236 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 in r e v olu cij s prisotnos tjo (tudi ) v er skih elemen t o v . Monogr a fija ponuja odlično izhodišče z a slo v ensk e t eolog e, filo z of e in mark sis t e, da iz v edejo podobno ana- liz o vpliv a kr šč ans tv a na slo v ensk o obli- k o k omunizma o z. tudi analiz o kr šč an- skih prvin v k omunizmu. Nenaz adnje smo imeli v pr eteklosti duhovnik e in šk of e, ki so se gibali v t em ideološk em območju. Klemen K ocjančič Kovač, Nedjeljka Valerija. Mjesto slike u govoru vjere: povijest – teologija – primjeri. Zagreb: Glas Koncila, 2020. 395 str. ISBN 978-953-241-916-0. Sodobni digit alni s v e t pri k omunik aciji z elo izpo s t a vlja pomen podob. S podo - bami se namr eč spor očila posr edujejo na bolj int enziv en način. T udi znotr aj podr očja t eologije so imele podobe v vsej zgodovini pomembno vlogo pri pr enosu ver sk eg a spor očila, pri obli- k ov anju bog oslužnih pr os t or ov t er pri spodbujanju osebne in sk upne pobo- žnos ti. Izr . pr of . z a podr očje dogma tik e na K a t oliški t eološki f ak ult e ti Univ erz e v Zagr ebu Nedjeljk a s. V alerija K ov ač je v znans tv eni monogr a fiji Mjesto sli- ke u govoru vjere: povijest – teologija – primjeri (Mesto podobe v verski go- vorici: zgodovina – teologija – primeri) pr eds t a vila z g od o vinski pr egle d pome- na podob z a v er sk o življenje. Prik az uje pomen podob z a r az v oj t eološk e misli dane s in podaja me dit a tiv no r azlag o z a 55 r azličnih ume tniških del s podr očja sakr alne ume tnos ti. A v t oric a je izbr ala z a današnjo t eolo - gijo z elo pomenljiv o in ak tualno podr o- čje. Ume tnos t lahk o z a mar sik og a pr ed - s t a vlja v s t opno t očk o na podr očje v er e. P odobe namreč v človeku prebujajo njeg ov čut z a pr ese žnos t, spodbujajo pa tudi k r e flek siji las tneg a življenja. A v t o- ric a se kritično spr ašuje, ali sis t ema tična teologija potencial, ki ji g a ponujajo ume tnišk a de la iz pr e t e k los ti do dane s, upor ablja v z ados tni meri. Ug ot a vlja, da teologija ostaja pr eveč ujeta v s voje lingvis tične in k onceptualne izr az e v er e. P o njenem pr eprič anju ume tnišk a dela z a k a t ehe z o in pas t or alo pr eds t a vljajo ne samo primerno sr eds tv o , ampak tudi r e f er enčne t očk e z a sis t ema tično t eolo- šk o r azmišljanje. Z ar adi pr e v elik eg a po- udark a na r acionalnos ti v t eologiji je pri - šlo do ne z až eleneg a r azk ola med ume- tnos tjo in r eligijo. S s v ojim pr eglednim in sis t ema tičnim delom ž eli Nedjeljk a s. V alerija K ov ač dati podobam častno mes t o v v er sk em življenju posame znik a in sk upnos ti t er v t eološki r e flek siji. Gr e z a pr egledno delo , ki pov z ema spo znanja š t e vilnih a v t orje v na podr o- čju z g od o vine in t eologije – še posebej s hr v ašk eg a, it alijansk eg a in nemšk eg a g o v orneg a podr očja. Napisano je v r a- zumljivem in berljivem slogu, z ato je dos t opno tudi šir ši populaciji in ne z g olj teologom. Knjiga je razdeljena v teore- tični in pr ak tični del. T eor e tični del se- s t a vlja t a pr vi dv e pogla vji, ki s t a pos v e- čeni z g odo vinsk emu pr egledu vlog e po- dob v življenju Cerkv e in sodobnim pri- s t opom k upor abi podob v t eologiji. V pr ak tičnem delu pa s. K o v ač ob ume tni- 237 Ocene ških delih iz bog a t e z akladnice z ahodno- e vr op sk e kr šč ansk e ume tnos ti pr e ds t a- vlja njihovo izvorno spor očilo in ž eli br alc a spodbuditi k osebnemu pogla- bljanju v v er sk e skrivnos ti ob pomoči izbr anih podob. P o eni s tr ani a v t oric a ž eli pok az a ti na v er sk o v sebino š t e vilnih ume tniških del znotr aj e vr op sk e ume tnos ti, ki se je po njenem pr eprič anju znotr aj sek ularizi- r aneg a s v e t a iz gubila. P o drugi s tr ani pa poudarja, da tudi sodobnih ume tniških del ni mogoče r azumeti iz v en r eligio- zneg a k on t ek s t a. Nalog a t eologije naj bi t ak o bila, da bi prispe v ala k bo lj poglo - bljenemu r az ume v anju ume tniških po - dob. Z di se, da a vt oric a os t aja znotr aj par adigme lingvis tične in k oncep tualne t eološk e misli, saj pri r azlag anju podob daje prima t besedi in kljub v sem priz a- de v anjem ne uspe z ar es odpr e ti pr os t o- r a t eologije ume tnik om – k ot samos t oj- nim snovalcem teologije. V sis t ema tičnem delu se a vt oric a opi- ra na spoznanja nemšk ega teologa Ale x a St ock a. St ock v v er sk em življenju r azlik uje š tiri po dr očja upor abe podob: pri o znanje v anj u in pouče v anju, pri če - ščenju v bog oslužju, pri osebni in sk u- pnos tni pobo žnos ti t er k ot umetnišk a dela (23–66). A vt oric a v naspr otju s pr e- prič anjem, da so v pr e t eklos ti podobe v bog oslužnih pr os t orih služile pr edv sem kot Biblia pauperum, zagovarja mnenje, da so podobe služile vsem vernikom kot spodbuda h globljemu in celo vit ejšemu r azumev anju ver skih vsebin (31). Pri upor abi podob v bog oslužju poudarja, da se v z ahodni Cerkvi – drug ače k ot v pr ak si v zhodne Cerkv e – pr a v a t eologija podobe ni r az vila. V zhodna Cerk e v na- mr eč na podlagi t eologije Jane z a Dama- šč an a z ag o v arj a, d a » j e v p o d o b ah n a v - z oč a milos t in moč pr ot otipa, z ar adi če - sar je mo žna odr ešilna r ealna na v z oč- nos t K ris tusa in s v e tnik o v v podobah« (38). Na z ahodu v podobah ne vidijo r ealne na v z očnos ti K ris tusa in s v e tnik ov , t em v eč jih upor abljajo pr edvsem k ot spodbudo k osebni pobo žnos ti. A v t ori- c a še ug ot a vlja, da je pr oces sek ulariz a- cije v z ahodni družbi spr o žil umik visok e u me tn o s ti i z sakr al n i h p r o s t o r o v , h kr a ti p a je v so d o b n i d ru žb i »u me tn o s t p r e- v z e la v log o r e lig ije « (6 3 ). P r e pr ič ana je , da se lahk o t eologija obog a ti tudi s so- d o b n o u me tn o s tjo , ki v seb u j e tu d i p r e- se žno r az se žnos t člo v e k a. V nadalje v a- nju dela a vtorica utemeljuje pomen umetnišk eg a upodabljanja K ris tusa in s v e tnik o v z a v er sk o življenje na podlagi kris t oloških in an tr opoloških pr edpo - s t a vk (67–93). V pr ak tičnem delu, kjer na ume tno- s tno z g odovinski in medit a tivno-t eološki način pr eds t a vi 55 ume tniških del iz sa- kr alne umetnos ti, pride bolj do izr az a osebna kr ea tivnos t a v t orice, pri čemer pa v po v e z a vi z ume tniškimi po dobami manjk a bolj poglobljena sis t ema tična t e olog ija. I zbor um e tnišk ih de l k až e , da a vtorica daje prednost poglabljanju osebne duho vnos ti in s tik a br alc a z Bo- g om – v elik a v ečina r azlag se omejuje na kr epit e v osebne duhovnos ti. So pa tudi nek a t er a dela, ki br alc a neposr e - dno spodbujajo k dr užbe ni odg o v or no- s ti (slik e š t. 20, 22, 42, 47, 55). K njig a je z elo upor abna z a pr ak tično r abo t ak o pri k a t ehe zi k ot v osebnem duho vnem življenju. V sek ak or pa je po- h v alna a vt oričina ideja, da bi vključila podobe tudi v sis tematično teološk o r azmišljanje. R oman Globok ar