SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 29 de septiembre - 29. septembra 2011
V TEM DOMU JE
v
SLOMSKOV DUH
Kdaj bodo volitve?
BOŽIDAR FINK_
(Govor na 50. obletnici Slomškovega doma, 18. septembra 2011)
Zbrani smo ob prazniku nase domačije. Pred pol stoletja smo slovesno ustoličili to, kar imenujemo skupni dom. Tega se spominjamo in se veselimo, ob tem pa se potrjujemo za prihodnost.
Kaj je tedaj predmet našega veselja in ponosa? Kaj nam pomeni ustanova, ki ji pravimo, da je nas dom? Vidimo ponosno stavbo in koristne naprave v njej. Ravnamo se po uradno potrjenih pravilih in poslovnikih. Vpisani smo v članskem seznamu in vse skupaj upravljajo predvideni vodstveni organi. Vendar zidovi, aparati, registri in organiziranost niso tisto poglavitno, kar nas napolnjuje z zadoščenjem. Pogumni in požrtvovalni pobudniki niso ustanavljali družabnega kluba ali uradno registriranega interesnega društva. Krajevna skupnost je potrebovala nečesa globljega, pri čemer bi si skupaj pomagali lajšati bolečine ob misli na izgubljeno trpečo domovino, vživljati se v novi svet, pri tem pa ohranjati in tudi bogatiti slovenske vrednote v sebi in navzven. Nastal je skupni krajevni dom.
Ali se moremo vmisliti v to, kar pomeni dom? Nekateri nosimo v spominu, mnogim pa morda slike prikazujejo nekdanji idilični dom kmetske družine. Vidimo prostor, v katerem poteka življenje. Velika peč daje družini toploto, zunaj nje je ognjišče, na katerem se peče kruh in pripravlja vsakdanji živež. V prostoru je zibka, morda postelja za ostarelega ali bolnika. Osrednji predmet je težka miza, okoli katere se družina zbira k jedi, pogovorom, branju in molitvi s pogledom na bohkov kot. Ob steni je polica z mohorjevimi knjigami in molitveniki. V takem domu je bilo ljudem ljubo, odpočivali so se po težkem delu in se trdneje povezovali v družinski edinosti. Ni bilo sicer vedno tako lepo, življenje je prinašalo tudi težave. Podoba takega doma pa nam vendar pomaga, da razlikujemo med skupnim domom in raznimi formalnimi interesnimi družbenimi organizmi. V današnjem času in razmerah ima družinski dom drugačno obliko, vsi pa vemo, kako nam je, ko se z dela, iz šole ali z izleta vrnemo domov in se doma odpočijemo. Kaj pomeni dom, najbolj občuti tisti, ki ga izgubi, usmiljenja vreden pa je človek, ki mu ni bilo dano, da bi se rodil in razvijal v urejenem družinskem domu.
Kar velja za domači dom, da je v njem dobro in lepo, velja tudi za skupni dom. Da ga občutimo kot dom, ga ogreva dobro medsebojno nagnjenje. Prijateljska povezanost se goji ob skupnih nagibih in usklajenih odzivih na zunanje in notranje dogajanje. Samo resnično globoko prijateljstvo osrečuje ter zagotavlja obstoj in napredek. Prvi pogoj pa je medsebojna zvestoba in naravnanost k skupnemu blagru.
Res je, da odnosi v družini in širši skupnosti ne morejo biti v vseh trenutkih brez senc. Nastopajo tudi razpori in nesoglasja, vendar to ne okvari lepe slike. Vsakdo ima pač svojo osebnost, po svoje oblikujemo stališča, ki si pogosto tudi nasprotujejo. Imamo pa voljo, da zapostavljamo svoje in se usklajujemo za skupne odločitve. Prijateljsko smo pripravljeni sprejemati mnenje drugih in tudi obzirne opomine na zmotne misli. Brez te pripravljenosti ni edinosti in napredka.
Če smemo o tem našem domu soditi sami, menda lahko rečemo, da je bila njegova pot povečini sončna. Občasne megle so se hitro razpodile. Če ne bi bilo tako, bi danes visoke obletnice ne slavili tako vzradoščeno. Imeli smo nezrušljiv temelj v zvestem članstvu, na katerem je stalo trdno stebrišče vodilnih osebnosti. Brez vplivnega vodstva ne bi napredovali. Vodstvo pa je lahko imelo moč zato, ker je uživalo spoštovanje in so mu člani dajali oporo ter ponujali sodelovanje. To smo redno imeli in take odnose hočemo ohranjati.
Če se zdaj vprašamo, kje se zgledujemo pri usmerjanju življenja v našem domu, pomislimo, na kaj nas spominja ime velikega Slovenca Antona Martina Slomška. Nismo samo pod njegovim imenom, z nami prebiva v tem domu njegov duh, ki nam kaže smer in pot.
Škof Slomšek je bil predvsem duhovni voditelj. Bil je neutrudno delaven, a mu je bilo delo prazno brez sreče z nebes. Še več: vse prizadevanje je naravnaval v duhovnost, v srečno posmrtno bivanje. To tudi nas nedvomno označuje. Hvaležni smo za veliko milost, da se moremo v domačem okolju redno udeleževati mašne daritve in drugih verskih prireditev. Tudi v vsem drugem je očitno, da nas povezuje krščanska zavest in pripadnost Cerkvi. To nam je bilo vcepljeno in to smo sprejeli kot temeljno postavko naše duhovne zgradbe, čeprav smo pri tem odprti in ne izključujemo drugačnosti.
Naš svetniški vzornik je vedel za človekov končni cilj, poznal pa je tudi široko pot do njega. Zato je vabil, priporočal in navajal k rasti človeka kot umnega, svobodnega bitja. Opominjal je k zdravemu
(Nadaljuje na 2. strani)
Naš tednik (in v naslednjem naši bralci) je precej prizadet ob časovnih terminih slovenske krize. Ko namreč Svobodna Slovenija stopa v tisk, se v Ljubljani odločajo o važnih nadaljnjih korakih.
Kot smo poročali, je pretekli torek ob glasovanju zaupnice v Državnem zboru padla vlada premierja Boruta Pahorja. Ta torek opolnoči naj bi se torej iztekel sedemdnevni rok, v katerem lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. V poslanskih skupinah so se takšni možnosti že odpovedali.
Če do izteka roka nihče ne predlaga novega mandatarja, utegne predsednik republike predčasne volitve, za katere se zavzemajo dejansko vse stranke, razpisati že v prihodnjih dneh. V tem primeru bi na volišča odšli že novembra.
Pravniki si sicer niso enotni v stališču, ali mora Türk v vsakem primeru počakati, da poteče predvideni legalni 30-dnevni rok od izglasovane nezaupnice, ali pa lahko svojo odločitev sporoči že prej. Svojo odločitev glede prihodnjih korakov v reševanju politične krize naj bi Türk predvidoma sporočil to sredo 28. septembra.
V tem ustavnem položaju postane ključna vloga predsednika Republike. Danilo Türk se je o nastalem političnem položaju po padcu vlade že prejšnji teden pogovarjal s premierjem Pahorjem, ki opravlja tekoče posle. Ta je sporočil, da možnosti ponovnega glasovanja o zaupnici ne bo izkoristil.
Predsednik republike se je v petek 23. posvetoval tudi s predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem, ta ponedeljek pa še s predstavniki parlamentarnih strank. Njihova že znana stališča se niso spremenila: vse stranke so naklonjene čim prejšnjim predčasnim volitvam.
DZ ima po ustavi na voljo tri poskuse, da izglasuje novega mandatarja - rok za predložitev nove kandidature v kasnejših poskusih je le tri dni. Če DZ v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega predsednika vlade oz. zaupnice ne potrdi tudi v drugem poskusu, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.
Predsednik republike Danilo Türk se je pred dokončno odločitvijo o rešitvi političnega položaja po padcu vlade Boruta Pahorja posvetoval s predsedniki večine parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin. Vse stranke še vedno zagotavljajo, da novega mandatarja ne bodo predlagale in da se zavzemajo za čim prejšnje predčasne volitve. Posveta s predsednikom republike so se udeležile vse parlamentarne stranke razen SDS, ki je predsedniku le pisno sporočila, naj ne zavlačuje z razpisom predčasnih volitev.
Čeprav je Pahor pred glasovanjem dejal, da bi padec vlade ohromil državo, pa je torkov razplet po mnenju nekaterih ekonomistov pozitivna novica za slovensko gospodarstvo, če se s tem odpira pot do nove vlade, ki bo aktivno izvajala reforme.
Dve slovenski blaženi
Prefekt kon-gregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato je v Sarajevu v Bosni in Hercegovini v soboto 24. septembra, za blažene razglasil Drinske mučenke, med katerimi sta tudi dve Slovenki; sestra Krizina Bojanc in sestra Antonij Fabjan. Slovenija je tako poleg blaženega mučenca Alojzija Grozdeta in blaženega škofa Antona Martina Slomška dobila še dve novi mučenki.
Drinske mučenke - s. Jula Ivaniševič, s. Berchmana Leidenix, s Krizina Bojanc, s. Antonija Fabjan in s. Bernadeta Banja so žene, ki so dale svoje življenje za Gospoda, se mu popolnoma predale in do zadnjega diha živele zanj. Drinske mučenke so z dejavno ljubeznijo v duhu svoje družbe Hčera Božje ljubezni pričevale za krščansko ljubezen.
Beatifikacije v dvorani Zetra v Sarajevu, so se poleg sarajevskega in zagrebškega kardinala Vinka Puljiča in Josipa Bozaniča, udeležilo še 31 škofov iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Črne gore, Albanije in Makedonije, redovni predstojniki ter duhovniki. Prav tako je beatifikaciji prisostvovalo približno 18.000 vernikov med katerimi jih je bilo mnogo iz Slovenije, ki so v glavno mesto Bosne in Hercegovine prispeli s 14. Avtobusi. Slovensko škofovsko konferenco sta zastopala novomeški in celjski škof Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek.
S. Krizina (Jožefa) Bojanc je bila rojena 14. maja 1885 v vasi Zbure (župnija Smarjeta) kot drugi od šestih otrok očeta Mihaela in matere Marije. S. Antonija (Jožefa) Fabjan pa se je rodila v vasi Malo Lipje, nekdaj župnija Hinje, danes Žužemberk, očetu Janezu in materi Jožefi rodila 23. januarja 1907
Zahvalna maša za beatifikacijo Drinskih mučenk v Cerkvi na Slovenskem bo v soboto, 22. oktobra v Žužemberku. Na slovesnost so povabljeni slovenski škofje. Povabljeni so tudi duhovniki, redovniki, redovnice in drugi verniki.
Izvolili so Sekolca
Državni zbor je pretekli petek, 23. septembra na tajnem glasovanju s 54 glasovi za in 22 proti izvolil Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Pred glasovanjem so glas proti napovedali v poslanski skupini SDS, v SLS pa, da kandidatu ne bodo nasprotovali. Ostali so obljubili podporo. Kot je v imenu poslanske skupine SDS pred glasovanjem napovedal njen vodja Jože Tanko, si Seko-lec ne zasluži podpore, ker je napovedal, da bo deloval nevtralno. To pa po Tankovih besedah pomeni, da ne bo zastopal slovenskih interesov, zatorej da bodo v SDS glasovali	proti. Da bodo glasovali za Sekolca so sicer pred tajnim glasovanjem, ki je potekalo s pomočjo glasovnic in ne elektronskega volilnega stroja, izrecno napovedali le v LDS in SD, v SLS pa so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali.
Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, so sicer nasprotovali takšnemu načinu reševanja spora o meji s Hrvaško, a spoštujejo odločitev, ki je bila glede arbitražnega sporazuma potrjena v DZ in kasneje tudi na referendumu. ,,Glede kandidata nimamo pripomb," je dejal, hkrati pa opozoril, da je pomembnejše vprašanje opredelitve spora in priprave izhodišč, pri tem pa ponovno zahteval
večjo vključenost in obveščenost stranke glede tega procesa.
Na koncu je Sekolca podprlo 54 poslancev, proti jih je bilo 22, tri glasovnice od skupno 79 oddanih pa so bile neveljavne. Za izvolitev je Sekolec potreboval glasove najmanj polovice vseh poslancev, torej najmanj 46.
Sekolec je bil sicer edini kandidat za položaj slovenskega arbitra v arbitražnem sodišču. Pred imenovanjem v DZ ga so v skladu s postopkom podprli tudi sodni svet, vlada in predsednik republike Danilo Türk. Javno so ga podprli tudi številni pravni strokovnjaki.
Sekolec bo eden izmed petih sodnikov arbitražnega sodišča, ki naj bi bilo oblikovano najkasneje mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se zgodilo v začetku	decembra.
Hrvaška svojega arbitra še ni razkrila, prav tako pa javno še ni znan seznam uglednih mednarodnih pravnikov za tri skupne arbitre, ki naj bi ga pripravila Evropska komisija.
Jernej Sekolec je sicer podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Sekolec je - tudi po mnenju kolegov -nesporen strokovnjak, s pomembnimi izkušnjami na področju arbitraže. Je doktor prava, bil je tudi izredni profesor na eko-nomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Umrl je Jože Kastelic
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Jože Kastelic ob prejemu priznanja škofije Novo mesto
V Torontu v Kanadi je v nedeljo, 18. septembra 2011, umrl velikan slovenske skupnosti, Jože Kastelic, star 91 let. Bil je človek, ki je s svojo zdravo kmečko pametjo, izredno pridnostjo in genialnim trgovanjem poslovno uspel na izjemno konkurenčnem trgu. Obenem pa je bil največji dobrotnik in mecen slovenstva v Kanadi, veliko pa je pomagal tudi Sloveniji.
Jože Kastelic je bil nazadnje v javnosti prisoten v soboto, 10. septembra 2011, pri \t "_blank" spominski slovesnosti v Midlandu. Nato je dobil pljučnico in za posledicami te umrl.
Kljub temu, da je moral domovino zapustiti zaradi komunizma, in je preživel težko begunsko življenje, ni gledal črno na nobeno stvar. Pozabil je in odpustil in bil pozitiven ter se osredotočil na prihodnost.
Dvakrat ga je zadela težka usoda in bil v življenjski nevarnosti, a se je rešil. Bil je zelo iznajdljiv, ni imel izobrazbe, a je z naravno inteligenco, zdravo kmečko pametjo, podjetnostjo ... iz nič naredil majhen imperij. Bil je zelo spoštovan in v Mississaugi je po njem imenovana celo cesta.
Nanj spominjata starostni \t "_blank" Dom Lipa, kjer je tudi živel jesen življenja in Slovensko letovišče. Njegova poslovna stavba na Browns Line v Torontu je
priljubljeno zbirališče Slovencev.
Jože Kastelic je bilo zelo navezan na domovino in domač kraj, Zvirče, kjer se je rodil 19. marca leta 1920. Zato je zlasti po osamosvojitvi Slovenije veliko pomagal na raznih področjih. V spomin na ,,žrtve vojne" iz Suhe krajine je župniji Hinje, podružnični cerkvi na Zvirčah, daroval dva nova bronasta zvonova. Veliko je tudi finančno pomagal pri nastajanju mlade slovenske države.
Prejel je številna priznanja in odlikovanja, najpomembnejša so: leta 2002 Queen Elisabeth II Golden Jubilee Medal za zasluge za Kanado v petdesetih letih, leta 2011 častni znak svobode Republike Slovenije kot priznanje in zahvalo domovine za njegovo pomoč, leta 2003 pa je postal eden redkih dobitnikov papeškega odlikovanja svetega Gregorija Velikega, ki ga prejmejo osebe za pomoč Cerkvi ali pa za izredno zgledno življenje. Posebno priznanje mu je podelila tudi Škofija Novo mesto, saj je bil ,,velik dobrotnik ne samo domače župnije, ampak tudi številnih drugih ustanov." \t "_blank" Založba Družina pa je leta 2010, ob njegovi 90-letnici, izdala knjigo o njegovem življenju.
Pogrebna sveta maša za pokojnikom je bila v slovenski cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu v Kanadi v petek, 23. Septembra. Daroval jo je nadškof Alojz Uran; somaševalo je pet slovenskih duhovnikov: Robert Petkovšek v imenu slovenskih lazaristov, Ivan Plazar, Janez Nosan, župnik Valentin Batič in kaplan Toni Burja.
Nadškof Uran je v nagovoru poudaril, da je Jože Kastelic ikona slovenskega človeka, ki raste iz zdravih korenin, črpa moč za življenje iz krščanske vere ter s poštenim in trdim delom plemeniti sebe in se daruje za druge.
Naj počiva v miru!
TONE MIZERIT
V TEM DOMU JE SLOMSKOV DUH
(Prihaja s 1 strani)
življenju ter umskemu in moralnemu izpopolnjevanju. Narodu je bil vnet izobraževalec in učitelj. Njegov zgled v skrbi za splošno omiko navdihuje tudi našo družino, da se prizadeva za izobraževanje najmlajših in za dvig duhovne kulture, predvsem v umetniškem izražanju. Ohranjajo se in rastejo nove pobude v glasbeni in gledališki dejavnosti, odprti smo za uživanje likovnih stvaritev, predstavljajo pa se nam tudi talenti v pesniškem izpovedovanju. Ni naš namen, da bi se posvečali izkustveni znanosti, naravnani smo bolj v kulturo srca. Od tod potem tudi skrb za bližnje v stiski, spominjanje na narodne običaje in zbiranje mladine v zdravem okolju. Vse to lepo raste, ker klije iz zemlje, ki bo rodovitna, dokler jo bo oplajal spomin na vzornike in prizadevnost za oblikovanje dobrih ljudi.
Ker je naš dom Slomškov dom, prebivališče njegovega duha, je seveda zavestno slovenski. Tu se oglaša slovenska govorica, po naše se pozdravljamo, izmenjavamo misli, vodimo skupinske dejavnosti in s slovensko besedo se obračamo k Bogu. Z jezikom najbolj neposredno izkazujemo pripadnost slovenstvu. Za Slovence velja, da vsi govorimo samo en jezik in da v tem jeziku govorimo samo mi. Zato nam je jezik tudi najbolj očitno znamenje osebne pripadnosti slovenskemu narodu.
Tu pa se nam postavljajo nasproti nekateri izzivi, ki niso vsem lahko rešljivi. Družinska navezanost in rodovna zavest nam polagata v usta slovensko govorico, širše življenjsko okolje pa nas uglaša na drugačne tone. V šolskih predmetih, pri delu in vsakdanjih življenjskih odnosih se uvajamo v neslovensko besedišče in tudi v medsebojnih pomenkih se nam slovenščina pogosto izmika. Temu se ni lahko upirati, vprašanje pa je, kaj tak odmik pomeni za narodno zavest.
Po že tako dolgem bivanju v neslovenskem svetu, vse bolj pa pri
mladih, ki niso bili rojeni v Sloveniji, se ponuja vprašanje o dvojni pripadnosti. Naravno je, da čutimo s širokim okoljem, s katerim živimo, in to ne samo interesno, ampak tudi globlje razpoloženjsko. Tu bi se lahko odprlo teoretično razglabljanje, kaj je z osebno identiteto dolgoletnega priseljenca in njegovih potomcev. Pri tem ostane ob strani razlikovanje med narodnostjo in državljanstvom ter vprašanje o pojmovanju narodnosti pri državnih skupnostih, ki so nastajale s priseljevanjem. Gre samo za osebni odnos med zavestjo o rodovnem izvoru in hkrati notranjo uglašenostjo z življenjskim okoljem. Slovenec po duši obenem čuti s skupnostjo, s katero dejavno živi in je vanjo vraščen. Ali more obenem doživljati in izražati to dvojno pripadnost in v kakšnem sorazmerju? Nesmiselno bi bilo reči, da na vsaki strani do polovice. Recimo rajši, da smo lahko eno in drugo v polni meri, vendar drugače. Celo srce imamo za obe strani. To pa tudi pomeni, da hočemo ostajati kljub neizogibnim vplivom pristni Slovenci v čutenju in zunanjem izpovedovanju, tako kot tudi nezgrešljivi pripadniki življenjskega okolja, ki nam je krušna, mnogim tudi rodna domovina.
V izseljenskih okoljih kjer koli po svetu je mogoče najti rojake, ki so izgubili slovensko govorico in je morda niti ne pogrešajo, a vendar čutijo, odkod izhajajo, in celo izražajo močno slovensko zavest. Čutijo s Slovenijo ter nekateri tudi prispevajo k njenemu ugledu in uveljavljanju. Pri takih ni več razpoznavnega znaka govorice, ohranja pa se zavest o dolžni zavezanosti k narodni celoti.
Pogledati pa je treba tudi obrnjeno razmerje, ko se namreč ohranja jezik, tudi notranji občutek izvora, izgublja pa se zavest širše skupinske pripadnosti narodu. Taki so ostanki nekdanjih kolonij, ki znajo še nekaj povedati v svojem jeziku, pokazati folklorni ples in ponuditi narodno jed, z izvorno narodno celoto pa ne čutijo. Čas je res neustavljiv brisalec spominov in zavesti, a za nas je bil do zdaj še prekratek. Še imamo v sebi trdno prepričanje, da izhajamo iz politične
emigracije, ki se je srečno dopolnila pred dvajsetimi leti. Zvesto ohranjamo časten spomin na branitelje življenja in svobode duha, ki so padli v pravičnem boju ali so bili žrtve revolucionarnega nasilja in posebej velikega pomora po vojni. Zato je še bolj trdna naša navezanost na osrednjo Slovenijo, zdaj tudi na slovensko državo, ki jo imamo po nagnjenju in ustavnih določbah tudi za svojo. Upiramo se skušnjavam, da bi se zapirali v svoj ozki krog, gojili sicer jezik in običaje, izgubljali pa zanimanje za duhovno domovino vseh naših generacij. Tako spremljamo njeno pot s ponosom, z veseljem in žalostjo, kdaj tudi z odkritim nezadovoljstvom. Zavedamo se, da smo Sloveniji še lahko neposredno koristni s soodločanjem pri izbiranju njenih vodstvenih organov, sploh pa z zgledom, opoguml-janjem in tudi nasprotovanjem, morda celo z obujanjem vesti. Slovenstvo hočemo živeti celotno.
Ko se zgledujemo po Slomšku, tudi ne prezremo, da kot duhovnik in škof ni kazal mračnega obraza, ki bi le mrko in strogo svaril in opominjal. Klical je marveč k veselju, prijateljskemu združevanju, celo trto je sadil in s prijatelji po pameti užival, kar daje njen sad. Tako je tudi naš dom zbirališče za sproščeno razvedrilo, v katerem se poživljamo ob spominih, v pomenkih o sedanjosti in pričakovanju prihodnosti, mladi pa v igri in veselem plesu. Vse to pa v ozračju medsebojnega spoštovanja in dobrohotnosti.
Končno se Slomškova družina tudi povezuje z drugimi domovi, v katerih je tudi doma Slomškov duh. Z njimi sodeluje in plemenito tekmuje, z vsemi pa je povezana v enotno skupnost za skupne namene. Vsi smo zavezani Sloveniji, imamo se za njeno zunanjo izpostavo in ohranjamo trdno zavest, da smo v svoji meri tudi soodgovorni za njeno čast in razcvet.
Vse dobro našemu domu, bratskim domovom in drugim ustanovam v organizirani skupnosti. Vse dobro Sloveniji, njenim duhovnim in tvarnim koristim, ter vsemu slovenstvu doma in na tujem! Bog daj!
Kot predvideva veljavni volilni zakon, se je mesec dni pred volitvami (23. oktobra) formalno začela kampanja. Se kaj pozna? Bore malo. Vlada mirno počiva, saj ne potrebuje drugega, kot da razglaša, kaj vse stori v prid naroda in da se gospa predsednica občasno pokaže in poje slavospev lastnemu delu. V opoziciji pa lahko opazimo le manjše premike, katerih cilj je, da bi stranke in povezave preživele še oktobrski potres in potem videle, kaj se da v naprej zastaviti.
Vsi smo vladni. Preteklo nedeljo so bile volitve guvernerja v provinci Rio Negro. Kot v mnogih drugih okrožjih, sta se pomerila dva kandidata, ki oba na nek način sodita v vladne vrste: peronist Soria in radikal Barbeito. Provinco so vladali radikali od samega začetka nove demokratične dobe, torej od leta 1983. Sedaj jim je odbila zadnja ura: Soria je prejel nad 49% glasov, radikali blizu 36%. A poudarjamo, da sta oba med kampanjo poudarjala, da podpirata gospo Cristino. Kljub zmagi v vladni palači ni bilo pretiranega navdušenja. Zmagovalec je namreč znan, da izhaja iz vrst duhaldizma, torej za kirchnerizem ni popolnoma zanesljiv. Pojav se ponavlja po vsej državi: navidezna zunanja pripadnost, ki pa se lahko obrne, kakor hitro bo zavel drugačen veter. Tipičen scenarij argentinske politične dogme o kaudižizmu. ,,Caudillo" je vodja, ki je skoraj vsemogočen in vseobsegajoč, dokler se ne pokaže naslednji, ki bo pritegnil pozornost, pripadnost in „zvestobo" istih, ki so še včeraj prisegali na njegovega predhodnika. Pojav torej presega enostavno željo, da se nekdo greje pri vladnem ognjišču (koritu), in prehaja v kategorijo politične psihoze. Ce teorija kaj velja, se bo v bližnji ali daljni prihodnosti pojavil nekdo bolj privlačen. Sedanji oboževalci bodo zapustili gospo in se naslonili na novega kau-diža. Trenutno pa tega še ni na obzorju.
Koliko nas je? Opozicija je tako zmešana in razbita, da si niti ne stavi tega vprašanja. In vendar je važno. Omenili smo že, da na predhodnih volitvah gospa še daleč ni prejela 40% glasov celotnega volilnega telesa. Vedno bolj resno pa se opazovalci sprašujejo, če je res presegla 50% oddanih glasov. Sodišče se ni poglabljalo v obtožbe volilne poneverbe. V prestolnici je zadevna sodnica ugotovila, da vsaj na enem volišču poročilo o glasovanju ni soglašalo z glasovnicami v skrinjah. V provinci Buenos Aires je sodnik priznal, da toliko netočnosti še nikdar ni bilo. A nihče
ni ponovno štel glasov. Pretekli teden pa je v skladišču, kjer so bile shranjene skrinje z glasovnicami, nastal požar in uničil večjo količino tega gradiva. O nastanku požara ni jasne razlage, a mnogi sumijo zlonamernost. Saj ne bi nihče ponovno štel; a za vsak slučaj ... Opozicija medtem zapada psihozi „reši se, kdor se more". De Narvaez se sploh ne sreča z Alfonsinom in trguje z bratoma Rodnguez Saa. Radikali čakajo, da bodo volitve mimo, potem pa bodo temeljito pregledali celoten postopek in kampanjo, zlasti, kako je Alfonsm prišel do kandidature brez notranjih volitev? Pa še, kako so izrinili Cobosa, ki bi bil zelo verjetno boljši kandidat? Macri se je medtem zatekel v samoto. Ne bo podprl nobenega izmed predsedniških kandidatov in priporoča, naj volivci ,,režejo" glasovnice: za v parlament njegove kandidate, za predsednika pa naj svobodno izbirajo. Kaj pa bivši guverner province Buenos Aires Felipe Sola? Vrača se v vladni hlev. Res ga je tako imenovani uporni peronizem izigral in ga pustil ob strani. A tako enostavna predaja vladi je le malo prehuda.
Inflacija gor, inflacija dol. Polemika je ponovno oživela. Kolikšna je realna inflacija v državi? Vzrok obnovljene debate je bilo opozorilo Mednarodnega denarnega sklada (FMI), da sicer Argentina vztrajno raste, a da ni zanesljivih podatkov glede inflacije in da tega ne bodo sprejeli. Tudi napoveduje, da se bo argentinska ekonomija v prihodnje še bolj „razgrela" in pognala inflacijo. V sami Argentini so mnenja nekoliko ločena. Sicer vsi (razen vlade) kažejo na visoko inflacijo, ki jo potrjujejo tudi uradne statistike raznih provinc, ki v nekaterih primerih kar potrojijo številke vladnega zavoda. A na splošno so strokovnjaki menja, da bo rast sicer visoka, a bo počasi pojenjala. Visok državni dolg, rastoči vladni deficit in zmanjšana potrošnja bodo pritiskali na zavore. Rastel bo uvoz goriv, notranja proizvodnja bo manjša (Brazilija je devalvirala in Argentinci se tresejo), pa še cena soje je v zadnjem času padla kar za 11 %. Država bo potrebovala dodatnih fondov (okoli 65.000 milijonov) da pokrije deficit. Vzela jih bo iz Centralne banke (notranja zadolžitev) in pokojninskih skladov. Tuja posojila so vedno dražja. Poleg tega so ZDA že napovedale, da bodo pri FMI glasovale proti mednarodnim posojilom Argentini. Ofenziva na glavnega tajnika CGT (Hugo Moyano) pa se je skrhala. Vsaj letos še ne bo nobene spremembe. Prihodnje leto pa - kdo ve.
SLOMSKOV DOM
Praznik ob zlatem jubileju
„Slomšek je naš patron" - tako so izrazili veselje nad prvim slovenskim blaženim fantje iz ansambla „Čuki". Prav to misel so uresničili rojaki iz okoliša Ramos Mejia, ko so leta 1961 postavljali temelje slovenskemu središču in ga poimenovali Slomškov dom. Besede svetniškega škofa ,,Rad bi tudi v prihodnje ostal živ ud slovenske skupnosti" jih že 50 let spremljajo in so bile tudi geslo ob zlatem jubileju.
V pomladnem soncu sta zavihrali državni zastavi v nedeljo 18. septembra ob
Med blagoslovitvijo spominske plošče
petju himen, dvignila sta ju predsednica odseka Slovenske dekliške organizacije Maja Podržaj in predsednik Slomškovega doma Marko Selan. Prof. Neda Vesel Dolenc je odprla praznovanje ob zlatem jubileju, predsednik pa je pozdravil številne goste in domačine, ki so prihiteli na slavje. Prazničnost dneva so še povečale številne narodne noše.
Bogoslužni prostor za zahvalno službo božjo je bil razkošno okrašen (Gabrijela Tomazin Kastelic). Maševal je delegat msgr. dr. Jure Rode, somaševala pa župnik Franci Cukjati in Danijel Vrečar SDB. Zbor Ex Corde pod vodstvom Marte Selan Brula je povzdignil slovesnost. Msgr. Rode je poudaril kako je Slomšek učenik za vse čase, saj še vedno veljajo njegova naročila in nauki. Zahvalna pesem Bogu za vse dobrote, ki jih je naklonil ustanovi v petdesetih letih, in mogočna skladba Haendlove Aleluja zbora Ex Corde sta sklenili cerkveno slavje.
Župnik Franci Cukjati je nato v pritličju doma blagoslovil spominska obeležja škofu Slomšku in pokojnima botroma Doma Katici Košir Potočnik in Hermanu Zupanu st. Sledilo je odprtje likovne razstave, na dvorišču pa so Pavel Brula in sodelavci pripravili razstavo fotografij iz polstoletne-
Otvoritev umetniške razstave
ga življenja Slomškovega doma ( fotografije v glavnem iz zbirke Marjana Sušteršiča).
LIKOVNA RAZSTAVA
Jubilejnemu slavju so se pridružili tudi likovni umetniki iz okoliša. Na povabilo odbora Doma je Andrejka Dolinar Hrovat organizirala opazno razstavo njihovih stvaritev iz zadnjega obdobja. Ob odprtju in predstavitvi je poudarila naklonjenost Slomškovega doma našim umetnikom, saj mnogokrat nudi svoje okolje za prikaz lepih umetnosti.
Akademska slikarka Bara Remec je letos s svojimi deli bila prisotna na članskem srečanju. Dela akademskega kiparja Franceta Ahčina so bila
razstavljena leta	Veličasten pog-
2004, p°dobarski IZTsTav™-
moister Jože Žirov-
> '	no praznovanje
nik pa je razstavljal leta 2005.
Odprtja razstave so se udeležili tudi veleposlanik RS v Argentini Tomaž Mencin s soprogo mag. Darjo Zorko in ostali ugledni gostje ter številni prijatelji lepih umetnosti. Svoja dela so predstavili naslednji slikarji in grafiki:
Andrea Quadri Brula razstavlja pokrajine. Njena priljubljena tema so drevesa, ki so za umetnico del kompozicije in povod za obdelovanje barvitih atmosfer. Pred dnevi je Andrea doktorirala iz antropologije. Posveča se namreč antropologiji v zvezi z umetnostjo.
Irena Žužek je grafična oblikovalka in slikarka. Abstraktna dela v mešani tehniki in v digitalni obliki so že njena značilnost. Razstavlja in sodeluje pri raznih natečajih, tudi v Sloveniji.
Helena Klemenc je profesorica risanja in slikarstva v osnovnih in srednjih šolah. Izpopolnjevala se je s kiparjem Francetom Ahčinom in slikarjema Heliosom Gagliardi in Nico-lasom Menzo. Na njenih delih je vedno prisotna človeška figura.
Vera Rupar Bohinc je obiskovala tečaje risanja in slikarstva na univerzi Matanza in v Centro Cultural Rojas. Izpopolnjevala se je tudi v strojnem vezenju. Zadnja leta razstavlja dela, nastala ob združitvi vezenja in slikarstva.
Tone Kržišnik predstavlja akvarele. To je ena od najtežjih tehnik, katero mojstrsko obvlada. Tokrat razstavlja pokrajine in šopke rož.
Carolina Vester. Študirala je v umetniški šoli Rogelio Irurtia. Letos razstavlja štiri grafike. Uporabljena tehnika je jedkanje cinkaste plošče s kislinami, na katero se odtisne podoba s papirja (aguafuerte).
Andreja Dolinar. Na slikah se opaža
Tudi otroci so lepo zapeli
navdih narave z abstraktno tendenco. Uporablja akril na platnu, prevladujeta kontrast in poudarek svetlobe.
JUBILEJNA AKADEMIJA
V dvorani Matevža Potočnika se je na večer odvijal spored jubilejne akademije. Sceno sta krasili narodni zastavi v slikoviti predstavitvi in podoba škofa Slomška z Blažem in Nežico (Stane Snoj). Prof. Neda Vesel Dolenc je predstavila Dom ob zlatem jubileju in pozdravile ugledne goste: veleposlanik RS v Argentini Tomaž Mencin s soprogo, častni konzul RS Hernan Zupan s soprogo, predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar s soprogo, delegat msgr. dr. Jure Rode, župnik Franci Cukjati ter predstavniki Domov in organizacij.
Predsednik Slomškovega doma Marko Selan se je v nagovoru spomnil prednikov, ki so ustvarjali polstoletno zgodovino ustanove in izrazil veselje ob številnem obisku članov in prijateljev. Veleposlanik RS je
Lepa skupina narodnih noš
posredoval čestitke domovine in želje za še nadaljnje dobro sodelovanje. Predsednik osrednje organizacije Zedinjena Slovenija je čestital v imenu vse organizirane skupnosti in izročil spominsko priznanje. Slomškov dom je prejel tudi jubilejne čestitke od častnega konzula RS v Mendozi inž. Jožeta Smona ter društva Triglav iz Rosaria. Tajnik društva Leandro Barba Pala-cio je izročil predsedniku Marku Selanu spominsko priznanje.
Slavnostni govornik Božidar Fink, dolgoletni javni delavec od prvih let organizirane skupnosti v Argentini, je s tehtnimi besedami ovrednotil polstoletno delo v Slomškovem domu. Govor objavljamo na uvodnem mestu.
Arh. Jure Vombergar je nato predstavil brošuro, ki jo je izdal odbor Doma. Poudaril je pomembnost, da so zbrani podatki o dejavnostih iz preteklih petdeset let, ki so bili do sedaj raztreseni po različnih publikacijah, objavljeni v brošuri.
Režiser Štefan Godec si je zamislil akademijo kot revijo nastopov v vezani besedi, plesu in glasbi. Vezana beseda: F:L: Bernardez -Tone Rode - iz zbirke Nebo iz zemlje - Človek, Sonet; Tone Rode -Svojim; Tone Kuntner - Ko se je svitalo, Skozme, Ta luč. Poezijo so predvajali: Jože Oblak, Alenka Smole Bokalič, Stefi Bokalič, Andrejka Vombergar Strfiček, Gabrijela Oblak, Helena Loboda Oblak in Branko Marinič. Ples: mladci in mladenke so pod vodstvom Anke Smole Kokalj v gorenjskih narodnih nošah zaplesali folklorni ples. Glasba: zbor Ex Corde je zapel Kje je moj mili dom, Po gorah je ivje in Kje so tiste stezice (solo saksofon Branko Marinič), pod vodstvom Marte Selan Brula; otroški zbor je pod vodstvom Marcela Brula zapel O moj preljubi dragi dom in Sumijo gozdovi domači; Ansambel Zla-torock: Pri farni cerkvici in venček razgibanih melodij. Spored v dvorani se je zaključil s himno Slovenija v svetu.
SLOVENSKI GRIČ SREDI ARGENTINSKE PAMPE
Tako je Slomškovemu domu zapel dr. Tine Debeljak in tako se imenuje spominska brošura, izdana ob 50-letnici ustanove. Po temeljitosti, obsegu in kvalitetni izdelavi
pa je tiskovina priročni zgodovinski zbornik, kronika nad polstoletnega življenja slovenske skupnosti v enem od okolišev Velikega Buenos Airesa. Brošuro so pripravili: Marjana Poznič Mazieres, Marko Selan in Pavel Brula ter sodelavci: Alenka Prijatelj, Lucijana Hribar Podržaj, Boris Strfiček in Marjan Hribar. Opravljeno je bilo pomembno delo, mnogi podatki in prispevki so tako strnjeni v knjigL
Vsebino naj nakažejo naslovi prispevkov: Slomškov dom - naš skupni dom (Božidar Fink), Voščila ob zlatem jubileju, Naš zavetnik: blaženi škof Slomšek (dr. Vinko Brumen), Predsedniki Slomškovega doma, Dogajalo se je v Slomškovem domu, Prvi
Uživali smo petje zbora Ex-Corde
zametki skupnosti v okraju Ramos Mejia (Jernej Tomazin), Kako je prišlo do Slomškovega doma (Stane Snoj), Kronika, Dogajalo se je... - to je osrednji del zbornika. Mikaven grafični prikaz in bogata slikovna oprema dogodkov v Domu skozi petdeset let. Če vzamemo primero iz gradbeništva, je to 50-nadstropno ogrodje stavbe, ki jo šele tisoči delavnih dni pripeljejo do dograditve. Da, ti prikazi dajo le slutiti množico sodelavcev in orjaškega dela, ki je bilo opravljeno: od fizičnega do kulturnih in družabnih dejavnosti. Tisoči in tisoči sej, sestankov, vaj in priprav, nasto-
Zlatorock pa za mlade
pov pa športa in pouka v šoli, molitve in družinskih srečanj. To je vsebina, ki sestavlja polstoletno dediščino Slomškovega doma, ki jo danes dojemajo novi rodovi.
Sledijo še opisi dejavnosti: versko življenje (župnik Franci Cukjati), Pokojna dušna pastirja (prof. Neda Vesel Dolenc), Slomškova šola (Lojze Lavrič), Gledališka dejavnost (Jure Vombergar), Likovne razstave (Andrejka Dolinar), Glasba in petje, Naša mladina (Marjanka Oblak), Mladci in mladenke (Anka Smole) in „Fantje držite skupaj" (Marko Selan), Vsi odborniki, Spomini ter hvalnica Domu dr. Tineta Debelja-ka: Kje dom je moj?
Monika Urbanija Koprivnikar je dala brošuri dopadljivo obliko, tiskarna Editorial Baraga pa odlično grafično izdelavo. Vse to pa je bilo mogoče ob prostovoljnem delu sodelavcev in finančni pomoči nad 50 dobrotnikov in Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
J.T.
SAN MARTIN
Razgibano življenje Zveze
Zveza slovenskih mater in žena v San Martinu nadaljuje s svojimi sestanki vsak tretji četrtek v mesecu v našem krajevnem Domu. Sestanki so lepo obiskani in velikokrat pridejo	tudi	možje.
V mesecu juniju smo imeli spominski sestanek. Med nas je
Omizje med sestankom
prišla ga. Mimi Marinček in njena hčerka Prof. Lučka Kastelic. Ga. Mimi nam je v pogovoru opisala vse predvojne grozote iz Bloške Planote. Ona je vse to doživljala kot dekle, zaročenka in mlada žena. Vsi smo pozorno sledili njenemu pričevanju. Za konec je njena hčerka Lučka prebrala še pismo, ki ga je ga. Mimi napisala v slovo svojemu možu Stanetu.
V juliju nas je obiskal lic. Franci Markež. Potovali in romali smo z njim po Sveti Deželi. V sliki in besedi nam je
prikazal celo romanje. Z letalom so prispeli v Egipt in od tam so skozi puščavo potovali v svete kraje. Opisal in pokazal nam je vse glavne kraje. Votlino - cerkev Jezusovega Rojstva, Reko Jordan in Krst, Kano Galilejsko, kjer je Jezus vodo spremenil v vino, jezera kjer je Jezus poučeval in vse postaje Jezusovega trpljenja in smrti. Vsi smo pozorno sledili in mu bili iskreno hvaležni za tako lepa doživetja. Enaka zahvala ge. Regini Leber ki nam vedno pomaga s predvajanjem fotografskih posnetkov.
Avgusta je bil med nami dipl. časnikar Tone Mizerit. Govoril nam je o argentinski in slovenski politiki. Bilo je to takoj po primarnih volitvah v Argentini. Bilo je toliko tem in vprašanj, da bi še in še govorili. Marsikaj nam je razložil in pojasnil zakaj so bile te primarne volitve in kakšna prihodnost, ne preveč rožnata, čaka Argentino. Govoril je tudi o
Tombola je privlačna
Gospa Mimi in gospa Lučka
Sloveniji od koder se je pred kratkim vrnil. Kar nekaj sličnosti je med argentinsko in slovensko politiko. Tudi njemu smo se lepo zahvalili, da si vzel čas in prišel med nas. Za mesec september je med nami postala že tradicija, da posvetimo praznovanju. Praznujemo vse rojstne dneve in godove in še začetek pomladi. Za zabavo pripravimo tombolo in tako nam mine lep popoldan.
Po vsakem sestanku pripravimo čaj, gospe prinesejo sendviče in pecivo, da se ob prigrizku še malo pogovorimo. Duševno in telesno okrepčani se vračamo domov v pričakovanju naslednjega sestanka.
Polona Makek
Zlata k
Knjigarna Konzorcij letos obeležuje 50. obletnico delovanja. Jubilej bo največja slovenska knjigarna in papirnica obeležila s pestrim programom.
Svoje spomine na začetke Konzorcija je obudila tudi legendarna vodja knjigarne in Schwentner-jeva nagrajenka za življenjsko delo Andreja Mlinar. Kot je dejala, je Konzorcij leta 1961 iz nič ustanovila izjemno prodorna ekipa. V začetku je bilo papirnici in knjigarni namenjenih 800 kvadratnih metrov površine, Konzorcij pa je bil tudi prvi, ki je kupcu ponudil neposreden dostop do knjižnih polic, kar je bilo tedaj revolucionarno. Knjigarna je bila po njenih besedah zelo prodorna. V njej so pripravljali oglede, ki so bili novost, nato so začeli z razstavami knjig, ki so bile sprva sporadične.
Knjigarna Konzorcij je v slovenski prostor prinašala drugačnosti in novosti ter se vključevala tudi v aktualno dogajanje, je izpostavila Andreja Mlinar, ki je prepričana, da prava knjigarna nikakor ni le trgovina in da mora imeti dober knjigarnar stik s kupci ter jim znati prisluhniti, saj ga ti pravzaprav usmerjajo. Sama tudi verjame, da bodo knjigarne preživele in da bo tudi Konzorcij dočakal še naslednjih 50 let.
Vodja otroškega oddelka v knjigarni Konzorcij Bedita Mlinar meni, da je bistvo knjigarne v tem, da
jigarna
povezuje avtorja in bralca ter da posreduje kvalitetno literaturo. Knjigarnarja je označila kot človeka z veliko znanja, kot entuziasta, ki veliko bere.
Predsednik uprave Mladinske knjige Založbe Peter Tomšič pa je poudaril, da Konzorcij ni le knjigarna, ampak je katedrala knjige. Kot je dejal, tu štejejo generacije in danes se spominjajo teh 50 generacij avtorjev, kupcev in knjigarnarjev.
V Konzorciju po pol stoletja dobivajo še večji zagon in še več zanosa, je poudaril direktor Mladinske knjige Trgovine Andrej Bergant. Izpostavil je, da za Konzorcijem stojijo ljudje, ki ga soustvarjajo in teh je danes 41. Največja knjigarna in papirnica v Sloveniji se danes razteza na 1224 kvadratnih metrih površine, v njej pa je na voljo okoli 70.000 naslovov, od tega 40.000 tujih in 30.000 domačih. Letno prodajo 250.000 knjig in pripravijo 200 prireditev.
Razstavo Frankfurt po Frankfurtu, prvo razstavo tujih knjig v Sloveniji, je Konzorcij prvič organiziral leta 1987, razstava Bologna po Bologni pa je bila prvič na ogled leta 1992. Leta 1999 je bil Konzorcij prvič v celoti prenovljen, julija letos pa ga je obiskalo rekordno število ljudi, in sicer več kot 2000 oboževalcev Ge-orgea R.R. Martina, ki so do deset ur čakali na avtorjev podpis. To je le nekaj vidnejših mejnikov v zgodovini Konzorcija.
Slovenija v Londonu
V	Londonu so v sklopu oblikovalskega festivala London Design Festival odprli razstavo slovenskega oblikovanja, naslovljeno Silent Revolutions / Sodobno oblikovanje v Sloveniji.
Naslov Silent Revolutions kaže na Slovenijo kot na državo z izjemno oblikovalsko zgodovino, ki pa se še ni vzpostavila kot pomembna oblikovalska lokacija v širšem evropskem prostoru. Vidik revolucije, ki ga izpostavlja naslov, pa opozarja na dejstvo, da kar nekaj razstavljenih izdelkov s prelomnimi inovacijami postavlja nove standarde v svetovnem merilu, je na nedavni novinarski konferenci povedala kustosinja razstave Maja Vardjan.
V	Londonu je bil predstavljen širok spekter novejših izdelkov v dialogu s petimi zgodovinskimi, ikoničnimi objekti. Predstavljeni bodo tako izdelki velikih industrij z lastnimi blagovnimi znamkami kot tudi objekti, ki v manjših serijah nastanejo v rokah oblikovalcev samih.
Pobuda za razstavo je prišla v simbiozi med aktivnostmi vladnih služb in gospodarstva, ko so skupaj z uradom vlade za komuniciranje razmišljali, kako obeležiti 20. obletnico samostojne Slovenije z elementi gospodarske promocije v tujini. Na drugi strani pa so se na njih obrnila tudi nekatera vidnejša slovenska podjetja z željo, naj poskrbijo za promocijo odlično oblikovanih slovenskih izdelkov v tujini, je na novinarski konferenci pojasnil vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Grmek. Pri projektu so sodelovali še ministrstvo za kulturo, ministrstvo za gospodarstvo ter javna agencija za podjetništvo in tuje investicije.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Slovenija
Oj Triglav, moj dom, kako si krasan.
Oj hišica očetova.
Polje, kdo bo tebe ljubil.
Vse to in še veliko več je povzetega v tem majhnem končku zemlje, ki ga imenujemo Slovenija.
Bog je hotel nad njo razliti del svoje lepote in ljubezni. In dobri ljudje so vzeli zares božje naročilo: gospodujta jo in si jo podvrzita. Oni so obdelovali to zemljo in jo še olepšali. Veliko znoja in tudi solza je bilo za to potrebno.
Bogu gre dolžna zahvala za vso to lepoto in dobrim ljudem priznanje, ker niti oni sami niso mogli in smeli uživati sadov tega velikega truda.
Večina nas ljudi poznamo lepoto Slovenije le po pripovedovanju starejših, ali po njih, ki jo sedaj obiskujejo.
Mnogi smo morali zapustiti Slovenijo. Ni bila ona temu kriva. Obstali smo, ker smo bili kakor prisiljeni. Odšli smo, a Slovenije nismo pozabili. Ustvarili smo si jo v tujini, ker smo jo kot taki potrebovali. Obstali smo, ker smo ustanovili slovenska društva, šole, organizacije in ne nazadnje tudi verska središča. Slovenski domovi so nosilci kulturnega, športnega, družinskega, družabnega, prosvetnega in verskega življenja naših ljudi.
A ne napijemo se novega vina, če slišimo, da ni primerjave v tem, da je v nas več ljubezni do jezika in do naroda, kot je tega v Sloveniji. Pravijo, da je tudi pri zamejskih Slovencih ljubezen do slovenstva močnejša kot doma.
Storili smo samo našo dolžnost, ker smo Slovenci in njih potomci. V nas se še pretaka slovenska kri in ta nam naroča, da Slovenije nikakor in nikdar ne smemo pozabiti.
Slovenijo ljubimo in ji bomo ostali zvesti do konca našega življenja.
Veronikina nagrada
Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji je celjska občina na Starem gradu podelila pesnici Barbari Korun za pesniško zbirko Pridem takoj. Korunova je tako prejela 4000 evrov bruto, kot lavreatinja pa je prejela tudi posebno listino Mestne občine Celje. Zlatnik poezije pa je prejel pesnik Veno Taufer.
Pesnica je povedala, da je zelo vesela in počaščena, da se je znašla med elitnimi Veronikinimi nagrajenci. „Popolnoma sem presenečena in zame je nagrada nepričakovana, čutim pa naklonjenost ljudi moji poeziji," pravi Korunova.
Predsednik tričlanske žirije Peter Kolšek je ob utemeljitvi nagrade povedal, da je pesniška zbirka Pridem takoj četrta pesniška knjiga Korunove. Vse njene knjige so po oceni žirije opazno izostrene, v primeru zbirke Pridem takoj pa gre za ostrino, ki z mehkimi sredstvi, kot so postopno umikanje intimis-tične subjektivnosti, postopno prevzemanje drugih identitet iz pretekle in moderne mitologije, zlasti pa postopno naraščanje družbenoetičnega angažmaja, omogoča, da pesniška beseda ne podleže najmanjši retoriki aktivizma.
Kot navaja žirija, Korunova nagovarja sodobnega bralca k premišljevanju o tem, da sedanja paradigma polaščanja sveta za človeštvo ni dobra stvar. „Sočutje do vsega živega in odpor do vsega totalizirajočega se v zbirki Pridem takoj razodeva, med drugim, skozi usta antične Antigone, ki takole opominja svojo sestro Ismeno: Zjutraj sva se zbudili s prepletenimi lasmi, takrat sva si obljubili, da bova zmeraj skupaj. Si pozabila? Si res vse pozabila?," je zapisala žirija.
Dodali so še, da takšno opominjanje nima izvršne moči, kakor je pač danes nima niti pesništvo, toda če si je še zmeraj mogoče predstavljati nekaj takšnega, kot je pesem za današnjo rabo, tedaj je to pesniška zbirka Korunove.
Za Veronikino nagrado, ki velja za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji, so bili nominirani še Dušan Jovanovič za zbirko Nisem, Franci Novak za zbirko Otroštvo neba, Katja Perat za zbirko Najboljši so padli in Uroš Zupan za zbirko Oblika raja. Med nominiranimi so bili kar trije prvenci.
Veronikino nagrado, katere avtorica in organiza-torica je Fit media, podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997, torej je letos 15-letnica te prestižne literarne nagrade na Slovenskem.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
KDAJ DRUGA CEV PREDORA?
Meddržavna komisija za predor Karavanke je v Ljubljani govorila o ukrepih za zagotavljanje večje prometne varnosti v predoru. Avstrijska stran na načelni ravni ne nasprotuje stališču slovenske vlade o drugi cevi kot optimalni rešitvi nadgradnje predora, bo pa o poenotenju kriterijev načina nadgradnje odločala skupna tehnična komisija. Ta bo svoje delo opravila do januarja 2012, nato pa naj bi bila odločitev o načinu nadgradnje predora Karavanke na pristojni ravni sprejeta do marca prihodnje leto. Predor skozi Karavanke namreč ne izpolnjuje norm za avtocestni predor, ker vozniki vozijo v nasprotni smeri v isti cevi.
VEČ UMRLIH ZA RAKOM
V letu 2008 je za rakom v Sloveniji zbolelo in umrlo več ljudi kot leto poprej, kažejo podatki, ki so jih predstavili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vendar pa je rast pojavnosti raka predvsem posledica staranja prebivalstva, preživetje bolnikov pa se veča, je ob tem pojasnila vodja registra raka Maja Primic Zakelj.
TRGATEV V MARIBORU
Na mariborskem Lentu so slovesno opravili trgatev Stare trte, ki velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, saj raste in rodi že več kot 450 let. Zupanu Francu Kanglerju je kot skrbniku te "Guinnessove rekorderke" pripadla čast, da poskusi prvi grozd, in kot je dejal, je grozdje letos še posebej sladko in kakovostno.
RUSI V MARIBORSKIH TOPLICAH
Kot kaže, bo družba Terme Maribor že v kratkem vendarle dobila novega lastnika. Iz sklica izredne skupščine je razvidno, da 86,57-odstotni delež Term Maribor odhaja v roke ruskega kupca. Novi lastnik si želi družbo takoj po plačilu kupnine prevzeti v upravljanje, zato bodo na skupščini 21. oktobra zamenjali nadzorni svet.
EKONOMSKO VEDEŽEVANJE
Mednarodni denarni sklad (IMF-FMI) je Sloveniji za letos znižal napoved o gospodarski rasti z dveh na 1,9 odstotka. Stopnja inflacije bo z 1,8 odstotka ostala na ravni iz leta 2010, stopnja brezposelnosti pa se bo zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,2 odstotka.
Agencija Moody's je za eno stopnjo (z Aa2 na Aa3) znižala bonitetno oceno Slovenije, ob tem pa opozorila na morebitno nadaljnje znižanje bonitete. Znižanje bonitete ni presenetilo, a ministrstvo za finance poudarja, da je Moody's pri svoji oceni preveč previden. Evropska komisija kljub padcu bonitete verjame v Slovenijo, gospodarstvo pa se boji težav.
PO SVETU
EVROPSKI DAN JEZIKOV
26. september je že enajsto leto zapored namenjen jezikom. Svet Evrope je namreč ta dan razglasil za evropski dan jezikov, z namenom ozaveščanja o jezikovni in kulturni raznolikosti Evrope. Z raznimi prireditvami in dejavnostmi v vseh evropskih državah želi Evropska komisija opozoriti širšo javnost na pomen učenja in znanja tujih jezikov, ji približati jezikovno bogastvo in pestrost Evrope ter spodbujati vseživljenjsko učenje. Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe, poudarjajo pobudniki Evropskega dne jezikov, ki ga je Svet Evrope predlagal leta 2001.
FRANCOSKE VOLITVE SENATA
V Franciji so v nedeljo volili polovico članov senata oziroma zgornjega doma parlamenta. Večino bodo po neuradnih rezultatih prevzele levo usmerjene stranke -opozicijski socialisti in zeleni - kar je velik poraz za konzervativno usmerjeno vlado predsednika Nicolasa Sarkozyja. Do zdaj je bila namreč večina v rokah njegove desnosredinske stranke.
ŠPANSKE PREDČASNE VOLITVE
Španski premier Zapatero je razpustil parlament. S tem je odprl pot predčasnim volitvam, ki jih je že julija sklical za 20. november, obenem pa tudi končal svoje obdobje na čelu španske vlade. Redne volitve so bile sicer v Španiji predvidene za marec prihodnje leto. Vse kaže, da se gospodarsko zelo oslabljeni Španiji obeta menjava oblasti. Zaradi hude gospodarske krize, ki je v zadnjih dveh letih prizadela državo in ki se med drugim kaže v zelo visoki stopnji brezposelnosti, je namreč priljubljenost Zapatero-vih socialistov močno padla.
TADIČ IN CLINTON
Srbski predsednik Boris Tadič je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku poudaril, da ima Srbija dva cilja: da postane članica Evropske unije in reši vprašanje svoje ozemeljske integri-
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1962
Zbornik Koledar Svobodne Slovenije je gotovo vsako leto najbolj reprezentativna knjiga slovenske politične emigracije v svetu. Je tudi publikacija, ki vsako leto zbere in združi največ sodelavcev iz vseh kontinentov, na katerih so se naselili po drugi svetovni vojni demokratični Slovenci: pesnikov, pisateljev, kulturnih in javnih delavcev, gospodarstvenikov, znanstvenikov. Je to knjiga, ki skuša zajeti vso delavnost slovenske politične emigracije v svetu ter jo ohraniti poznejšim rodovom in zgodovini.
Do sedaj je izšlo že 13 knjig. Zbornik Koledar Svobodne Slovenije za leto 1962 bo že štirinajsta po obsegu tako obširna in po vsebini tako bogata knjiga. ...
PRELAT OMAN ZLATOMAŠNIK
Med najodličnejšimi slovenskimi naseljenci v Severni Ameriki je sedaj brez dvoma prelat John J. Oman, župnik slovenske fare sv. Lovrenca v Cleve-landu. V duhovnika je bil posvečen dne 26. decembra 1911 pri sv. Štefanu v Cikagu. Na prošnjo Slovencev iz Clevelanda ga je škof Trobec poslal k njim, da je najprej prevzel kaplansko službo pri slov. fari sv. Vida, tri leta pozneje je pa postal župnik pri sv. Lovrencu v Clevelandu, kjer vodi to župnijo že polnih 46 let. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Janeza Šušteršič in njegove žene Vere roj. Lavrič v Hurlinghamu se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Janez Daniel. Srečni družini naše čestitke.
RAMOS MEJIA
Prvi redni prosvetni večer dne 23. septembra je Društvo „Slomškov dom" posvetilo svojemu patronu A. M. Slomšku ob 99-letnici njegove smrti.
Za uvod je zbor SFZ pod vodstvom g. Malovrha Franceta izredno lepo zapel nekaj pesmi. ... Sledilo je predavanje prof. dr. Vinka Brumna z naslovom: Kdo je bil Slomšek? ...
Z N A M E N J E Simon Gregorčič
Na polju znamenje stoji, podoba krasna v njem žari, ni slika blažene Device, svetnika ne in ne svetnice.
Ceprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni, podoba ta je meni sveta, časti jo moja duša vneta.
Pred njo presvetlo luč gojim, lepo, zvesto za njo skrbim, naj sveti sonce, zvezde jasne, pred sliko moja luč ne ugasne. ...
Svobodna Slovenija, 21. septembra 1961 - št. 38
tete. A ob tem ne vodi agresivne politike, pač pa si želi vzpostaviti dialog. Tadič se je sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Ob tej priložnosti je poudaril, da državi izjemno sodelujeta v borbi proti organiziranemu kriminalu in mednarodnemu terorizmu, hkrati pa se je zahvalil ZDA za pomembno podporo v procesu pristopa Srbije k uniji. Priznal pa je, da imajo o enem vprašanju različno mnenje, in to je Kosovo in Metohija. Srbija si želi najti rešitev, a ne bo priznala neodvisnosti Kosova ne implicitno, ne eksplicitno, je zatrdil Tadič.
COMPAS DE ESPERA
Como informaramos, el gobierno de Borut Pahor no pudo obtener el voto de confianza del parlamento esloveno. El resultado fue de 36 votos a favor y 51 en contra. Pahor no hizo uso de la posibilidad de un segundo intento. Su gabinete ahora dirige los destinos del pafs hasta que se designe un nuevo premier, para lo cual hay un plazo de 30 dfas. Caso contrario hay elecciones anticipadas.
MARTIRES
El sabado 24 de septiembre tuvo lugar en Bosnia y Herzegovina el rito de beatificacion de cinco religiosas martires, profesas del Instituto de las Hijas de la Divina Caridad. Dos de las religiosas nacieron y fueron bautizadas en la hoy diocesis de Novo mesto en Eslovenia. Las nuevas beatas pertenedan a la comunidad de Pale, donde ejerdan su apostolado. En diciembre de 1941 milicianos entraron al convento y obligaron a las cinco monjas a salir en medio de la nieve sin vestimenta adecuada y junto a otros rehenes realizaron una larga marcha a traves de las montanas. En Goradze fueron hechas prisioneras y obligadas a renunciar a su fe a cambio de la vida. Ante su rechazo, los milicianos trataron de abusar de las religiosas que intentaron salvarse tirandose por la ventana, pero fueron muertas y sus cuerpos arrojados al no Drina. (Pag. 1)
CANADA: FALLECIÖ JOŽE KASTELIC
En Toronto, Canada, fallecio a la edad de 91 anos el mayor benefactor de la comunidad eslovena, Jože Kastelic. No tema educacion formal, pero con su inteligencia y el esprntu empresarial, logro hacer un pequeno imperio. Era muy respetado en Mississauga e incluso una calle lleva su nombre. Nacio en Zvirče, Eslovenia en 1920 y, desde Canada, siguio en contacto con su pueblo natal. Recibio numerosos premios y condecoraciones. Entre ellas: en 2002 la Medalla del Jubileo de Oro de la reina Elisabeth II por el merito en Canada durante 50 anos; en 2011 recibio el mas alto grado de condecoracion de la republica de Eslovenia en reconocimiento y gratitud; y en 2003 se convirtio en uno de los pocos que recibio la condecoracion papal de San Gregorio El Grande, que se entrega a personas que ayudan a la Iglesia o por su vida ejemplar. Jože Kastelic fallecio el 18 de septiembre y fue enterrado el pasado 23; la misa funebre la presidio el arzobispo Alojz Uran. (Pag. 2)
ANIVERSARIO DE ORO
El centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mejfa celebro su 50° aniversario el pasado domingo 18 de septiembre. El lema de la jornada elegido fue ,,Me gustana seguir siendo un organo vivo de la comunidad eslovena", palabras del beato Anton Martin Slomšek, patrono del Centro. La misa en agradecimiento la presidio el Dr. Jure Rode, acompanado por el parroco Franci Cukjati y el padre Daniel Vrečar. Finalizada la misma, en la planta baja del Centro, el parroco bendijo las placas que recuerdan los 50 anos del Slomškov dom y en otra, a los padrinos del Centro. En el patio se pudo ver medio siglo de historia, a traves de fotograffas. Al jubileo se sumaron siete de los artistas que alberga el Centro, exponiendo sus obras. El programa cultural se desarrollo en el salon principal Matevž Potočnik. Tras los saludos de rigor, siguieron las palabras centrales del Sr. Božidar Fink quien hizo referencia al medio siglo de trabajo en Slomškov dom. Tambien se presento una publi-cacion conmemorativa que consta de una revision historica de lo acontecido en el Centro esloveno de Ramos Mejfa. (Pag. 3)
REUNIONES MENSUALES EN SAN MARTIN
La liga de madres de familia de San Martrn continua con sus encuentros mensuales los terceros jueves de cada mes en el centro esloveno de San Martrn donde tambien estan invitados los hombres. En el mes de junio tuvieron una reunion conmemorativa. La Sra. Mimi Marinček conto sus vivencias en los anos de guerra. En julio el Lic. Franci Markež mostro, a traves de palabras e imagenes, el viaje y la peregrinacion a Tierra Santa. En agosto las visito el periodista Tone Mizerit y dialogo con ellas sobre la situacion polftica en Eslovenia y en la Argentina. En septiembre, festejaron los cumpleanos y onomasticos con una tombola. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Znidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Božidar Fink, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Luciana Hribar Podržaj in Polona Makek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
S tisočerimi obrazi
SLOVENCI IN SPORT
:M
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVSEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-64479683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Dolgoletni	član
igralskega ansambla Slovenskega	ljudskega gledališča (SLG) Celje Renato Jenček je drugi prejemnik Večerove nagrade za najboljše igralske dosežke v minuli sezoni.
Jenčku so nagrado izročili pretekli petek zvečer, po premieri drame Utva Antona Pavloviča Čehova v režiji Janeza Pipana, ki je uvedla novo gledališko sezono v celjskem SLG.
Strokovno žirijo je Jenček prepričal z vlogami Willyja Lomana v Smrti trgovskega potnika, za katero je prejel tudi Severjevo
nagrado, z vlogo Kreona v Sofoklejevi Antigoni in vlogo Georgea Browna v igri Knapi slikarji.
,,Vse kar je lani kot igralec ustvaril, je pustilo vtis in odtis. Renato Jenček je preprosto velik umetnik. Igralec s tisočerimi obrazi. Enako se znajde v klasičnih kot sodobnih dramskih tekstih, v vseh žanrih, je mojster transformacije, ki gledalca vedno preseneti, a tudi prepriča," piše v Večerovi prilogi	V Soboto. Večerovo nagrado za najboljše igralske dosežke v pretekli sezoni SLG so lani podelili prvič. Prejela jo je igralka Pia Zemljič.
OBVESTILA
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. september 2011
1 EVRO 1,36 US dolar 1 EVRO 1,38 KAD dolar
1 EVRO 5,83 ARG peso
SOBOTA, 1. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Nedelja, 2. oktobra: 35. Obletnica pri Sve-togorski Mariji
Mladinski dan na Pristavi
Nedelja, 9. oktobra: 50. Mladinski dan v San Justu
Sobota, 15. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Gala večer ob 50-letni-ci v Slomškovem domu. Nedelja, 16. oktobra: Materinski dan Gala večer ob 50-letni-ci v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 20. oktobra: ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo gospa Mari Keržič o potovanju po Sloveniji. Vsi lepo	vabljeni.
SOBOTA, 22. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre ,,Zlata goska" na Pristavi.
NEDELJA, 23. oktobra: Volitve v Argentini SOBOTA, 29. oktobra: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. oktobra: 44. obletnica na Pristavi
PORAVNAJTE NAROČNINO!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
prisrčno vabi na kulturni večer
v soboto, 8. oktobra ob 19. uri
1.	del: Predavanje predsednika Muzejskega društva Skofja Loka mag. Aleksandra Igličarja o predvojnem delovanju dr. Tineta Debeljaka v Muzejskem društvu Skofja Loka
2.	del: Okrogla miza: ,,Quo vadis Slovenija" s sodelovanjem Lenarta Riharja -ravnatelja Rafaelove družbe in urednika revije Tretji dan - in Milana Matosa člana izvršilnega odbora stranke Nova Slovenija in dolgoletnega direktorja založbe Mladinska knjiga.
V dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Pričakujemo vas!
50 LET
v
DRUZENI V BODOČI ROD
MLADINSKI DAN V NAŠEM DOMU- 09,10,2011
B 1 D. uv. rnata
9.3ft micfcik frjhjinwi]
13.00: koaki
10.00 <-jhurili pnQ4TU rttlucrjülrtiäbtivu Z.i plot bo fkHM4 JJ1
SVETOVNI POKAL V ©PORTNI GIMNASTIKI V MARIBORU
Slovenski telovadec Rok Klavora je na Salamunovem memorialu, svetovnem pokalu v športni gimnastiki, osvojil svojo prvo zmago v karieri. Klavora je v finalu parterja nastopil s težjo različico vaje z izhodiščem 16 točk, kar se mu je obrestovalo, saj je z oceno 14,625 točke slavil zmago. Prvo mesto si je razdelil s Sirijcem Fadijem Bahlawanom.
Pred tekmo je večina v slovenskem taboru stavila na izkušenega "konjenika" Saša Bertonclja, ki pa mu sestava v finalu ni uspela po načrtu; potem ko je rešil veliko napako, je vajo lepo nadaljeval do konca, a za kaj več od tretjega mesta je bilo danes premalo. Do kolajne je v finalu preskoka prišla tudi Teja Belak, ki je na tem orodju branila lansko zmago.
Mitja Petkovšek pa je v finalu na bradlji uspešno opravil generalko za svetovno prvenstvo. Za finalni nastop je prejel 15,150 točke in zasedel drugo mesto za Kitajcem Wang Guanyinom (15,750).
Telovadka Adela Sajn je tudi pobrala dve kolajni: tretja je bila na gredi in parterju.
MEDALJE NA KOLEŠČKIH
Slovenska kotalkarska reprezentanca se z evropskega prvenstva v Reggio Calabrii vrača s štirimi kolajnami, od tega tremi zlatimi. Slovenska junakinja je bila tudi tokrat Lucija Mlinarič, ki je osvojila prvo mesto tako v kombinaciji kot tudi najprestižnejši disciplini prostem programu. Za nameček je bila še srebrna v obveznih likih, v katerih do zdaj še nikoli ni bila tako uspešna, tako da je bila daleč najuspešnejša posameznica prvenstva. Slovenija je četrto kolajno osvojila med mladinkami, v kombinaciji je zlato kolajno
osvojila klubska kolegica Mlinaričeve, Da-naja Černe, v prostem programu je bila četrta.
NI BILO PONOVITVE
Grega Žemlja, tretji nosilec, je v finalu na teniškem challengerju BMW Ljubljana Open izgubil z Italijanom Paolom Lorenzi-jem, četrtim nosilcem, z 2:6 in 4:6. S tem porazom 24-letni Žirovničan tako ni nasledil Blaža Kavčiča, najboljšega slovenskega igralca na lestvici ATP, ki je v slovenski prestolnici zmagal lani.
Za stabilnost evra
Voditelji držav članic območja evra so julija potrdili krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Mehanizem so države z evrom lani vzpostavile z namenom pomoči ogroženim članicam evrskega območja. Krepitev mehanizma je doslej potrdilo devet članic območja evra, med njimi pretekli torek 27. tudi Slovenija.
Na Evropski komisiji so pojasnili, da je krepitev in širitev mehanizma EFSF doslej potrdilo devet od 17 držav članic območja evra. Do ponedeljka so to storile Belgija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska in Spanija, danes pa tudi Slovenija.
Kot je ob tem povedal minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, so se razmere na mednarodnih finančnih trgih v poletnih mesecih „dramatično poslabšale". Zaradi širitve krize na nekatere druge članice območja evra je zato treba nujno doseči polno zmogljivost EFSF ter povečati njegovo fleksibilnost, je dejal.
Razpis nagradnega natečaja SKA
SKA razpisuje nagradni natečaj poezije por imenom NO» RIME POD JUŽNIM KRIŽEM
Pravilnik:
1	- Natečaj je za izvirne poezije na prosto temo v okviru Noč rime pod Južnim Križem. Vrsta poezije ni predpisana, vendar vsaka poezija ne sme preseči 50 verzov.
2	- Vsak udeleženec slovenska porekla, rojen zunaj matičnih meja Slovenije, sme predstaviti tri poezije.
3	- Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov: SKA -Natečaj Noč rime pod Južnim Križem, Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR, Ciudad Autonoma de Buenos Aires. Argentina
4	- Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
5	- Če bi avtor želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti; prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
6	- Tipkovine je treba oddati najkasneje - ali morajo dospeti po pošti na naslov - do 1. decembra 2011.
7	- Nagrade so sledeče: 1. nagrada : dol. 200.-
2. nagrada: dol. 150.3. nagrada: dol. 100.8 - Za prejem prve nagrade mora biti poezija napisana v slovenščini.
Poezije nagrajene v kastiljskem jeziku se bodo objavile tudi v prevodu. Avtor poezije se bo sporazumel s prevajalcem o honorarjih prevoda.
9	- Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nedodeljeno.
10	- SKA bo objavila nagrajena dela; za nenagrajena pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
11	- Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu v decembru 2011.
12	- Odločitev ocenjevalcev komisije bo SKA razglasila v Glasu in Meddobju.
Buenos Aires, avgusta 2011, Slovenska kulturna akcija
OSEBNE NOVICE
Nova diplomanta
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je dokončal študije in pridobil strokovni naslov univerzitetni diplomirani inženir agronomije Maksi Bata-gelj.
15. septembra je na filozofski	fakulteti buenosaireške univerze (UBA) uspešno dokončala podiplomske študije in prejela doktorat Antropoloških ved Andrea Quadri Brula.
Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Smrt
V Moronu je umrl Avgust Horvat (91); v San Justu (na obisku iz Mendo-ze) Jože Stirn (37); v Buenos Airesu pa Martin Bajuk (63).
Naj počivajo v miru!
Hp&nu YflöerEfcaJK. äkh TJ3T3
TELEFONSKI IMENIK SLOVENCEV V ARGENTINI POZOR!	ATENCIÖN!
Le še malo manjka!!!
Ali se še niste vpisali v Imenik, ki ga pripravlja Zedinjena Slovenija, da se poenostavi povezanost med nami?
Podjetniki, trgovci, profesionalci, z vašim oglasom daste v vednost skupnosti vaše ponudbe in storitve in tudi podprete izdajo Imenika.
Vse to lahko naredite samo še do 15. oktobra. Zato prosimo: pohitite!
Informacije na: esloveniau@sinectis.com.ar ali franciscomk@yahoo.com.ar
Zedinjena Slovenija