-kralja! Našli Ga bodo, toda ob Njem in pri Njem tudi četo navdušenih in požrtvovalnih apostolov, med katerimi ni Judeža Iškarjota!
Juda!
Kolikokrat se spomnim nanj, ko srečam človeka, ki je na zunaj sladak kot med. Ne reče ne na desno, ne na levo zanesljive besede. Hodi zlato srednjo pot. Je član te ali one naše organizacije. Včasi celo vodivni član. Ob nedeljah in praznikih hodi v cerkev. Z gospodi dobro izhaja. Ha tudi nasprotniki ga »uvažujejo«, ker se ga prav nič ne boje. On jim ne bo skrivil lasu, ker zameriti se nasprotniku se boji bolj, kot zameriti se Bogu. Če pride med nasprotnike, zabavlja čez naše naprave. Je sicer naš pristaš, toda to in ono mu ni všeč. Vse to pripoveduje nasprotnikom, češ, saj nisem tako hud, četudi sem odbornik tu ali tam; saj jaz vem, da ni prav, da se vas tako preganja. Čemu toliko sovraštva, čemu ta razpor, ali ne bi mogli vsi skupaj delati? itd. Ko pa pride k nam, pa zabavlja čez nasprotnike. Pri vsem pa gleda samo na svoj — žep. Krog njegovega žepa se suče njegova politika, narodnost, in kar je najhuje, tudi njegova — vera.
Proč ž njim! Tisočkrat bolj nevarni so taki ljudje kot najhujši nasprotniki. Zato, ker so hinavci, in hinavci so najbolj gnjusne prikazni med človeškim rodom. Le postavimo takega človeka v boj; kot kača se bo zvijal in potuhnjeno se bo skril v svojo hišo, ko pa bo boj končan, bo pa prilezel na dan in se priplazil k zmagovalcu.
Judeži!
Tudi med nami jih je nekaj. Zato pa, bratje, pozor! Njim naj velja v prvi vrsti naš boj. Naj nam bodo za slab zgled, kako se ne sme delati. Ne vsi tisti možje naj nam bodo vzor, ki govorč o domovini, narodu, ljudstvu in tudi o veri lepe, navdušujoče besede,'temveč vzori naj nam bodo v prvi vrsti tisti: možje, katere gledamo ne samo na naših shodih, tem-
več jih vidimo tudi pri obhajilnih miza h. Ne tisti, ki govori: »Gospod, gospod!«, temveč tisti, ki dela in tudi živi takoikot veleva Gospod naš kralj, Kristus!
Proč tudi z vsemi tistimi, 'ki samo zabav-Ij.ajo! Zabavljat, in sicer odkrito in pošteno kazat napake ima samo tisti pravico, ki sam nima takih napak, čez tcatere zabavlja, in pa tisti, ki dela.
Delo pri nas pa mora biti nesebično in požrtvovalno!
In zato bratje:
Bodimo sami; taki, da se nam ne bo moglo ničesar tega očitati Skrbimo pa_ tudi, da se očistijo naše vrste tega plevela. Čistimo, raz-delujmo. Na eno stran hlapci Herodovi, na drugo koritarji in hinavci, v sredi med njimi pa kristalnočisti značaji, v vsaki roki meč, ki naj udarja na desno in levo, da bo čista naša pot, čista in jasna pot slovenske mladine in slovenskega ljudstva. Na koncu te poti pa zlati naši cilji, tako jasni in čisti 'kot jutro velikonočne nedelje, ko odmeva ena sama zmagoslavna pesem, pesem moči, ki je premagala smrt: Aleluja!	I.'P.
Ne smemo!
Ko grem tako k našim odsekom, zapazim semintja kako napako, kakršna je morda tudi pri kakem drugem odseku. Zato sem se namenil, da bom o nekaterih takih napakah govoril tu javno. To pa z namenom, da se spoznamo tudi od slabe strani in da popravimo, kar nam ni v čast.
I.
Pri nekem odseku so se pripravljali za igro. Težko je šlo radi razdelitve vlog. Vsak je hotel glavno vlogo. Ker ni bilo mogoče vsem ustreči, je bila na zamera. Za manjše vloge pa je bilo težko dobiti mladeničev. — Tako ne sme biti. Zavedajmo se, da smo vsi člani ene družine, v kateri vsak lahko tudi z malenkostmi mnogo dobrega stori. Vsi ne moremo biti vedno na prvih mestih. Enkrat pride vrsta na tega, drugič na druzega. Bodimo ponižni in črne zavisti naj ne bo v naših srcih !
II.
Opazil sem, da so nekateri mladeniči zelo občutljivi in zamerljivi. Ce pade tuintam trda beseda, pa je že zamera in razžaljenost! Kako hitro postane lahko smešna. Vlogo razžaljenega ni težko igrati. Otroci so zelo sposobni za take vloge. Mladeniču pa ne pristoja dobro, ako se kuja, če se mu zasadi trnič v meso. Mladenič mora biti ponosen, neustrašen, znati mora tudi odbiti, ako prileti nepravičen udarec. Odbije se pa z moško, jasno, odkrito besedo. Javkanje prepustimo ženskam. Ce pa pade tuintam trda, morda nepremišljena beseda, pa potrpimo. Vsem ne more biti vse prav. Vadimo se v eni naj lepših duhovnih vaj: odpuščanju!
Samovzgoja.
Zelo važno je, dragi bratje Orli, da začnemo premišljevati, kako naj sami sebe vzgajamo. Naša organizacija bo na trhlih nogah slonela, ako si ne bo vsak član prizadeval ustvariti sam iz sebe moža, sposobnega za življenja boj, viteza naše misli, orla visokoletečega!
Koliko je še napak med nami! V tem društvu se radi prepirajo, večjidel za malenkosti, ti fantje so zopet preveč zamerljivi, oni se rad kuja, drugi zopet misli, da je imenitno, če se kaže razžaljenega, nekaj jih je tudi, ki si ne znajo odreči minljivega, veselja in ne umejo žrtvovati lastno ugodnost za naše cilje, prireditve in boje.
Toda, koliko je tudi v naši organizaciji priložnosti, da se mladenič izboljša -in postane res velik! Skoro vsi odseki so že uvedli večere, na katerih prijatelji mladine fante šolajo, razširjajo njihovo duševno obzorje in z ljubeznijo vnemajo njihova srca. Iz Mirna pa mi pišejo, da so uvedli redne večere ne samo za moški, temveč tudi za ženski naraščaj, za deklice, te ljube stvarce božje, ki so v svoji nedolžnosti, bistrosti in plemenitosti prave stva-riteljice naše bodočnosti!
Res, malokatera stvar nas je tako razveselila in ganila kot ta!
Zato ne bo napačno, če odslej v našem listu podajamo nekaj načel, kako naj naši mladeniči same sebe izpopolnjujejo. To 'bo tudi primerna snov za fantovske in naraščajske večere. Društvo, kjer se bodo samovzgoje resno in sistematično poprijeli, bo zacvetelo kakor drevo v maju in njegove korenine bodo globoko pognale v slovensko zemljo!
I.
Glavni dve vprašanji za slovenskega mladeniča so: Kako naj se vedem nasproti bliž-njiku in kako naj se sam proti sebi vedem? Začnimo z drugim!
'Prvo načelo je: Spoštuj samega sebe in ne pozabi, kdo in kaj si!
Spoštuj samega sebe! Tvoje telo je svetišče, v katerem prebiva duh božji, tvoja duša pa je podoba večnega stvarnika. Zato se globoko ponižuješ, ako svoje telo daš v oblast strastem, ki te storijo ne samo živali podobnega, ampak te celo pod žival ponižajo. Ne daj se prevarati od zemske lepote, od zunanjega bleska in ne veruj, kar ljudje hvalijo, da je mično — ti si ustvarjen za gore, za visočine, za nebo in neminljivo svetlobo! Kraljevska žezla so v očeh božjih votle palčice in cesarski plašči cunje, ki jih moli zjedo, človeška lepota pa prepogostokrat zakriva le notranjo Ignjiloibo. Zato nikar ne prodajaj svojega moštva minljivi lepoti in ne vdinjaj svoje kraljevske duše, ustvarjene za velika dela, za deklo svoji po-žeijivosti! Tvoje bogastvo bodi neomadeževa-nost, tvoj ponos zavest, da si služabnik božji,
tvoja moč molitev in udanost. Za Boga in domovino, to imej zapisano v svojem sren! Potem se nikoli ne boš ponižal za hlapca svojim nagonom in se nikdar ne boš izpo-zabil. Če pa bos vsled svoje slabosti padel, se boš zopet dvignil, kajti pravim vitezom božjim ne morejo sovražne sile zadati tako globokih ran, da ne bi mogli ozdraveti in poprijeti zopet za meč, ki si seka skozi življenje pot za čast prvega Kralja in velikost matere domovine!
II.
S t r e m i p o izobrazbi! Vedno se uči — dobrega se človek nikoli zadosti ne nauči. Ne pusti si nikdar reči, da si nazadnjak, ampak na vso moč si prizadevaj, da vtisneš n a-sprotniko m na čelo pečat neznanja in mračnjaštva! Ne brani se nobenega resničnega napredka. Vse je napredek, kar ni greh. Nevera v umu in neizobraženost srca pomenita nazadovanje. Kdor v Boga ne veruje, vernost zasmehuje, kdor je sirov in brezobziren, kolne in zabavlja, ta je neizobražen. Beri dobre knjige, zanimaj se za nove pridobitve na vseh poljih, umskem in gospodarskem, uči se od nasprotnikov, kar imajo dobrega. Najvišja izobrazba pa je izobrazba srca. Lahko si preprost, neuk, neroden, revček, ampak če imaš srce plemenito, prekašaš vse učenjake in modrijane. Kakšna je izobrazba srca, ti pove naš vzor, Kristus: »Učite se od mene, ki sem krotak in ponižen!
III.
S p o z n a v a j samega sebe! Lastnih hib in napak ne vidimo, tudi največjih ne, pač pa vsako tudi najmanjšo pri svojem bratu. Kako je to slabo in kako nas ovira na napredku! Nosimo s seboj velikansko težo, ki nas tlači k tlom, pa je prav nič ne občutimo, na bratu pa zapazimo celo take stvari, ki jih ni! Čudno. Same sebe varamo, češ, kako smo dobri in vse prav naredimo in vse najboljše ukrenemo. Lasten ponos nas kruto nalaže! —»Brat!, kaj ti pomaga, ako se imaš za boljšega kot si? Bog te bo meril s svojo mero, ne s tvojo, in tvoji sobratje imajo veliko bolj občutno tehtnico za tvoje »vrline«, kakor ti. — Res, prečudna stvar je človek! — Če ima napake, si domišlja in se s tem tolaži, da imajo drugi večje, če pa pri drugih ,vidi vrline, jih taji ali zmanjša, da bi ne bile nad njegovimi. So ljudje, ki same sebe molijo.
Ti, brat, pa ne delaj tako! Čim več dobrega storiš, tembolj se varuj vse le sebi pripisati, se s tem ponašati in se sam vase zaljubiti! Pomisli, da kar velikega storiš, je v resnici le malo — pešček v morju dobrot, ki bi jih moral storiti kot bojevnik Gospoda, kot član naše organizacije, sin Cerkve. Če storiš kaj dobrega, si misli: tega nisem jaz storil, ampak Bog mi je pomagal, da mi je vdihnil dobro misel, čas je bil ugoden, moji bratje so sode-
lovali — če pa kaj slabega storiš, reci: to je res moje!
Ponosni in samoljubni bratje hitro omagajo. Če se jim namreč kaj ne posreči, ote'jnajo sami nad seboj, ker so vso moč pripisali 'le sebi, zdaj pa vidijo, kako so slabotni in za nič. Ponižen in požrtvovalen mladenič pa, ki mu kaj izpodleti, se ne čudi, ker se nikoli ni imel za boljšega, kakoršen je v resnici. Še enkrat poprime, pogleda na zvezde, ki mu kažejo večni cilj in se loti znova dela.
Če se ti izkazuje manj časti, kakor si sam želiš in če ne žanjdš toliko priznanja, kakor si pričakoval, sc spomni, da imaš itak več časti kakor jo-zaslužiš! Kaj pa si, slabotno in grešno človeče, da bi smel od ljudi časti zahtevati, ko se moraš skrivati pred Bogom v svoji malenkosti in ničnosti? Miru in zadovoljstva ne išči nikdar v pohvali ali priznanju bratov, marveč le od Boga — če ga pri njem ne najdeš, ga boš tudi drugod zastonj iskal . . .
Bratje orli!
Ni nas varala naša nada, da bo z osnovo okrožij storjen velik korak naprej v naši organizaciji. Pokazali ste, bratje, da ste zreli za samoupravo in da boi v našo Zvezo Orlov prišlo po avtonomiji še več življenja in moči. Poročila, ki jih sprejemamo in lastno opazovanje, vse nam priča, da bo letos ravmo vsled tega, ker so sc odseki združili tesneje v en sam okrožni organizem, naše delo posebno bogato in plodonosno.
Z. T. O. uozdaj naznanjene prireditve so sledeče:
M a j: 9. Izlet okrožja Š t. V i d na § m a r n o g o r o.
—	16; Okrožna seja v Komendi. — 20. Mladeniški shod in tečaj na Ježici. — 23. Blagoslovljenje zastave Orla v Z i r i h. — 30. Javna telovadila im tečaj v V i p p v i.
Juni: 13. Mladeniški shod v Radečah na Dol.
—	20. Okrožni telovadba v Komendi. — 25. Okrožna telovadba v Crne m vrh u. — 27. Telovadba gorenjskih okrožij in mladeniški tečaj v Radoljici.
Orlom visokoletečim: Na zdar!
Z. T. O.
Okrožja.
KAMNIK.
.Sejo je sklical telovadni odsek Orel kamniški; vršila se je dne 12. aprila t. I. v Kamniku. Dnevni red:
I.	Predlog glede spremembe predlaganih lideatnih okrožij IX. in X. 2. Dogovor glede sej okrožnega predsedstva in načelstva. 3. Določitev središča okrožja. 4. Volitev predsedstva in načelstva. 5. Slučajnosti.
1.	Po Z. T. O. Orlov predlagani okrožji IX. in X. ne odgovarjati našim razmeram. Razdelitev kamniškega okrožja v dve okrožji je neprimerna, vsled česar vsi navzoči zastopniki telovadnih odsekov Orel v Kambiku, Mengšu in Komendi soglasno sklenejo ostati v enem okrožju, in sicer me začasno, ampak stalno. Meja okrožja naj bi bila meja dekanije Kamnik, .pritegne naj se še Laboviče, Cerklje in Ihan.
2.	Seje naj sc vrše skupno za predsedstvo in načelstvo, im sicer vsikdar v drugem kraju, kadar mogoče, naj se pri tej priliki napravi tudi skupni zlet, kjer naj prevzame kak telovadec kratko predavanje.
3.	Središče okrožja se določi Kamnik.
4.	Soglasno »e izvoli za okrožnega predsed-n i k a br. M a i e r Anton, predsednik kamniškega telovadnega odseka,.za podpredsednika pa br. Gorenc Ignac, predsednik mengeškega telovadnega odseka. Soglasno se izvoli za okrožnega načelnika
br. Stercin Ivan, načelnik komendskega telovadnega odseka, za p o d n a č e 1 n i k a pa br. C e r e r Anton, načelnik kamniškega telovadnega odseka. Zapisnikar je tajnik odseka, kjer se vrši seja okrožnega predsedstva jy. načelstva.
Določi se pristopnina za vsak odsek 2 K in letnina I K, blagajno oskrbuje blagajnik odseka okrožnega središča.
Sklene se nadalje, sčasoma vpeljati tudi strelne klube. — Sklene se, prirediti v nedeljo, dne 18. aprila tega leta, skupni izlet v Komendo, kjer se telovadci udeleže predstave »Garcia Moreno«. — Sklene se, prirediti dne 20. junija t. 1. okrožno telovadbo v Komendj ob priliki blagosovljenja ondotnega društvenega doma.
Prihodnja okrožna seja se vrši dne 16. maja t. 1. v Komendi. Na zdar!
IDRIJA.
Dolgo ste mogoče že pričakovali, dragi bravci, kdaj boste čuli, da so v Idriji nastopili Orli. To vam danes sporočimo in hočemo vam' podati tudi majhen opis manifestacije, ki smo jo priredili ob priliki ustanovnega občnega zbora idrijskega okrožja.
Zjutraj ob 9. uri so se začeli naši telovadci v društvu zbirati, odkoder smo potem skupno odkorakali pod poveljstvom br. Lavoslava Kogeja k sveti maši. Takoj po sveti maši je bilo skupno kosilo v dvorani g. Fran Didiča. Pri kosilu je sviral društveni orkester pod vodstvom g. Josipa Grudna, kateremu se tem potom iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.
Popoldne ob 1. uri je bilo zborovanje, ki se je vršilo jako zanimivo.
Br. podpredsednik Kanduč pozdravi vse brate iz Zirov, Spodnje Idrije in Črnega vrha ter se jim v imenu idrijskega Orla iskreno zahvali za obilo udeležbo. Nato otvori zborovanje. Slede volitve v okrožno predsedstvo, pri katerih so' bili izvoljeni: br. Ivan Jaz bar (podporni član idrijski) predsednikom; br. Fran Tratnik (Črni vrh) podpredsednik o m; br. Lavoslav Puc (tajnik idrijskega odseka) t a j n i k om; br. Cankar Matija (načelnik iz Zirov) namestnikom; br. Ivan Svetličič (blagajnik idrijskega odseka) blagajnikom; br. Anton Rejc (tajnik spodnje-idrijski) n a m e s t n i k o m in br. Zevnik odbornikom; br. Lavoslav Kogej (načelnik iodrijski) načelnikom, br. Matija Cankar (načelnik žirovski) podli a č e 1 n i k o m.
Dalje so sledile zanimive debate, kakor: 1. da bodo seje vsakomesečne, in sicer vsakokrat v drugem kraju; 2. da mora vsak odsek voditi govorniške vaje; 3. da naj bi bile seje vedno zvezane s predavanjem; o slednjem nismo mogli priti do zaključka ter se je pustilo predsedstvu v pretres. Po večjih debatah je brat predsednik Jazbar zaključil zborovanje. Takoj po zborovanju je bila seja novoizvoljenega odbora, pri kateri se je sklenilo, da bo prihodnja seja 23. maja, in sicer v Žirch.
Po zborovanju smo napravili pešizlet v Spodnjo Idrijo, kjer je imelo izobraževalno društvo svojo veselico, odkoder smo se ob 6. uri razšli z veselo nado, da se kmalu zopet vidimo. Tako smo prebili velevažen, užitkapoln dan; samo nekaj smo pogrešali, kar smo mislili, da bo tudi kaj pripomoglo k naši manifestaciji, namreč izzivanje lihcralno-radikaluih dijakov in njih so-t rudnikov.
Upamo, da kmalu slišimo še iz družili krajev o slični prireditvi. Na zdar!
ŠT. VID.
Predsednik šentvidskega odseka br. Zabret otvarja sestanek 25. t. m. s pozdravom na vse navzoče, osobito na br. telovadec iz Fr ske in Šmartnega. Za^ predsednika sestanku se izvoli br. Andrej Češenj iz Šmartnega, za zapisnikarja br. Andrej Žirovnik iz Preske. Nato sc preide k dnevnemu redu, k volitvi predsednika okrožnega odbora.
Na predlog br. Češnja se izvoli za predsednika okrožnega odbora soglasno br. Zabret, ki za-hvaljevaje se za zaupanje sprejme izvolitev. Za pod-predsednnika se izvoli br. Lesar iz Šmartnega,
za tajnika br. Št. Erman, za tajnikovega namestnika br. Andrej češenj, za blagajnika br. Janez Žagar.
Sklene se, da plačajo posamezni odseki po 2 kroni članarine, ki jo sprejema blagajnik okrožnega odbora. Poslovno leto se prične s 1. majem.
Sklene se, da se priredi mladeniški shod na Ježici, in sicer — če le mogoče — dne 20. maja. Za večjo udeležbo naj se razvije živahna agitacija, da se spravijo na sestanek tudi oni dobri mladeniči, ki niso še člani naših odsekov ali sploh naše organizacije. Tudi telovadi naj sc nekoliko pri tej priliki. »Zveza« se naprosi, da priskrbi govornike. Določi se, da ves program in vse drugo potrebno sestavi odbor šentviškega odseka.
Sklene se naprositi »Zvezo«, da preskrbi predavanje za odseka v Šmartnem in v Preski.
Za načelnika okrožnega vaditeljskega zbora se izvoli br. Zavodnik, za p o d n a č e 1 n i k a brat Feliks Tratnik, za tajnika br. Andrej Česelnj. V odbor okrožnega vaditeljskega zbora se prevzamejo še: br. Viktor Rozman, br. Franc Šuštar in brat Lavrič.
Letošnja javna okrožna telovadba se priredi v Šmartnem. V Preski pa se priredi mladeniški shod s telovadbo.
Prihodnja seja okrožnega odbora se vrši dne 23. aprila v Preski. Na zdar!
X X X
Dozdaj so se zasnovala v smislu sklepa Z. T. O. z izpremembami, primernimi posebnim krajevnim razmeram. t r i okrožja, Kamnik, Š e n t Vid in Idrija. Na tem mestu bomo odslej vedno objavili, katera okrožja so se zasnovala in kako. Okrožne predsednike in načelnike opozarjamo, da si preskrbe znake. Do manifestacije v Kaniniku iiaj se konstituirajo vsa okrožja, da ondi že kot taka nastopijo!
Notranjski in goriški Orli!
Kakor je iz poslanih okrožnic razvidno, bo velika javna telovadba goriških in notranjskih odsekov dne 30. maja v Vipavi. Le malo nas loči do tistega časa, zato vas še enkrat prosimo, da nam vsak posamezen odsek takoj naznani udeležbo-in približno število telovadcev.
Opozarjamo vas, da se že zdaj pripravljate; izvajali bomo rajalni obhod, nove proste vaje in rajalni odhod.
V kratkem pošljemo okrožnico, v kateri bode natančen spored označen.
Vsa vprašanja, tlčoča se javne telovadbe, rešuje podpisani odsek.	Vipavski »Orel«.
Št. VM pri Vipavi.
Št. Vid pri Vipavi.
Nov odsek.
Nikar nam ne zameri, brat urednik, ker se tako požno oglašamo z našim novo ustanovljenim telovadnim odsekom; bomo pa prihodnjič bolj točni.
Dne 14. marca t. 1. smo imeli ustanovni občni zbor telovadnega odseka izobraž. društva. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Ivan Rihar, podpredsednik Josip Preprost, tajnik Josip Zgur, blagajnik Anton Bratovž, odbornika Fran Vitežnik in Josip Premru. Pristopilo je članov 10, upamo da sc število telovadcev kmalu pomnoži, dasiravno si že nasprotniki prizadevajo pregovarjati naše fante ter osmešiti naše začetno delo.
Glede prostorov za telovadnico nam je šlo zelo trdo, no, sedaj nam je odstopil začasno en prostor naš vrli gospod župan Uršič in sicer brezplačno. Omeniti
moramo tudi slavno vipavsko »Hranilnico in posojilnico«, katera nam je podarila precejšnjo svoto- za nabavo orodja, za kar ji tudi na tem mestu izrekamo- prisrčno zalivalo! Veliko pomoč imamo tudi pri bratskem odseku vipavskem, kateri nas poučuje in v vsem podpira, in smemo upati, da nas bo tudi nadalje. Orodja nimamo sedaj še pravzaprav nobenega, bomo pa v kratkem postavili drog in bradljo, seveda domačega dela; za z.ačetek imamo korakanje in proste vaje. Telovadne ure imamo ob četrtkih zvečer in se vadimo sami, ob nedeljah popoldne pa pridejo bratje vipavskega telovadnega odseka podučeva-t. Za naraščaj bomo v kratkem poskrbeli. Torej za danes toliko, v prihodnje kaj več.
Na zdar!
Žiri.
Tolovajski napadi. — Naš napredek. — Okrožna slavnost
Naši Sokoli se morejo menda pred vsemi drugimi najbolj ponašati s svojo oliko, kajti, kar so žirski so-kolčki na Vstajenja večer vprizorili, tega pač niso nikjer drugod vstanu. Mladeniče, ki so čakali Sv. I^eš-njega Telesa, so hoteli kar iz vrste vun vleči in so vmes preklinjali ter kričali, da ni moč opisati. Posebno so se v tem odlikovali nekateri bivši Sokoli, vojaki na dopustu. Ko ni hotelo tega rjovenja biti konec,, so naši ljudje te fantiče, nevredne cesarske suknje, odstranili. Zato so pa svojo srečo drugi večer poizkusili. Vrgli so sc kraj pota v travo in čakali na našega načelnika, ki se je z drugim bratom vračal iz društva. K sreči sta naša brata zapazila Indijance, čepeče v zasedi, vsled česar se je napad ponesrečil.
Pa kaj bi se ne jezili sokolići! Njih je vedno manj, nas pa vedno več. K sirovinam nobeden ne mara, ugled Orlov pa raste, ker se za žirovske »svobodomislece« ne zmenijo. Na Vstajenja večer smo se udeležili kot četa procesije in je nastopil tudi naraščaj pod vodstvom'dveh bi atov v uniformah. Zgradili si bomo tudi lastno telovadnico in ne potrebujemo prostora v novi mežnariji, kjer srno izpočetka mislili, da dobimo telovadnico, pa slavni člani cerkvenega odbora — povečini »Sokoli« — niso dovolili.
23. maja se slavnostno- blagoslovi naša zastava. Vspored: 1. 22. maja, na predvečer, predstava: »Za ■križ in svobodo«. 2. 23. maja ob pol 5. zjutraj budnica; svira godba z I^ovt. 3. Ob pol 8. pozdrav gostov. 4. Ob 8. slavnostni govor (g. dekan iz Idrije). 5. Bla-goslovljenje zastave. 6. Sv. maša. 7. Skupno kosilo. 8. Sv. litanije; nato na Doihračevem veselica. Vabljeni sr) vsi naši prijatelji, v prvi vrsti seveda naše okrožje.
Na zdar!
Košana.
Nastop naših bratov Orlov pri velikonočni procesiji je bil res nekaj lepega. Ne mislimo pri tem na rdeče srajce in z vso natančnostjo dovršene uniforme, ampak lepo dostojno vedenje fantov Orlov. Starši, poglejte okrog sebe in priznati morate, da so vaši sinovi v dobri šoli! Čast pa moramo izreči in prisrčno zahvalo gosp. Biščaku na njegovi požrtvovalnosti, ker je napravil 20 paradnih oblek res mojstrsko in — brezplačno.
Tako gre vse prav in upamo, da polete naši Orli še višje. Trdna volja bratov Orlov in vzgledna požrtvovalnost našega g. župnika nam jamči vedno naprej in navzgor.
Na zdar!
Kamnik.
Rastemo! — Apologetični razgovori. — Izleti.
Naš Orel se lepo razvija. Število telovadcev sc je po občnem zboru zdatno pomnožilo; tudi število podpornih članov raste. Uniformo so si omislili skoraj vsi telovadci, tako da šteje kamniški Orel 30 uniformiranih članov. Pa tudi notranje življenje je vedno živahnejše.
Telovadba se vrši redno vsak četrtek zvečer in nedeljo popoldne. Naraščaj telovadi vsak torek in petek popoldne. Kar zanimivo je videti s kakim veseljem prihiti vselej nad 40 dečkov v telovadnico. Vadi jih br. Janežič.
»Mladosti« prihaja v Kamnik 30. Kadar izide »Mladost«, se prebero važnejši članki pri telovadnih večerih med -odmorom. Predavanje se vrši vsake 14 dni. Zadnji čas smo imel troje predavanj. Br. Joran je predaval o razstrelivih, br. Stele, ki prihiti vselej rad v našo družbo kader pride iz Dunaja, je predaval o Srbiji, dr. P. Gnido Rant pa je pričel z apologetičnimi razgovori; predavanje nam je obljubil tudi P. Teodor Tavčar.
Sejo ima odbor vsake 14 dni. Pri zadnji seji smo sklenili ustanoviti v Šmarci p odo ds e k in delati na to, da se v Mekinjah ustanovi odsek ali pa se ondotni mladeniči pridružijo' našemu odseku. Kak uspeh bode imel ta sklep, vam sporočimo. Na velikonočni pondeljek je bila v Kamniku okrožna seja Orlov iz Kamnika, Mengša in Komende. Skupnega izleta v Komendo se je udeležilo od nas 26 Orlov v kroju in z godbo. Na zdar!
Komenda.
Orli so gora sinovi.
Naš odbor je sklenil, da bo imel vsak mesec dve redni seji. Pri zadnji seji je, opiraje se -na navodila Z. T. O., storil sklep, da moramo Orli na izletih, ki se sedaj v pomladi -pričenjajo-, kazati strogo treznost. Vsi smo z veseljem sprejeli ta sklep kot nekaj kar se samo po sebi razume. Zastonj čakajo razni odkriti in neodkriti naši nasprotniki -od te in one strani, kdaj bodo (z jeziki) padli po nas; prav brez potrebe se spodtikajo nad nami, češ, da smo si napravili urfiformo zato, da bomo tem lažje hodili krog zapravljat. Ne! Mi hočemo z obleko kazati tudi pošteno, lepo vedenje; mi vemo, kaj pomeni to: disciplina!
Na belo nedeljo bi morali skupno korakati v Šenčur k prelepemu mladeniškemu shodu, pa smo bili žal o tem prepozno obveščeni in nism-o mogli več odložiti ponovitve igre »Garcia Moreno«. Lepo igro prav zelo priporočamo vsem -društvom, kjer je še niso vprizorili, ker ljudem močno ugaja in je velikega vzgojnega pomena. Iz lastnega nagiba so se napovedali k predstavi kamniški in mengiški Orli. Lep je bil naš prvi nastop: 53 orlov v -kroju! Pred igro je vč. g. pater Teodor iz Kamnika poljudno razložil pomen igrokaza, med odmori predstave pa je svirala slavna kamniška godba, za kar ji gre posebna hvala. Po igri smo spremili sosednje brate Orle zopet do Most, kjer smo po navdušenih kratkih nagovorih predsednikov in načelnikov zapeli pesem: Lepa naša domovina« nato pa se v četah ločili vsak proti domu. Prvikrat smo se Orli kamniškega okrožja sešli v lepem številu, bratski ljubezni. Upamo, da nas bo vedno več, saj lepi so naši cilji, visok naš polet!
Na zdar!
Mengeš.
Velikonočni nastop. — Igre. — Prva manifestacija našega okrožja.
Tri stvari -so, ki jih moramo poročati »Mladosti« in na katere so- naši Orli lahko ponosni. Velikonočno soboto so se Orli udeležili prvikrat procesije Kristovega vstajenja. Bil je lep dan; lepo je bilo tudi videti naše fante korakati ob straneh Kralja nebes in zemlje kot Njegova častna straža.
Bilo je to za naše ljudstvo nekaj čisto novega. Kia-s-ne uniforme in mladi fantje, ki se ne boje očitno nastopiti pri procesiji, to je napravilo globok vtis.
Veliki ponedeljek smo uprizorili igro »Sveti Ciril mučenik«. Dvorana »Društvenega doma« je bila napolnjena skoro do zadnjega kotička. Mladeniči ig-ravci so nas prav presenetili. Koliko ognja, koliko navdušenja, kako lep nastop!
Dne 12. aprila smo priredili sejo in izvolili okrožno predsedstvo za Karimik, Mengeš in Komendo v Kamniku. Pri seji se je tudi sklenilo prirediti skupen izlet v Komendo na belo nedeljo popoldne. In res se nas je
zbralo v Mostah čez 60 Orlov, 56 v uniformah. Potem smo korakali skupno kot ena četa odseki Kamnik, Men-geš in Komenda, na čelu nam kamniška godba, v Komendo, kjer nas je čakala velika množica občinstva. Nato so igrali Orli s Komende igro »Garcia Moreno«. Igrali so izborno. Ko smo se nekoliko okrepčali pri gospodu Mejaču, srno zopet skupno odkorakali do Most; četo je vodil brat okrožni ipodnačelnik Anton Cerar. Ko smo se poslovili, smo odkorakali v četah vsak proti svojemu kraju.
Prepričali smo se, da je bil prvi okrožni izlet impozanten in da bo dobro, če zopet kmalu priredimo podoben izlet v drug kraj, ker s tem zbudimo naše fante iz spanja, katerega spijo še po mnogih krajih.
Tak je bil prvi nastop našega novoustanovljenega okrožja. Bog daj, da se ohrani ogenj prvega navdušenja in ga prenesemo čezdaljc delj in globlje med našo mladino. Na zdar!
Ljubljana.
Kakor vsako leto nameraval je tudi letos prirediti naš odsek meseca maja svojo javno telovadbo. In sicer smo nameravali tetos nastopiti v gledališču. Odsek se je prav pridno pripravljal. Pri zadnji seji pa smo prišli do prepričanja, da je bolje, da preložimo naš javni nastop do jeseni. To pa rz tega vzroka, ker je napovedanih do meseca junija že toliko -prireditev pri drugih odsekih, da smo se morali ozirati na to, ker morajo člani našega odseka sodelovati skoraj pri vseh teh prireditvah ali kot govorniki ali pa kot telovadci. — Notranje življenje pri našem odseku je jako živahno. Seje so redno vsak teden. Telovadi se pa tudi vsak dan od popoldneva do večera. Izleta v Št. Jurij pri Kranju sb se udeležili naši člani v zelo lepem številu in odnesli seboj najboljše spomine.
Št. Vid.
V slogi je moč. — »Za križ in svobodo«. — Okrožni sestanek. — Surovine.
V naši organizaciji sc je pred kratkim nekaj iz-premenilo; mladeniški odsek Orel in dekliška »Bogomila« sta se s Čitalnico tesneje združila. Odslej bo samo ena centralna blagajna, v katero sc bodo stekali vsi dohodki obeh odsekov in se krili stroški obeh. Orel in »Bogomila« sta izročila Čitalnici vse svoje imetje s pasivi in aktivi v trdni nadi, da se bo na ta način enotno lažje napredovalo. Pri predlogu te izpremembe se je vnela živahna debata, ki je pokazala, da se bo- odslej še bolj uspešno delovalo v korist cele naše poštene organizacije. Da bo tudi »Bogomila« imela svoj delokrog, prepustili smo ji tamburice. Fantje pa simo si ustanovili moški zbor, ki ima vsak ponedeljek vaje.
Igra »Za križ in svobodo«, ki smo jo igrali minulo nedeljo, napolnila je kljub krasnemu dnevu našo dvorano tako-, kot malokedaj. Med gospodi, ki so počastili našo prireditev s svojo navzočnostjo, smo opazili tudi veleč. g. kanonika Šiško, rektorja v zavodih sv. Stanislava, dr. Fr. Ušeničnika, in še več drugih gg. profesorjev. Da je igra dosegla tako izvanreden uspeh, gre zasluga vsem vrlim igralcem. Zahvalo pa izrekamo fantje tudi načelniku Z. T. O., br. V. Jeločniku, ki je prevzel vlogo Štefana. Po predstavi se je razvila v dvorani prisrčna dorhača zabava, pri kateri sta nastopala vrli naš mešani zbor in godbeni kvartet.
Odborniki iz Preske, Šmartna in Št. Vida pa smo se zbrali v stranski sobi, kjer smo si izvolili okrožni odbor.
Bil je to za nas dan dela, pa tudi dan uspeha. Čujemo, da nas v maju enkrat »Bogomila« razveseli z lepo predstavo. Tako delamo mi, a nasprotniki o takem delu nimajo pojma. Svoje delo, pa tudi svojo korajžo so pokazali o praznikih, ko so nam v poznih urah pobili štirinajst šip. To je res junaško! Sokolska zveza je lahko ponosna na take brate, liberalna stranka pa na tistega, ki jih je tako vzgojil. Za nas pa je to velika usluga, ker se oči odpirajo tudi takim, ki včas-h niso dobro videli. In to je prav! Na zdar!
Vič.
Častna straža.
Naši »Orli« delajo vso čast svojemu imenu. O tem smo se prepričali zadnje dni velikonočnih slovesnosti. Vsem dobromislečim župljanom so napravili mnogo veselja. Iz lastnega nagiba so v petek in soboto popoldan napravili pri Božjem grobu častno stražo s tem, da sta po dva in dva v lepi uniformi stražila pred Jezusom v sv. R. T. izpostavljenem v monštranci. Gin-Ijiv prizor: Jezus v sv. R. T. obdan od neštetih lučic in prijetnega gozdička cvetlic in raznega zelenja, pred njim na straži pa Tiaši brhki mladeniči. Vsakega je ta prizor globoko ganil. Pa tudi pri procesiji v nedeljo jutro so »Orli« častno rešili -svojo nalogo. Nosili so zastavo in križ, drugi so pa nastopili kot četa v uni-formi in spoštljivo korakali pred sv. R. T.
S tem svojim prvini javnim in nevstrašenim nastopom so pokazali, da hočejo iti po. poti načrtov edino prave kato-l. mladeniške organizacije in -sc dvigati kot ponosni orli vedno više in više do blagih ciljev ngše sv. vere, ki jih bodo storili srečne časno in večno. Mili Zveličar — premagalec greha in vsega hudega — naj jim pa povrne to ljubezen in vdanost s' tem, da jih bo obdržal stanovitne,' da bodo res vedno -odločneje hrepeneli po tem, kar je blagega, čednostnega, vzvišenega. prezirali pa, kar je nizkotnega, nevarnega in nečastnega za vsakega slovenskega mladeniča. Torej bratje Orli, pogumno in v-strajn-o naprej, kviško! Na zdar!
Tržič.
Društveno življene kvišku!
Na sv. Jožefa dan, zaščitnika -našega društva, sc je tukajšnji telovadni odsek z nekaj — ne vsemi — društvemiki udeležil dopoldne in popoldne službe B-ožje v cerkvi sv. Jožefa. Odsek si je s teni svojim nastopom pridobil simpatije vseh dobromiislečih ljudi. Popoldan po slovesnosti je v društvenem prostoru kratko, a jedrnato razložil brat gosp. kaplan Prijatelj življenje sv. Jožefa kot vzor za dobrega telovadca ali društvenika, ki je družinski oče. Da, res, le ob tihem in mirnem, katoliškem, domačem o-gnj šču more kraljevati -sreča in zadovoljnost, ki se je ne dobi na plesih in pijančevanjih. — Društveni občni zbor je 28. marca. Dal Bog, da bi se nam mogla vresničiti enkrat že dolgo negovana želja po društvenem domu, kor sedanji prostori ne morejo odgovarjati napredku društvenega gibanja, ker so — premajhni. Radi tega sc tudi agitacija za našo stvar ne more posebno razširiti. Vendar pa naprej, mi mladi! Naše časopise kljub temu lahko širimo. Tako dopolnimo vrzel i pri sebi kot pri drugih s samoizobrazbo. Naj je vsak dober mladenič naročnik in čitatelj »Mladosti«! S to željo kličem vsem slovenskim mladeničem telovadcem krepak: Na zdar!
Miren.
Kako in kaj sklepamo.
V	seji dne 24. februarja je odbor sklenil, da povabi člane za dne	25. marca	k	skupni sv. spovedi in
sv. obhajilu. Sklep	se je izvršil	in ga je	uvaževalo 33
mladeničev, članov	odseka, ki	so	dne 25.	marca stopili
k mizi Gospodovi.	Ta korak	je	za naš	odsek velike
važnosti, kajti na naše povabilo- se je poleg naših 33 telovadcev udeležilo sv. obhajila še 20 drugih mladeničev, kateri še niso v odseku. Tudi -na starše je ta korak dobro vplival.
V	ravno tej seji je odbor sklenil, da se od članov strogo zahteva, da sc vsak dostojno vede v javnosti in se opetovano posvarjene, ako se ne poboljšajo, brez ozira izključi.
V	vaditeljski seji dne 12. marca se je sklenilo prirediti dnč 25. marca tehnično predavanje, kar sc je tudi izvršilo.
V	odborov! seji, dne 22. marca se je sklenilo, da se ipo nasvetu Zveze vrše seje redno vsaki -ponedeljek ob 9. uri zvečer po vaditeljski vaji. Enako se na nasvet
Zveze začne učiti naraščaj. Oba sklepa sta že izpeljana, in je skrb za naraščajske vaje prevzel načelnik. Obenem pa se je sklenilo, da se podučuje tudi ženski naraščaj. Naraščajske vaje so vsaki torek od 7. do 8. ure zvečer za dečke, vsaki četrtek pa za deklice. Zahaja 20 dečkov in 24 deklic.
Pri tej soji se je razpravljalo o ženski telovadbi. Kar je slabega, naj se odstrani, kar je pa dobrega, naj se goji. Mi vemo, da sc pri nas dekleta pri telovadbi ne nauče nič slabega, gotova pa marsikaj dobrega. Posebno sc pri naraščaju da mnogo doseči. Naš končni cilj pa je v tem oziru vzgojitev dobrih mater, kar je velike važnosti za razvoj naše organizacije! V ta namen bode odsek v novem »Društvenem domu« uvedel redna predavanja za dekleta o vzgoji, gospodinjstvu itd.
V seji dne 29. marca je odbor sklenil, da priredi na Velikonoč po vstajenju, t. j. ob 5. uri zjutraj, izlet čez Gabrije, Rubije, Štandrež in nazaj (2 uri in pol). — 25. .aprila se priredi javna telovadba.
Ravno v tej seji se je sklenilo, da se odsek udeleži ponočnega češčenja pri Božjem grobu, ki je pri nas uvedeno. Člani odseka sprejmejo vse tri dni po tri ure, t. j. od polnoči do 3. ure v svojo oskrb.
Nadalje se je pri tej seji sklenilo, da se odborniki vadijo parlamentarno nastopati. (Zelo važno in priporočanja vredno! Opomba uredu.) V ta namen se za vsako sejo določi poseben predlog, ki se izroči enkrat enemu, enkrat drugemu odborniku, da ga vtemcljuje.
XXX
V nedeljo, dne 25. aprila je bil za naše Orle vesel dan. Kršč. soc. izobraževalno društvo »Danica« v Rupi Peči je priredilo veselico, na kateri so nastopili tudi naši Orli mirenskega, goriškega in šentflorijauskega odseka. Ob 1 uri popoldne so prikorakali uniformirani Orli iz Šent Ferjana in Gorice, 36 po' številu, v Miren. Po sprejemu v Mirnu smo z godbo na čelu korakali v Rupo, kjer nas je pozdravilo društvo »Danica« s svojim predsednikom na čelu. Javna telovadba se je pričela ob 4. uri. Jako lep je bil rafalni pohod, kritje izborno. Nove proste vaje so se izvajale prav lepo. Posebno se je posrečila zadnja, ko je vsak zastop telovadil drugo vajo. Pri počepu v tretji vaji je želeti nekoliko več mirnosti. Vaje na drogu so bile prav lepe in dobro izvršene. V tem oziru gre čast bratu Puharju, ki sc je trudil, da je mirenske Orle pod-učeval na orodju. Tudi na bradlji se je telovadilo dobro. Želeti je le, da se drugič pripravljanje k orodju izvrši hitreje, ker je mučno, ako se preveč zavleče. Posebno moramo pohvaliti načelnika br. Mrevlje, ki je prav izvrstno vodil rajalni pohod in proste vaje. Ta dan se je pokazal uspeh našega zimskega dela. — Dne 23. maja ima kat. slov. izobraževalno društvo v Orehovljah svojo prvo veselico; o ti priliki priredi Orel iz Mirna svoj drugi letošnji nastop.
Na zdar!
Št. Florian pri Gorici.
Ni nas malo! — Predavanje.
Malo berete o našem odseku v »Mladosti«, pa ne smete iz tega sklepati, da ne delamo. Naš odsek šteje 41 članov, naraščaja pa 42; 35 je naročilo uniforme. K telovadbi bratje kaj redno zahajajo. Agitacija za odsek je živahna in neprestana. Tudi naraščaj je za telovadbo zelo vnet; pohvaliti je treba starše, da dovolijo svoji deci, da telovadi in se tako telesno in dušno utrdi. Prosimo pa tudi one starše, ki svojih fantov še ne pošiljajo k nam, da jih puste v naše društvo, kajti s tem najboljše poskrbe za telesni in dušni blagor svojega naraščaja. — Imamo tudi vrle podporne člane. — Dne 7. marca je predaval pri nas brat J. Fegic iz Gorice in sicer o telovadbi in naraščaju. Povabili smo k predavanju tudi starše. Hvala predavatelju! — 14. marca je revidiral uaš odsek brat Puhar iz Gorice. Upamo, da je bil zadovoljen z nami. — Naš odbor je sledeče sestavljen: Mikluš L, predsednik; Maraš J., podpredsednik; Hlede, tajnik; namestnik Klanjšček, blagajnik Bratuš, namestnik Poljanec. — Vaditeljski zhpr: Terčič
K., načelnik; Terčič J., podnačelnik; vaditelji: Hlede S., Hlede .)., Maraš, Gravner A.. Škerjanc, Gravner M. — Telovadnica' je v prostorih Franca Terpina.
Cerkno.
Občni1 zbor. — Orodje.
Dne 21. sušca je imel naš telovadni odsek svoj redni občni zbor, pri katerem ie bila polnoštevilna udeležba. Radi odsotnosti br. predsednika, Cirila Sedeja, otvori podpredsednik redni občni zbor ter v kratkih jedrnatih besedah ipovdari pomen telovadbe.
Br. tajnik poroča: Od ustanovnega občnega zbora telovadnega odseka dne 22. sušca 1908 je imel odsekov odbor osem odborovih sej, pri katerih se je prevdar-jalo in sklepalo o telovadbi, izobrazbi, prireditvah, orodju itd., ter en izredni občni zbor. Rednih telovadcev šteje naš telovadni odsek 30 (ob ustanovitvi 23), podpornih članov pa 33. Telovadilo se je do sedaj približno 120 rednih ur in sicer po dvakrat na teden (ob torkih in petkih); povprečna udeležba je bila na uro. do 22 telovadcev. Ob priliki jubilejne veselice dne 4. oktobra leta 1908 je priredil telovadni odsek javno telovadbo v Cerknem, pri kateri so sodelovali bratski odseki :iz Idrije, Gorice, Mirna, Sd. Idrije in Podgore, pod vodstvom načelnika Z. T. O. br. Vojteha Jeločnika. Udeležili smo se tudi javne telovadbe v Škofji Loki z 20 telovadci ter v Mirnu, kjer je nastopilo 12 telovadcev pri prostih vajah. Izletov je priredil odsek pet na razne kraje. Imeli smo tudi več predavanj, kakor n. pr. o telovadni ideji, disciplini, o izobrazbi itd. Odsek je priredil od časa ustanovitve tudi pet veselic, katere so sc vse povoljno obnesle. Cisti dobiček se je porabil za orodje in druge upravne stroške.
Blagajniško stanje je sledeče: vseh dohodkov je bilo 589 K 94 vin., stroškov pa 365 K 65 vin., tedaj preostanek blagajne 224 K 29 vin. (To blagajniško stanje je res vzgledno. Posnemajte drugi! Opomba urada.)
Izvoljen je sledeči odbor: br. Franc Golob, predsednik; br. Franc Mezek, podpredsednik; br. Franc Kumar, načelnik; br. Matevž Čelik, podnačelnik; brat Peter Bevk, blagajnik; br. Franc Peternelj, tajirk. — V vaditeljski zbor so izvoljeni bratje: Franc Kumar. Čelik Matevž, Peter Bevk. Filip Bevk, Franc Peternelj.
Orodja ima odsek sedaj: Bradljo, provizorični drog, 30 pahe, kroge, skok-ter izposojeno ročko idrijskega telovadnega odseka.
Na zdar!
Sv. Ivan pri Trstu.
Pred kratkim časom je nemila smrt pokosila mladeniča v krasni dobi in sedaj vam zopet javljamo žalostno vest, da je naš vrli član, vnet telovadec, brat Just Guštin postal žrtev svojega poklica. Ko je due 13. tek. meseca kopal gramoz za izboljšanje ceste, se je usul nanj. Zasul ga je tako, da je revež takoj izdihnil. — Pogreb dragega nam pokojnika se je vršil dnč 15. t. m. Kako- je bil pokojnik priljubljen, je pokazala ogromna masa ljudi, ki so bili navzoči pri pogrebu. Venec izobraž. društva so nosili naši fantje. Zastopano je bilo častno naše društvo in »Vozniška zadruga«. Fantje telovadci so nosili krsto. V cerkvi je imel govor č. g. župni upravitelj Fr. Sila, ki je slikal dobre lastnosti pokojnika ter se poslovil v imenu našega društva. Ni ilo očesa, ki ne bi bilo v tem trenotku rosno. V cerkvi in ob grobu je peval društveni mešani zbor. Pokojniku kličemo: Bog ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj Ti sveti! Mi pa premišljujmo in uvažujmo: Gospod, Tvoja volja naj se zgodi!
Maribor.
Mladeniški shod. — Občni zbor.
Delali smo z vsemi močmi, delali smo vztrajno in sedaj moremo hvala Bogu pokazati že lepe -sadove! Ni se še naš odsek razvil tako, kakor so se marsikateri drugi odseki, toda za naše razmere je dovolj.
Na praznik dne 25. t. m. je bil v Mariboru mladeniški shod, ki je uspel jako sijajno. Veliko mladeničev je prihitelo iz vseh krajev zelene Štajerske. Naši telovadci so se ga udeležili polnoštevilno. Br. Jeločnik, ki je prihitel na ta shod iz Ljubljane, je govoril o telovadni organizaciji, o njenem namenu in kakšna mora biti telovadna organizacija. Pozival je Zvezo slov. mladeničev, da priredi celtedenski tečaj za tehnično telovadbo, v katerem bi dobili mladeniči prave pojme o telovadni organizaciji in se tudi tehnično izurili. Brat .lerič pozdravi mladeniče v imenu mariborskega telovadnega odseka in poda načrte, kako izvesti telovadno organizacijo na Spodnjem Štajerskem.
Popoldne ob 3. uri je imel telovadni odsek občni zbor, katerega sta se udeležila dr. Korošec in brat Jeločnik. Občni zbor otvori podpredsednik br. Rakovič in poda bos*edo tajniku in načelniku br. Jeriču, ki je razpravljal približno sledeče:
Naš telovadni odsek se je moral boriti v začetku za svoj obstanek, kakor mogoče noben drug telovadni odsek. Liberalci so napeli vse moči, da zatrejo že koj v početku našo mlado organizacijo. K temu jim je tudi veliko pripomoglo dejstvo, da smo imeli slabe telovadne prostore in nobenega orodja. Kmalu bi bili obupali. Toda, kakor hitro smo po prizadevanju g. Korošca in dr. Verstovšeka dobili gimnazijsko telovadnico, obrnilo se je na bolje. Odsek se je začel lepo razvijati, telo-vadska misel in pravi smisel za našo organizacijo se je razširil. — Do sedaj smo imeli pet rednih odborovih sej. Predstavljali smo igri »Raztresenca« in »Zamujeni vlak«, ki sta lepo uspeli. Sklenili smo tudi napraviti prvi javni nastop v Hotinji vesi. — Telovadni odsek šteje 20 rednih in več podpornih članov. Telovadi se na vsem orodju. Naša prva skrb v bodoče bode, da vzgojimo naraščaj. Kar se tiče telovadne organizacije na deželi, bode naša naloga razširjati to organizacijo na Štajerskem in skrbeti za tehnično telovadbo 'novoustanovljenih odsekov. Zatoraj mora naš telovadni odsek gledati na to, da bode v vsakem oziru kos tej nalogi.
Nato se preide k volitvi. Izvoljeni so sledeči člani v odbor: Ferdo Leskovar, predsednik: Franc Rakovič, podpredsednik: Jos. Šut, blagajnik; Franc Jerič, tajnik in načelnik; Jamnik, odbornik.
Kakor vidite, bratje Orli, naš odsek dela in napreduje. Na zdar!
Na zdar!
Vaje na orodju.
PLEZANJE.
P. K.
Plezanje priporočamo k*nr najbolj, posebno onim bratom telovadcem, ki imajo slabotne pritezne mišice, katere se okrepe ravno pri plezanju.
Plezamo po drogovih ali po vrvi. Podobno je drugo drugemu, le s tem razločkom, da se vrv lahko ovije, kar se pri drogovih ne more. Pleza se na več načinov. Omeniti pa hočem sedaj samo najnavadnejše, početno plezanje, in sicer sc to zgodi tako-le:
Ob drogu stoječ se mora vsak telovadec vzpeto in kolikor mogoče visoko prijeti za drog. Nato sc potegne z rokami do skočne vese, noge se Oklenejo drogu tako, da pride isti nad desno nogo, to se pravi, desna noga mora priti na tisto stran, na kateri je celo telo. Leva noga se postavi pred drog ter se tako z obema nogama stisne drog. Od stopala do kolen je drog mod nogama; ne med stegna, ampak med meča se stisne drog ali vrv. Ta pritisek mora biti tolik, da sc lahko obdržimo na drogu, ne da bi se z rokami držal. Ko se torej obdržimo z nogami, se ooprimemo z rokami zopet višje, in to se ponavlja do konca drogu.
Omeniti moram, da ni pravilno, če se kdo z viso-čine spusti po drogu ali vrvi navzdol z oklepom rok, kajti to je zelo nevarno za roke, ker se lahko vnamejo vsied hitrega drgnjenja. Pravilno je, da se spuščaš počasi navzdol in se moraš poprijemati, enkrat z eno, drugikrat z drugo roko.
'la vseh razstavah naj^ višje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	!!
Br. Vindirš & spol, na Smihovem
::	(Praga).	::
Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze j in drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim ustavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in proračuni brezplačno in franko.
Katoliška Bukvama
, v Ljubljani	:
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikalij vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej:
.Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva
knjiga vsaka vezana po ... K 8'50 Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega . • ,» —'80 Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9'—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice« ...	»	4'90
Hranilna knjižica za »Čebelice® 100 izvodov »	8'—
Mesečni zaključek za »Čebelice« lega .	» —'60
Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica...............................» —"80
Stroj'A., društveni govornik I. zvezek »	3'—
Podlesnik L, Knjigovodstvo I. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano ............... »	3'20
Podlesnik L, Knjigovodstvo II. del vez. »	6'90
Zahtevajte natančne imenike.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj:
Tisk ,Katol. tiskarne1 v Ljubljani.
Konzorcij lista „Mladost.