Published monthly by Slovenian National Fed«ration of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur. Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 pcr year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
FOR A..FREE SLOVENI A
SVET JE DANES PREVEČ NEVAREN ZA VSE RAZEN ZA RESNICO IN PREMAJHEN ZA VSE RAZEN ZA BRATSTVO.
A. Powell Davies
LETNIK XI. — VOLUME XI.
TORONTO 1. MAJ 1960.
ŠTEVILKA 5
NUMBER 5
KUJ NE, ŽIVLJENJE, KUJ...
Nakovalo življenja oblikuje posameznika. Udarci usode neizprosno udarjajo kakor v ko-vačnici. V trpkih trenutkih se pokaže značaj človeka. Jeli kremen, ki da iskre od sebe,, ali je jeklo, ki zapoje, ali pa steklo, /drobeče v drobce, ki jih drugi pometejo in vržejo v — smetišče . . .
Narodi imajo slično usodo. Ni naroda, ki ne bi šel skozi "morje bridkosti", da se izrazim s
DEMOKRACIJO JE TREBA ŽIVETI!
> - >, ■ ■ ' / - ■ ■ ■
Nekaj misli iz govora vseučiiiškega profesorja Boudreaja iz Sudburvja na banketu Ontarljske Lige kreditnih zvez v Royal York Hotelu.
Danes živimo v zelo nevarnem odbobju svetovne zgodovine, ki je obremenjeno z veliko odgovornostjo. Naš rod mora braniti človekovo svobodo pred najbolj grozotnimi napadi. Za obrambo človeških svoboščin smo se udeležili dveh velikih vojn in mnogih manjših; sprejeli smo velike žrtve, da bi ohranili spoštovanje do človeške osebnosti in da bi zavarovali življenjsko nujne pra-
OPOMIN ZA PARIŠKO KONFERENCO
Hruščcv sc je izrazil o koeksistenci: "Seveda se moramo zavedati, da ne moremo koeksistirati večno. Nekdo mora v grob. Mi nc maramo v grob, oni tudi ne marajo v prob.: Kaj torej storiti? Moramo jih poriniti do njihovih grobov".
pok. p. Kazimirjem Zakrajškom. vvice poedincev in narodov pred
Zgodovinski dogodki vtisnejo v duževno podobo narodov neizbrisne sledove. Mehkužni narodi odpovedo, zdravi narodi se upro.
Tudi slovenski narod je že dolgo let v kovačnici zgodovine. Prav za prav že od takrat, ko je zasedel kraje, ki jih danes imenujemo s ponosom: Slovenija. Tujci so hoteli gnesti po svoje naš duhovni obraz. Pritisk od severa in juga je bil tolikšen, da bi sc zamajal ceio močnejši narod v svojem jedru kot je naš slovenski. Ta "majhen drobček" med tremi kulturami, med tremi močnimi sosedi je obstal Jc sicer ozemeljsko nekoliko nazadoval, se je morda številčno nekoliko skrčil, a propadel ni. Nasprotno! Doprinesel je znaten delež k svetovni kulturi. Mlinski kamni, ki so neusmiljeno mleli ta "drobček", ga niso uničili, ampak so ga izbrusili v kremen, ki daje iskro življenja, v jeklo, ki poje pesem vstajenja in upanja. Slovenci nismo več kos stekla, ki bi ga lahko kdo z divjaškimu udarci zdrobil in ga pripravil za sužnja drugim narodom. V slovenskem narodu je prav pod udarci, ki jih je doživljal skozi stoletja, vzrastla trdoglava in nezlomljiva zavest, ki izvenj s stavek: "Ne vdamo se"!
To velja za narod kot celoto, ne velja pa to vedno za vse njegove člane. Nekateri od njegovih članov so se izoblikovali v letih zgodovinske preizkušnje 1918—60 v kremeh, ki ob vsa kem novem udarcu ponovno zaiskri v trdni veri, nenehnem upanju in globoki ljubezni do sloventsva; so postali glasniki nove dove, ki nekoč mora napočiti — svobodna, neodvisna slovenska država. — So pa tudi posamezniki, ki so v materialnih dobrinah otopeli, ki so zajeli le "veličino" dolarja, ki so se predali le iskanju svoje osebnosti, udobnosti in pri tem pozabili na poslantsvo, ki je bilo dano tudi njim, da v edinosti z večino trpečega naroda znova molijo "eredo" v zmago sloventsva, v obstanek sloventsva, v bodočnost sloventsva. Skrili so se v osebni "jaz" in v tem iskanju lastne udobnosti pozabljajo na dano jim nalogo. Niso več trdni stebri, ampak krhka ilovica, ki jo gnete sodobnost. Ni njim v čast in ponos, ampak v nečast. Lastni "jaz", dobiček, bodočnost, ko-modnost je tem ljudem srčika in iz te osnove vlečejo na dan vse mogoče izgovore za nedelavnost. Ne odrekamo jim sposobnosti, odrekamo jim le voljo, ki tone v lenobi sama ljublju in malodušju!
Kuj me življenje, kuj! Slovenci ne smemo biti več slepo orodje tujih sil, tujih narodov in tujih interesov. Dovolj gorja je šlo skozi slovensko zgodovino. Dovolj nas je naučila. Spoznati smo morali, da nam bo bolje le takrat in samo takrat, ko bomo sami svoji gospodarji; Dan za dnem, prav zadne tedne smo spet videli, kako mačehovsko "Jugoslavija" skrbi za koroške slovenske rojake, Izdala jih je in priznala slo-
brutalno silo podtalnih gibani in zatiralnih osvojevalcev. Važnost tega poslanstva je označil predsednik Eisenhovver z naslednjimi besedami: "Vse bogastvo, ki ga nakopičimo, javni ugled, ki1 ga uživamo, družbeni položaj, ki ga dosežemo, izgube vsak smisel v daljši perspektivi časa, če vseh ne postavimo v službo človeškega dostojanstva in svobode".
Ta vojna se nadaljuje vsak dan s to razliko, da razpolagajo naši iotalitaristični nasprotniki z najstrašnejšim orodjem in orožjem, ki ga pozna zgodovina. Pri tem ne mislim toliko na atomske bombe ali Sputnike ali Lunike kot na psihološka sredstva, ki jih izrabljajo naši sovražniki proti človeškemu razumu z namenom, da bi ponižali človeška bitja na stopnjo popolne in slepe pokorščine. Bolj kol sputniki me vznemirja rastoče število lunatikov, ki se pojavljajo v naši deželi,
venskim zatiralcem v Avstriji, da je to "njihova domača zadeva". V knjigi "Nova tlaka slovenskega naroda" —številke povedo, kako odteka slovenski znoj in kri na jug, ki se debeli na škodo naprednih in delavnih Slov encev. Ali tega res ne vidimo? In če vidimo, ali se nam ne zbudi vest, da bi kaj rekli v našo obrambo? Ali smo res tako otopeli, da se ne bomo nič več zganili in rekli kot na smrt zapisani bolnik: Je prepozno, kaj se bomo pehali!
Ali smo res tako nepomebni drobci, da z nami pometajo drugi, mi se pa več ne zganemo, ker nas ni več volja do življenja?
To lahko rečemo o poedincili O narodu kot celoti pa ne! Na rod sc doma zvija pod udarci a v nJem je odpor, ki pa še nc more najti oblike, še ni dan, da bi glasno zavpil v svet po svoji pravici. Mi pa smo v svobodnem svetu. Nihče nas ne kliče na odgovor. Dolžni smo, da kot del narodne celote, dasi v tujini, damo odgovor kot ga da jeklo, če udarimo nalj. Naš odgovor je in mora vedno biti: Svobodna Slovenija! Naši bratje in sestre v Sloveniji morajo postati svobodni, deležni istih dobrin, kakor jih uživajo drugi narovi, dobiti morajo svojo lastno podobo — Svobodno slovensko državo!
Naj se razčisti med nami v tujini! Kaj bomo slepomošili! Tisti, ki jim je več za ugodje in lagodno dolarsko življenje, brez idealov, naj gredo svojo pot. Mi pa, ki ljubimo domovino, ki čutimo, da smo kljub amerikanizaciji le še del slovenskega naroda, pa storimo svojo rodoljubno dolžnost! Ne bojmo se žrtev, ne dela in ne zasmeha! Enkrat nam bo dala zgodovina prav!
Izoblikovani v trpljenju dajmo od sebe iskro vročega, brezkompromisnega slovenstva! Odtrgani od domovine pa v imenu Slovencev doma izpovejmo v svobodnem svetu jasno, odločno in
kajti to pomeni popolno uničen jc. Narodi si lahko opomorejo od vojaškega poraza, toda zanje ni I rešitve, če komu uspe osvojiti, glave ter si zagotoviti podpiranje' sistema, ki prezira človekovo dostojanstvo in potvori sam pojem svobode. Pri tem mislim seveda na boj med brezbožnim, diktatorskim in materialističnim komunizmon ter krščansko demokracijo.
Redko katera beseda je tako zlorabljena kot beseda demokracija. Zato jc potrebno, da se ponovno spomnimo, kaj dejansko pomeni. Komunisti imenujejo vlade, ki so jih postavili z zvijačo ali silo, demokratske republike. Radi bi nas zavedli v prepričanje, da je komunizem zgolj politična stranka. V resnici pa je mnogo več. Res je,- da je tudi politična stranka, toda poleg tega št gospodarski nauk, vzgojni sestav indoktrinacije, psihološka obdelava in celotna filozofija življenja, ki zametuje in uničuje vse temeljne zamisli človeškega dostojanstva in svobode.
Kaj pa jc naša definicija demokracije? Ali smo zadovoljni s tem, da je samo periodično štetje nosov ob času volitev? Najmanjša bistvena vsebina demokracije mora vsebovati svobodo govora, svobodo zborovanja, svoboda vere in svobodo združevanja v organizacijah . samopomoči. Žal se demokracija redno izkvari, če je ne živimo. Demokracija se ne more ohraniti, če ljudje, in sicer večina, ne sodelujejo na vseh področjih družbene in gospodarske dejavnosti.
Kako praktična je naša vera v demokracijo? Kako dobro smo pripravljeni in opremljeni za
novem mostu blizu rineš preko VVelland
Novi most pri
St. Catharinesu, Ontario
Gradbena dela so se pričela na St. Catha-kanala, ki bodo odpravila zamudno čakanje, kada promet v kanalu ustavi avtomobilske kolone. Most bo dvignjen 123 čevljev, kar bo do-i volj tudi za prekooceanske par-nike in bo dolg 7.082 čevljev in širok 92 čevljev, kar bo dovoljevalo istočasno promet šestih avtomobilov. Stroški so preračunani na 17 milijonov dolarjev.
"CANADIAN ETHNIC PRESS CLUB NEWS"
•	29. in 30. aprila je bil občni zbor "Canadian Ethnic Press Fe-deration" v Torontu v takozvani manitobski sobi v Roval York hotelu.
•	Zbora se je udeležilo čez 50 delegatov. V fedcracijo jc vpisanih preko 50 kanadskih etničnih časopisov.
•	Vpetek 29. apr. jc govoril kot zastopnik predsednika ontarij-ske vlade, torontski poslanec g. A. Grossman.
•	V petek zvečer je bil ples torontskeea etničnega novinarskega kluoa, s posrečenim in odlično izvajanim programom! Med narodnimi nošami 30 narodnosti
| sta bila tudi dekle in farit v ,	, . ■	i slovenski noši. Med govorniki sta
posredovanje nase demokratične bi]a torontski ŽUpanfeter minister
ureditve narodom v Aziji in Af- ont. vlade/ za informacije, g.
riki? Ali jemljemo stvar resno, j Cathcart. n
• . ..	. j • V soboto 30. apr. jc dopoldne
statistike pravijo, da v i obiskal konvencijo in tudi govo-
PROFESOR EHRIICH DOBI SPOMENIK NA KOROŠKEM
C<_ nam statistike pravijo, da v Kanadai 2°o prebivalstva lastuje ril bivši imigracijski minister g. 8b°b kapitala ter tako praktično
kontrolira našo gospodarsko usodo? Politična svoboda ob istočasni gospodarski odvisnosti; je enostavno nemogoča.
Edina pot za ohranitev svobode je ta, da ljudje sami nadzirajo svojo usodo ne samo na političnem, ampak tudi na gospodar skem področju. Če ljudje niso pripravljeni izvajati teh pravic, se odrečejo s tem pravici do svobode in jo bodo prej/ali slej tudi izgubili. Demokracija pomeni namreč sodelovanje — ali pa nc pomeni nič.
Kreditne zveze pomenijo va žen del demokracije, ker pred stavljajo soodločanje o vsaj delt: svoje gospodarske usode. Toda tt sodelovanje je treba prenesti na ostala področja, na vse obliki, zadružništva in.na politično pod-ločje.
Pickersgill, ter ontarijski posla nec g. Andv Thompson; pri slavnostnem kosilu opoldne pa je govorila minister za državljanstvo in vseljevanje ga. E. Fair-clough.
•	Istega dne so zvečer imeli vsi uredniki sestanek z vodstvom "Canadian Scene", ki pomaga z informacijami.
•	Pri volitvah v odbor federacije etničnih časopisov, je bil izvoljen v odbor direktorjev iste tudi zastopnik našega lista g. V. Mauko.
• Več poročil iz konvencije v prihodnji številki.
Pred leti je Slovenska država podprla nabiralno akcijo za postavitev spomenika pokojnemu profesorju dr. Lambcrtu Ehrlichu v obliki spominske kapele v prosvetnem domu v Šmihelu. Iz raznih razlogov pa trenutno ni izgleda, da bi bil prosvetni dom v Smihelu v doglednem času grajen. Pač pa gradi slovenska duhovščina na Koroškem dom duhovnih vaj v Tinjah, kamor je pokojni profesor pogosto zahajal v počitnicah. V sporazumu s, prizadetimi na Koroškem bo sedaj ta denar izročen bratovščini slovenskih duhovnikov na Koroškem Sodalitas katere ustanovitelj je bil pokojni profesor Ehrlieh, da ga porabi za gradnjo kapele v tem novem "Tinjskem domu" duhovnih vaj.
Ker doslej nabrana vsota ne krije vseh stroškov za kapelo, naprošam vse, ki bi bili voljni še kaj darovati za Ehrlichov spomenik bodisj v dopolnitev svojega dosedanjega prispevka bodisi na novo, da pošljejo denar na moj naslov. Komur je priročneje, naj pošlje prispevke neposredno pre-latu dr. Rudolfu Bluemlu, Gur kerhaus, Klagenfurt , Kaernten, Austria. Spominska kapela v domu duhovnih vaj v Tinjah bo go-; tovo dostojna počastitev spomina ; velikega pokojnika, ki je vse življenje vneto pospeševal duhovne vaje.
Rudolf Citjes, 1 Walker Rd„ W.illo\vdale, Ont., Canada
POSTAVIMO SPOMENIK MUČENCU LAMBERTU EHRLICHU!
Nova avtomobilska karta Ontarija
Pred začetkom poletne sezone je izdala ontarijska vlada nov '.emljevid prometnih cest v Onta-riju, ki ima kot novost imena in meje pokrajin. Ker bodo pokrajinske meje označene tudi ob glavnih cestah, bo zlasti tujcem irientacija znatno olajšana.
STRAŽAR NAŠIH SVETINJ
Za obletnico smrti pok. prof. Lamberta EUrliclia objavljamo govor mil. prosta A. Benetka s Koroške, ki ga je imel ob petnajstletnici njegove smrti.
Uredništvo
V salezijanski knjižici "Stražar laših svetinj" beremo:
"Univerzitetni profesor dr. Lambert Ehrlieh, pripravljen na mučeniško smrt in popolnoma udan v božjo volje je stal na zadnji, vrhnji stopnici svojega življenja. Zrl je na svojo setev. Duša pa si je želela usmiljene Odrešenikove roke, da se v njej 1 odpočije. Ni ji bilo treba uolgo čakati. Na binkoštno nedeljo ji med sv. mašo v pridigi še prosi za sedmere darove Svetega Duha, zlasti za duh mučeništva. Na bin-koštni torek pa so že padli usodni streli v Streliški ulici." Knjiga Ljudske tiskarne v Ljubljani poroča : "Dr. L. Ehrlieh se je nič hudega sluteč vračal dne 26. ma ja 1942 od maše, ki jo je opravil v kapeli akademskega Cirile vega doma. Nekaj korakov proč od Ljudskega doma so planili nanj morilci in ga z revolverskimi streli na mestu ubili".
V	povabilu na današnji sestamf se Lambert imenuje ustanovitelj naše duhovniške Sodalitete. In to po pravici.
V	knjigi "Pregled novodobnega
nil med svojo duhovščino edinost. Morda ni bila duhovščina ljubljanske škofije še pod nobenim škofom tako edina in disciplinirana kot pod Missijem. Da bi med duhovniki pospeševal to edinost ter notranje življenje, je 1. 1893 uvedel konferense Soclalitatis SS. Cordis."
Krški škof dr. Jožef Kahn piše v Cerkvenem Odredbeniku 1. julija 1906: "Anto tres fere annos lortuito comperi, in Dioeesi La-bacensi — ab optimo mi hi Jakobu Pr. Ep. Labacensi Sodalitatem sacerdotum in honorem Sact. Cordis Jesu introduetam fuisse li-bello e.\arato, qui regulas disva-.-sodalitatis omnj numero exposujt. Nuper autem sacerdotes Gurcen-ses sua sponte mihi prosternebant
svetnik. Naša Sodaliteta skuša nadaljevati Lambcrtovo delo. Naša Sodaliteta je družila in združuje nas duhovnike. V tej vzajemnosti je postala nositeljica celotne verske obnove za naš clel škofije. Prizadevamo si, včlanjeni v molitev, za lastno posvetitev. Lambert je vestno izpolnjeval dolžnosti Apostolske Zveze-U ni o
Apostolica.....Pri svojem delu
čutimo poseben božji blagoslov. Iz Sodalitet se je rodil naš verski list Nedelja Od tod se je oživila Mohorjeva Družba. Od tod se je začela naša Karitas, Prosvetna zveza, Katoliška akcija kakor tuji misijoni, romanja, duhovne vaje, evharistični kongresi, dijaški sestanki. Dijaški dom v Achatze-lovi ulici jc bil Ehdlichova usta-
Kmalu bo zatonilo v večnost 18 let, odkar so komunisti ustrelili v Ljubljani pred Cirilovim akademskim domom našega duhovnega velikana
profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.
Njegovemu spominu smo se skušali oddolžiti z nekaj spominskimi članki in rre™vedno po svojih najboljših močeh — z delom po smernicah, ki nam, jih jt dajal iz svojega bogatega duha. Nismo pa mu postavili še javnega spomenika. Sedaj imamo priliko, da mu postavimo v TINJAH nj koroškem EHRLICHOVO SPOMINSKO KAPELO v domu duhov nih vaj.
Letošnjo obletnico usmrtitve dr. Ehrlicha obhajajmo z zbiranjem denarja za njegov pi"vi javil spomenik, ki bo še bodočim ro-
dovom omogočal nadaljevanje katoliškega obnovitvenega dela, ki ga je prav pokojni dr. Lambert Ehrlieh začel na Koroškem.
Pokojni profesor je v življenju s svojimi skromnimi dohodki skrbel za neštevilne reveže, hranit, pri svoji mizi akademike, polnil vedno prazno blagajno Vincenrije ve konference, plačeval primanjkljaje za dober tisk, podpiral študij akademikov v tujini. Vsi številni rodovi, ki smo uživaii njegovo duhovno vodstvo i i mnogi tudi gmotno pomoč, vsi njegovi prijatelji in občudovalci bomo z veseljem pozdravili priliko, da sc lahko vsaj nekoliko oddolžimo spominu mučenca Ehrlicha.
Imena darovalcev bodo objav-Hena v Slovenski državi.
orantes, ut sodalitas sacerdotum j nova- Nadaljevanje tega se sedanji dijaški konvikt v Mohorjevi hiši.
in Dioeesi Gurcensi ad Sacratis-simum Cor Jesu erigeretur." Tisti "sacerdotes sua sponte" je največ naš Lambert Ehrlieh, ki je bil takrat stolni kaplan v Celovcu. Brez Lamberta bi pravila Missijeve sodalitete najbrž obležala v kakem škofovem predalu. Predsedniki naše Sodalitete so bili: Prošt Valentin Limpl, prošt prelat dr. Martin Ehrlieh, brat Lambertov, Anton Benetck ter sedanji naš prelat dr. Rudoll Blueml.
Salezijanska knjižica o Lambcrtu obravnava njegov življenje in delovanje v tehle poglavjih: Njegova življenjska pot. Svetniški duhovnik. Mož molitve. Vnet častilec svetnikov. Mož čistega značaja. Mož katoliške dosleonosti. Zgled pokorščine Cerkvi. Mož
neizprosno: Zahtevamo za Slo- slovenskega katoliškega gibanja'; poguma. Mož neumornega de!a.
vence v tako zvani "Jugoslaviji" svobodno slovensko državo!
Mirko Geratič
piše Matija Škerbec: "Kardinal J. Missia je kot ljubljanski Škot najbolj iskreno želel, da bi ohra-
Leta 1907 sem prišel za kaplana v Črno. Ko pridem na škoijo, sta bila tam tajnik naš Lambert in dr. Quitt. Takoj mi reče Lambert: "Črna je industrijski kraj. Za delavce moraš ustanoviti delavski dom'. Ustrašil sem se tega. Pa je rekel: "Le kar začni, pa pojde". Njegova vnema za delavsko gibanje me je čisto ogrela. Pa se vmes oglasi realist dr. Quitt in kratko, pa sarkastično reče "Aber mit dem Bleistift in der Hand!"
Živo mi je še v spominu, ko sem bil župnik na Djekšah in je prišel tja Lambert z ameriško komisijo. Samo on edini je bil zmožen za tako nalogo. Pravili so mi, da je imel Lam-Akademski učitelj. Apostol aka-1 bert kot profesor *v bogoslovju demske mladine. Oče revnih. Mi- ( predavanje na Tanzenbergu. Med
sijonski delavec. Naš mučenik in' nemškim delom so začeli z neko [ rovništva v Indiji in Oceaniji in
hujskitrijo zoper njega, češ da je izdajavec, ker hoče Koroško raztrgati. Pa so pozabili, da j"e po predavanju šel v cerkev ter sam za sebe pobožno molil križev pot Ta njegova pobožnost je one čisto razorožila.
Nekajkrat je prišel k meni na Djekše. Nekoč ravno na nedeljo Vesel sem bil, ko je bil takoj pripravljen prevzeti pridigo. čuJi) sem se mu. Jaz sem se moral na pridigo dobro pripravljati, on pa je kar vzel prve besede masni pesmi: Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce; v nebesa zdaj pošljimo vse misli in želje. Mojstrsko priprosto je v ta nago vor spravil vse to, kar je za takv poslušalce najbolj potrebno in primerno.
Dijaki, zlasti bogoslovci tci mlajši duhovniki, smo se radi odzvali njegovemu prijaznemu povabilu na Sv. Višarje. Kakor pri Kristusu na gori njegovi učenci, tako smo bili zbrani kje na prostem okoli Lamberta. Kar srkali smo v sebe njegove govore. Vračali smo se kakor od duhovnih vaj.
Sobratu dr. Lučovniku piše Lambert 1. 1935: "Moj optimizem je upravičen. Saj ne delam sam. Angeli varili, verne duše, svetniki... okrog nas je vedno polno dobrih duhov. Težke stvari je trbea njim priporočati. Pes:mi-zem je neosnovan, ker temelji na glupi ideji, da je človek sam; torej individualizem. Piši mi še in izzivaj me, bom reagiral" V pismu leta 1934 piše Lučovniku: "Zdaj imam pred seboj problem ča-
misterij poganskih narodov. Ti se smejiš. Tako je zanimivo, da bi kar naprej študiral ta problem."
V Celovcu Se jc Lambert še posebno trudil za italijanske delavce, za katerih duše bi se sicer nihče ne brigal. Zbiral jih je v izvencerkvenih konferencah. Vsako nedeljo popoldne pa jim ji pridigal v starinski kapelici mestnega doma. Pravil pa je pozneje, da je v svojem trudu za italijanske delavce doživel mar-sikako razočaranje.
G. dr. Lučovnik piše o Lambcrtu : "Na pariški konferenci se je boril za svojo ljubljeno Koroško, v pismih priporočal mo-litvne ure. Generalni vikar Randl (prošt v Dobrli vasi) jih je tudi zapovedal. V nekem pismu imenuje Lambert Koroško "rnvst -rium iniquitatis", ker tega, kar je želel, ni bilo mogoče doseči, ko se mu je zdelo vendar tako jasno, kaj zahteva pravica."
Krasne so sklepne besede v salezijanski knjižici: "Profesor dr. Lambert Ehrlieh za nas ni mrtev. Ostal nam jc njegov velik zgled žrtvovanja. Ostal nam je svetel lik svetniškega življenja. Ma zemlji je hodil daleč pred nami i:i visoko nad nami. Tam v nebe i!i pa je naš zastopnik na najmero-dajnejšem mestu. In morda napoči kdaj trenutek — njega zasluženi in od nas vseh zaželeni trenutek — ko bo najvišja cerkvena oblast izrekla o njem svoj j sodbo kot mučencu in svetniku. Lambert Višarski, gori pri Bogu nam izprosi vse tisto, za kar si se na zemlji tako vroče boril!
NARODNA IN DRŽAVNA SVOBODA — SMRTNI SOVRAŽNIK IMPERIALIZMA
Novice iz Slovenije
Če hočemo pravilno presojati vsa zgodovinska dogajanja, skušati prav doumeti zapletena sodobna mednarodna vprašanja, uspešno začrtati bodočnosti prave osnove miru in medsebojnega sožitja, utrditi vezi spoštovanja med narodi, moramo biti pojmovno jasni predvsem v besedah in izrazih, ki imajo po svoji vsebini in bistvu mednarodno oznako in veljavo in katerih učinke živo občuti vse človeštvo.
Upoštevaje zgodovinska dejstva in okolnosti nam glavni povzročitelj idejnih prevratov, kriz in krvavih vojska v zgodovini človeštva — imperializem— vsebinsko pomeni vsako, izven lastnih državnih meja, ali tudi v okviru države same, zavestno uveljavljanje katerekoli narodne in državne oblasti in z njo v zvevi kakršnega koli vpliva nad drugim narodom, državo, ozemljem in številnim, narodni zavesti še nedoraslim, primitivnim plemenom v svojo korist in na veliko škodo izkoriščanega. Ta široka opredelitev vključuje vse vrste imperializmov od prvih začetkov človeške zgodovine do današnjih dni.
Že površen pogled v zgodovino nam osvetli osnove zavestnega uveljavljanja oblasti nekdaj mogočnih držav nad drugimi narodi in državami. Ta namerna pod-vrženost in načrtno izkorišča-vanje je vedno povzročilo nezadovoljstvo podjarmljenih narodov in jim je navadno šele po težkih in krvavih bojih prineslo teptano narodno svobodo, gospo-dovalcu samemu pa skoraj vedno moralni razkroj, državno in večkrat tudi narodno propast.
Ta krogotok zgodovinskih dogodkov v življenju narodov lahko z majhno spremembo, ki pa je skoraj vedno vključevala vse vrste imperalizmov, sledimo vseskozi in vsepovsod do današnjih dni.
Imperialisti 19. in 20. stoletja so opravičevali svoja kruta ravnanja in brezsrčna izkoriščavanja primitivnih plemen in narodov s prirodoslovnimi izsledki Darwi-novih naukov o naravnem izboru, preživetju in posledičnem poslanstvu fizično močnejših.
Na tej osnovi in napačno pre-nešeni uporabi se je razvila imperialistična filozofija, ki jo je hotel znanstveno, a brez uspeha, izraziti angleški gospodarstvenik in esejist, VValter Bagehot. Njemu so sledili angleški državnik, Jo seph Chamberlain, pisatelj' Kip-ling in še nekateri drugi.
Ta fizično-politični nesmisel, ki se je celo 19. stoletje trmasto vzdrževal in praktično, v vsej svoji doslednosti, izvajal v angleški, francoski in drugi imperialistični politiki ter našel v 20. stoletju vnete posnemovalce v nacistih, fašistih in prav v teh dneh komunistih ,je povzročil v kratkem času dve svetovni vojni, prizadejal narodom popolno razdejanje in neusmiljeno terjal milijone človeških žrtev.
Ostati zvest tej popolnoma zgrešeni in znanstveno neutemeljeni imperialistični filozofski miselnosti pomeni pripravljati človeštvu nova razdejanja in nepopisno gorje, uničenje človeške družine sploh.
Venar so kljub tej nečloveški miselnosti že v 18. zlasti pa v 19. in 20. stoletju evropski in dragi narodi z močjo žive domovinske ljubezni in prosvetljenstva dvignili narodno zavest do take stopnje da so poleg narodno kulturnega priznanja in njenih pridobitev, odločno in vedno glasneje terjali narodno neodvisnost in jo tudi več ali manj že jasno izrazili z izgraditvijo svojih lastnih narodnih držav.
Ta živa narodna zavest je lomila utesnjujoče okove imperialističnih držav. Posledice so bile vidne na v^eh področjih človekovega udejstvovanja.
Narodnost in imperializem izven državnih meja, aH tudi v okviru države same- kot je očiten primer bivša kraljeva in sedanja
komunistična Jugoslavija-!—
sta si nepomirljiva in nespravlji-va sovražnika, se medsebojno popolnoma izključujeta in kot taka ne moreta Istočasno obstojati.
Življenje prvega pomeni smrt drugega in obratno.
številni azijski in afriški prebujajoči se narodi vedno bolj glasno zahtevajo narodno neodvisnost v okviru lastne narodne države. To zavestno ravnanje drobi zadnje ostanke tisočletja dolge imperialistične in kolonialne miselnosti, človek nehote misli, da bo s tem splošnim obračunom imperalizem za vedno pokopan, izginil. Vendar temu ni tako.
Z odmikom kolonialistične dobe pa prav v naših dneh in pred našimi očmi vedno bolj grozi nevarnost mednarodnega brezbožnega komunizma, ki ni samo eden izmed mnogih gospodarskih sistemov, temveč nova vera v tostranost zaverovanega človeškega življenja. Ker so začetniki zla-ganega komunizma že v začetku imeli v mislin delavce celega sveta in se nanje ob vsaki priliki sklicevali, je zato že po svoji naravi in zamisli sami mednaroden in ga prav zaradi tega lahko označimo kot najbolj krut so-cicbni ideološki imperializem z vsemi gospodarskimi, kulturnimi, narodnimi in verskimi posledicami v popolni podreditvi narodov in držav komunistični tiraniji. Zato konec kolonialne dobe še ne pomeni nujno konca imperialistični ideji pač pa lahko začetek še strašnješi telesni in duha moreči komunistični sužnosti.
Od človeštva samega zavisi ves nadaljnji potek človeka vrednega življenja. Če bodo ljudje znali in hoteli uravnavati svoje življenje po božjih zapovedih, izkazovali Bogu potrebno čast in zahvalo bodo prav gotovo s tem ravnanjem ustvarili v svetu pogoje miru in zadovoljstva.
Toliko zaželeni mir bo možen le v svobodi in, medsebojnem priznanju in upoštevanju, upravičenih težnjah in prizadevanjih
Od. 6. do 12. oktobra 1959 je bil v Frankfurtu ob Meni mednarodni knjižni sejem, ki je največji tovrstni sejem na svetu. Udeležila se ga je ludj Jugoslavija, ki je po stari navadi tako zastopala Slovenijo, da bi bilo bolje, če bi je sploh ne zastopala. Kakor poroča ljubljanski mesenčnik "Knjiga", na drugi stojnici	jugoslo-
vanske knjige, ki je razstavljala znanstvene knjige "ni bilo slovenskih znanstvenih del, čeprav bi mogli marsikaj pokazati, kar bi zaniVnalo tujino (n. pr. Slavistična revija, Biografski leksikon, izdaje Slovenske Matice, SAZU itd.)." Nekoliko dalje pravi isti članek: "Toda brez naše zasluge pa se je zgodilo, da je predstavljal slovensko književnost tisti londonski založnik, k-i je imel med svojimi knjigami tudi izbor naše lirike v angleščini (The Parnasus), katero je pred meseci dobil iz založniškega skladišča v Ljubljani dve leti po njenem izidu."
Pisatelj in kritik Herbert Gran pa je v štirinajstdnevniku "Naši razgledi" zapisal:"
"Popolnoma nezadovoljivo — za nas — je bila spet zastopana Jugoslavija. Ponovilo se je, kar se je že tolikokrat zgodilo, kadar smo imeli priliko, pokazati na mednarodni h reprezentativni h razstavah reči, na katere bi bili lahko res ponosni. Kot pred leti na Dunaju (Mednarodna gleda-
vseh narodov! Ne v suženjski podrejenosti pač pa v enakosti, v kateri bo vsak narod v okviru svoje lastne državnosti nemoteno doprinašal po svojih naravnih močeh in usposobljenostih kar največ za svoj in skupni blagor človeške družine.
Ludvik Jamnik
IMEJTE NAJBOLJŠE POLETJE
Resnično živite. Uživajte z veseljem potovanja in delo v počitnicah. To je zelo lahko v Ontariju. Začnite vaše najboljše poletje, kar ste jih kdaj imeli s tem, da odpošljete spodnjo naročilnico.
0NTARI0 TRAVEL LITERATURE
-Shows you vvhere to go,where to stay at the priče you want to pay.
M/»// to: Ontario Travel,
865 Parliament Buildings, Toronto, Ontario.
Name___
Address_
_Prov..
Post Office ._■
K N O W ONTARIO BETTER
liška razstava) ali lani v Bruslju, smo imeli tudi to pot v Frankfurtu prazno štacuno, čeprav se nam ne bi bilo tr*»v»n .sramovati tekmovanja z najimenitnejšimi svetovnimi založbami. Glede mladinske literature menda sploh vodimo. Našo skromno kolektivno razstavo je priredilo Združenje jugoslovanskih založb, organizacijo pa je prepustilo založbi "Mladost (Zagreb). Glavni očitki na rovaš naših prirediteljev so:
1)	dopustili so, da so nam gostitelji dodelili skrajno neugoden prostor (neugoden v političnem in v trgovskem smislu):
2)	razstava jc bila taka, ko da bi Federativna ljudska republika Jugoslavija sploh ne bila mno-gonacionalna država (nobene makedonske knjige, od slovenskih pa samo 'Vodnik po Mariboru" in "Ciciban" v Krklačevi prepesnitvi ,t.j. srbskem prevodu)."
Odkritje grobišča starih slovanov
Pri Blejskem gradu je skupina arheologov iz ljubljanske univerze pod vodstvom prof. Valiča izkopala 1000 let staro skupno grobišče. V njem je do sedaj naletela na 25 okostij, na uhane z obeski, železne nože, obsenčne obročke n srebrh prstan, ki predstavlja zaradi značilne oblike unikat. Med temi predmeti, ki predstavlja zaradi značilne oblike unikat. Med temi predmeti, ki spadajo v Kottlaški kulturni krog, so našli tudi predzgodovinsko keramiko iz ilirske dobe, kar dokazuje, da je bila na Blejskem gradu ie v predzgodovinski dobi ilirska naselbina.
Izkopavanja še vedno trajajo, vendar pa je že po dosedanjih odkritjih najdba na Blejskem gradu ena najpomembnejših sta-roslovanskih najdh v Sloveniji.
• V Sloveniji je bila industrijska proizvodnja prvega četrtletja 1960 za 15% večja kot v istem obdobju lani. Najbolj se je povečala proizvodnja v živilski industriji (za 33?o) jn v elektroindustriji (za 3196).
Prešernove nagrade
Letos so dobili Prešernove nagrade:
književnik Franc Albreht za svoje življensko literarno delo, kipar Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji;
slikar Riko Debenjak za grafične
stvaritve v letu 1959,
dirigent Egon Kunej za glasbeno
in dirigentsko delo,
arheolog dr. Srečko Brodar za
delo "Črni kal — nova palcolitska
postaja v Slovenskem Primorjp".
Kidričeve nagrade
Prvo nagrado je dobila skupina sodelavcev Inštituta Jožef Štefan za delo "Jedrska absorbcija žarkov gama v aluminiju, siliciju, fosforju, žveplu in kalciju", ki je bilo lani objavljeno v ameriški reviji "Nuclear Phvsics". Drago nagrado je dobil prof. Zoran Rant za knjigo "Uparjanje v teoriji ia praksi'', ki je v nemškem prevodu izšla v Dresdenu kot trinajsta knjiga serije, ki obravnava gornjo temo.
Prvo nagrado za tehnične iznajdbe in izpopolnitve je dobil ing. V Kramaršič za iznajdbo "Votlo mešalo in postopeg mešanja v tekočinah." (Izum uspešno uporabljajo že v 20 tovarnah). Drugo nagrado je dobil ing. M. Dobovišek za iznajdbo t "Postopek za vlivanje in nada-i Ijno izdelavo zloženih jekel".
Knjige in revije
Joseph M. Kirschbaum, LL.D., SLOVAK IA; NATION AT THE CROSSROADS OF CENTRAL EUROPE, 371 strani, založba: Robert Speller & Sons, Pub-lishers, Inc., New York, 36, cena $5.—.
Pravkar je izšla bogato dokumentira knjiga mnogim Slovencem poznanega slovaškega politika dr. Jožefa Kirschbauma o slovaškem vprašanju v angleškem jeziku. Knjiga je posvečena znani osebnosti v slovaškem življenju v ZDA msgr. Jožefu Lachu, uvod vanjo pa je napisal Alvin M. Bentlev, M.C., član kongresnega odbora za zunanjo politiko ZDA. O knjigi bomo še poročali. Za tokrat samo čestitke avtorju in Slovakom k objavi tega dela, ker je poznanje dejanskega poločaja prvi pogoj za najboljšo možno rešitev zapletenih kulturnih, gospodarskih in političnih razmer v Srednji Evropi.
\
Letošnji spored v Stratfordu, Ontario
Osmi letni . Shakespeare j ev letni festival bodo pričeli 27. junija zvečer z velikimi slovesnostmi. Deset tednov bo to malo ontarijsko mesto središče zanimanja gostov od blizu in daleč in uživalo Shakepsearejeve drame, Gilbert in Sullivanovo opero, koncerte, filme in razne razstave. Pričakujejo nad 200.000 obiskovalcev.
Torontske središče umetnosti
Veliko kultruno središče—O' Keefe Centre — Toronta, ki ga dokončujejo, bodo odprli 3. oktobra s svetovno premiero glasbene komedije Carnelot (Ler-ner-Loe\ve), Velika dvorana ima 3,200 sedežev.
Zavajalno oglašanje
Nekatere tvrdke z lepo done-čimi imeni oglašajo zlasti v manjših listih zapeljive oglase za postranski zaslužek. Delo naj bi bilo samo v dopolnjevanju zalog pri poeclinih trgovcih ali pa v avtomatih — proti 25% cene na drobno. Kot pogoj morajo prosilci plačati večjo vsoto po navadi v gotovini. Pogodba je tako prefinjejo sestavljena, da si prosilec sam onemogoči tožbo po poznejšem razočaranju. Pierre Berton je v torontskem popold-Eevkniku The Daily Star razkrinkal nekaj takih primerov. Podobne oglase so želeli objaviti tudi v Slovenski državi, ki pa jih je seveda odklonila, da ne bi kdo njenih bralcev nasedel.
Prebivalstvo Slovenije
ONTARIO
RAZISKUJTE
ONTARIO department OF travel ano pu»ucity. Hon, BljM L. C»th«.rt,
Po poročilih osrednjega zdravstvenega urada v Ljubljani je bilo leta 1958 v Sloveniji rojenih 7000 otrok manj kot leta 1950. Ugotovili so, da se je leta 1958 rodilo na vsakih 1000 prebivalcev le 18 živih otro£. Danes prideta na eno družino povprečno komaj 2 otroka. Matere s 4 otroki so že redek pojav. Kot posle-
NOVO ZBLIŽANJE MED TITOM IN SSSR?
Kljub temu, da SSSR ni poslala uradne komunistične delegacije na zborovanje Jugoslovanske socialistične zveze —okrog 40 komunističnih strank drugih držav je poslalo opazovalce — so zastopniki svetovnega tiska opazili, da se je postavil Tito v vseh spornih točkah med komuistič-nim in protikomunističnim blokom na stran Sovjetske zveze.
•	Milovan Djilas se je moral podvreči operaciji slepega črevesa. Po operaciji so ga znova prepeljali v zapore v Mitrovico.
•	Jugoslovanska vlada je izpustila na svobodo štiri stare socialistične politike ki so bili zaprti zaradi političnega delovanja, in sicer Aleksandra Pavlo-vica, Bogdana Krekiča, Milana Žujoviča in Dragoslava Stranja-koviča.
•	Uvoz avtov iz drugih držav
je upadel, toda nekateri tipi avtov so ostali neprizadeti: dragi športni avtomobili, Metropolitan, Volkswagen in Dauphine še vedno napredujejo v osvajanju trga v ZDA.
dica je prebivalstvo, ki je sredi leta 1958 štelo 1.564.000 duš, čedalje bolj sestavljeno iz starejših oseb, saj je nad 50 let starih prebivalcev že več kot 2296.
Kot vzrok za padanje rojstev navajajo industrijalizačijo dežele, zaposlenost žensk v vseh mogočih poklicih, stanovanjsko stisko in širjenje takoimenovane civilizacije.
Francoski kroj spodnje hlače za može in fante.
Tesno se prilegajoče, hladne m udobne. Odlično prepletujoče iz mehkega bombaža .. . T ležeče zanjke . . . okrog in krog elastičen pas in dvojna sprednja odprtina z močno oporo. Jersevs majice za kombinacijo
17-W-0
Število družin z nizkimi dohodki v ZDA pada
Naslednja razpredelnica kaže razdelitev družin v ZDA po letnih
Letni dohodek manj kot $2,000 2,000 do 3,9999 4,000 doa 5,999 6,000 da 7,999 8,000 do 9,999 10,000 do 14,999 15,500 in več
število družin danes 7,500.000 11,600.000 13.100.000 9,900.000 5,600.000 5,000.000 2,900.000
dohodkih (pred plačilom davkov) in spremembe v primeri z I. 1947
sprememba od 1957 3,600,000 manj 5,500,000 manj 3,900.000 več 6,100.000 več 4,100.000 več 3,800.000 več 2,100.000 več
Mnogo tega porastka je sicer požrla inflacija in tudi višji davki, toda po računih statisti-kov je povprečni porast dohodkov na družino od 4.130$ v 1947 na
6.520 $ v 1959, ki znaša 58%, kljub temu pomenil 23°o porast v kupni moči povprečne družine v ZDA.
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. —- EMpire 4-4004
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
• Vedno več ekonomskih
avtov na cestah. Primerjava prodaje domačih avtov v ZDA kaže, da zavzemajo kompaktni avtomobili vedno večji del prodaje. Dočim so pred enim letom v dobi od oktobra 1958 do marca
1959 predstavljali samo1 6% vseh ■ -_—-
v ZDA izdelanih in prodanih avtov, je ta odstotek narasel v isti dobi leto pozneje na 22°o ali v številkah od 180.009 na 570.207. Po-številu prodanih avtov si slede v naslednjem redu: Rambler, Falcon, Corvair, Lark, Valiant, Comet.
GOSTOVANJE "METROPOLITAN OPERE" IZ NEW-YORKA V TORONTU
Pod pokroviteljstvom torontskega Rotary Cluba. Čisti dobiček za novo bolnico za pohabljene otroke na Bayview ulici.
Podprite dobro stvar ter uživajte lepota nesmrtnih oper istočasno.
Nudi se vam edinstvena prilika, da lahko za $2.— (ali druge cene) vidite predstave svetovnoznane Metropolitan Opere!
Pišite ali pridite po vstopnice v Maple Leaf Gardens v Torontu Za čas in spored vidi drugi oglas spodaj!
PRED ZAČETKOM OPERNE SEZONE . . .
Ze 8 let organizira torontski igralcev, glasbenikov in rekvizi-Rotary Club gostovanja new- J tov ni mala reč in skrbi ter dela yorške opere v Torontu. Ves j je dovolj. Mi lahko popremo čisti dobiček gre vedno za kari- i njihovo delo s tem, da se udele-tativne namene. Prav tako tudi j žimo prireditev. Slika spodaj: letos, novonaseljenci iz Evrope Verdijeva "Travijata" (1. deja-smo še posebej veseli, ker se nje) z Ano Maffo 'Violetta), nam nudi vsaj enkrat na leto Helen Vanni "(Flora), Georgem umetniški glazbeni užitek • in i Ct hanovsky (D' bignv), Gabor vprizoritev prve vrste. Organizi- Carelli (Gastone) in Cesare Val-ranje potovanja velikega števila ; letti (Alfredo)
SVETOVNOZNANA METROPOLITAN OPERA IZ NEW-YORKA GOSTUJE SPET V TORONTU
Predstave so v:
Ponedeljek 30. maja: "Trubadur" ob 8 uri zvečer Torek 31. maja: "Cigan Baron" ob 8 uri zvečer Spreda 1. junija: "Andrej Chenier" ob 8 uri zvečer Četrtek 2. junija: "Faust" ob 8 uri zvečer Petek 3. junija: "Simon Boccanegra" ob 8 uri zvečer Sobota 4. junija: "Travijata" ob 8 uri zvečer
Pohitite z nabavo vstopnic, da ne bodete razočarani v slučaju razprodaje.
Pomnite: $2.00 zadostuje za umetniški užitek ene predstave!
MED SLOVENCI
Toronlo
Neporočeno dekle, staro 18— 24 let dobi dobro službo in dobro plačo. Glavno hišno delo. Kličite po telefonu EM. 6-5993 zvečer od 6—9 ure in vprašajte za Marijo.
6. aprila so odprli dodatne prostore za referenčni del toroni-ske javne knjižnice na Collegc Street. Torontska javna knjižnica je bila sezidana 1. 1909 kot dar znanega bogataša in graditelja knjižnic Andrevva Carnegieja. Sedanja razširitev je prvi večji dodatek k prvotni zgradbi.
V Toronto so predvajali zadnje čase dva slovenska zvočna filma — Vesno, filmsko komedijo iz študentovskega življenja ter Dj-lino miru, ki prikazuje hrepenenje dveh otrok po kraju, kjer ne bo vojnih grozot.
Estonci v Torontu so priredili razstavo knjig in slik, ki bo odprta do 8. maja v Osrednji javni knjižnici (College—St. George) v Fine Art and Exhibition Galleries. Ob sobotah je razstava odprta do 6 zvečer, ob nedeljah od pol dveh popoldne do 5 ure.
Kkonservativni federalni poslanec Arthur Maolney, Q.C. iz Toronta je bil imenovan za predsednika na novo osnovanega kandskega katoliškeva vzgojnega sveta (Ca-nadian Catholic Education Coun-cil), angleška sekcija.
Namen Sveta ja koordinirali delovanje katoliških vzgojnih organizaciji, širiti ideja inideale katoliškega pojmovanja vzgoje ter skrbeti, da bodo katoličani zastopani na vseh državnih in mednarodnih vzgojnih konferencah.
Chicago
Spominska proslava za pok. škofom Gregorijem Rožmanom
Fara svetega Štefana je, dasj nekoliko pozno, prav lepo proslavila spomin pokojnega škofa dr. Gregorija Rozmana. Po prizadevanju Lige je prišlo, do te spominske proslave, ki je bila v soboto 26. marca. Sodelovali so cerkvcni pevski zbor, slovenska sobotna šola, in mladinski zbor Lige. Udeležba je bila lepa, lahko bi pa bila mnogo lepša. Proslavo je začel domači župnik p. Tomaž Hoge v prav lepih besedah, nato je cerkveni pevski zbor zapel Vigred se povrne. Sledile so deklamacije, pevski nastop deklet, fantov, najmlajših in otrok slovenske šole. Izvirna je bila pesem Mladinskega zbora Molitev ob grobu škofa Rozmana. Besedelo je napisala ga Milena šoukal, uglasbil je p. Vendelin. Slavnostni govor je imel p. Odilo Hanjšek, OFM. V imenu slovenskih kulturnih delavcev in beguncev je govoril g. Alfred Fišinger. Vse točke je prav lepo povezoval urednik Ave. Maria p. Fortunat Zorman.
Desetletnica "Slovenske Države". Meseca julija poteče 10 let odkar je izšla prva številka mesečnika "Slovenska Država". Smemo biti ponosni, da se je to zgodilo v Chicagu in to v najbolj neugodnih razmerah. Deset let ! Veseli smemo biti te desetletnice. Praznujmo jo tako, kot to list zasluži! Dajmo priznanje izdajateljem za požrtvovalnost in delavnost! Prispevajmo v Tiskovni sklad v dvojni meri! Od-zovite se pozivu Slovenske Narodne Zveze! Cikaški pripado-niki, slov. državnega gibanja, pokažite zavednost!
MATE RESMAN
SLOVENCI IN JUGOSLOVANSTVO
Cieveland
•	Msgr. Louis B Bazilik.
21. aprila je nadškof Edward F. Iloban, škof elevelandski, naznanil imena 26. duhovnikov svoje škofije, katere je papež Janez XXIII. odlikoval s častnimi naslovi. Med njimi je tudi župnik 1'are Sv. Vida Louis B Baznik, ki je postal papeški hišni prelat z naslovom Monsignor. Msgr. Baznik je bil posvečen v mašnika 23. aprila 1935. Nato je služboval kot kaplan pri fari sv. Lovrenca v Clevelandu vse dokler ni postal župnik pri sv, Vidu, z izjemo šestih let od 1. 1944. pa do leta 1950., ko je služboval kot vojaški kurat v ameriški vojski v Evropi. Srebrni jubilej mašništva je Msgr. Baznik slavil s člani svojega letnika iz cle-velandskega semenišča, med katerimi sta tudi župnik fare Prc-svetega Srca v Barbertonu Joseph F. Čelesnik in preč. g. Max F. Sodja v torek 26. aprila s skupnim slavljem pri sv. Vidu. Jubilejno sv. mašo pa je daroval v nedeljo I. maja. Monsignoru Bazniku iskreno čestitamo! Naj bi mnoga leta opravljal svoj vzvišeni duhovniški poklic med Slovenci v Clevelandu.
•	Slovenska šola pri sv. Vidu
Slovenska šola pri sv. Vida je v soboto zvečer 19. marca priredila večer otroških pesmi Otona Župančiča. Govoril je pisatelj Karel Mauser. Program so izvajali otroci šole. Večer je lepo uspel.
•	Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti.
V nedeljo popoldan 26. marca pa je Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredila v Collimvoodu marijansko akademijo z mladinsko prisrčnostjo otrok te šole.
•	Slovenska pristava.
Odbora slovenskih šol v Clevelandu sta si zadela nalogo da s sodelovanjem in pomočjo čim širšega kroga Slovencev iz Cleve-
1 landa in okolice kupijo v bližini j Clevelanda prostor, ki naj bi j postal slovenska pristava. Pristava naj bi v pni vrsti služila slovenski šolski mladim v poletnem času, poleg tega pa tudi služila kot letno shajališče ostalih Slovencev iz Clevelanda in okolice. Delo za dobro zamisel lepo napreduje in zasluži podporo vseh Slovencev.
•	"V času obiskan ja"
Na cvetno nedeljo 10. aprila nam ja v novi dvorani pri Sv. Vidu podal Slovenski oder pod naslovom "V času obiskanja" osem podob o Jezusovem poslanstvu, trpljenju in smrti, ki jih je na podlagi evangelija in tistega časa napisal Ed\vard Gregor in. Po desetih letih smo v Clevandu zopet videli slovensko pasion-sko igro. Napoved prireditve je vzbudila izredno zanimanje, kar je dokazala tudi udeležba na prireditvi. Tako so bili poplačani trud in žrtve sodelavcev, \i pri tako zahtevni stvari niso bili majhni. Pri gledalcih je prireditev zapustila dostojanstven vtis. Mnogi ne bodo pozabili lika Jezusa, ki ga je ustvaril g. Jože Li-kozar. Tudi v vsi drugi sodelavci so se potrudili, da so doprinesli najboljše k prireditvi. Režijo je vodil g. Milko Pust.
•	Koncert Glasbene matice
V dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju pa je na cvetno nedeljo popoldan priredila svoj letni spomladanski koncert Glasbena matica pod vodstvom svojega dirigenta g. Antona Šublja. Zbor je izvajal Rossinijev oratorij "Stabat mater" poleg vrste umetnih in narodnih pesmi. Med umetnimi so bile kompozicije skladateljev različnih narodnosti. Zbor je izvajal koncert z njemu lastno dovršenostjo in nudil velik glasben užitek.
•	Velikonočna oddaja.
Na Veliko nedeljo nam je slo-
II.
V prvem poglavju sem nakazal poskuse predvsem z jezikovne strani vplivati na razvoj slovenstva v smeri slovanstva, ilir-stva in jugoslovanstva. Ti poskusi so šli za tem, da bi Slovenci opustili svoj jezik. Opustitev jezika pa naj bi omogočila hitrejše kulturno stapljanje. Tako bi tudi politično podlaga postala širša in močnejša. Politični moment v ozadju teh gibanj pa je bil zavesten in važen le za gotove posameznike, kot na primer pri Matiju Majerju Ziljskem. Pojav ilirstva in vseslovanstva kot tak med Slovenci vsaj do nekako leta 1870. še ni imel prave politične teže. Največ netiva-mimo dejstva, da je bil pač v ozračju časa-mu je najbrže dajala misel, da se bomo Slovenci na ta način hitreje kulturno dvignili. Lažje bi se okoriščevali z višjimi kulturnimi in zanstvenimi ustanovami drugih slovanskih narodov, ki so takšne ustanove že imeli, poleg drugih "praktičnih" razlogov, kot na primer izdajanje znanstvenih knjig. Na napade Nemcev in nemškutarjev iz slovenskih dežel na slovenske zahteve po enakopravnosti, katere so označevali s separatizmom in panslavizmom je odgovoril Blei-\veis s člankom v "Novicah" začetkom leta 1861. V članku, ki ga je naslovil "Kaj je panslavi-zem?", je izvajal, da so slovenski voditelji res literarni panslavisti, poltični pa ne, ker takšni "spadajo pod kriminal".
Ob času preporoda, to je jezikovnega in kulturnega, smo Slovenci že obstojali kot narod z lastno individualnostjo. Naša narodnost se je oblikovala tekom stoletij. Preporod nas ni šele rodil, temveč prerodil in prebudil v znamenju časa. Pojav nacionalizma v Evropi, ki nas je zajel kot druge narode, pa je dal narodnosti tudi silovit političen pomen in značaj, ki ga preje ni imela. Nacionalizem se je pojavil v dobi revolucionarnega liberalizma, ki naj bi, poleg novega so-cialno-gospodarskega reda uveljavil in vpelja hudi demokracijo na političnem področju. Teža države, ki je preje slonela na vladarju, se je prenesla na suve-
reno ljudstvo. Francoski kralj Ludvik XIV. je nekoč dejal: "Država, to sem jaz". Francoska ustava iz leta 1791, pa pravi: "Suverenost je ena, nedeljiva, neodtujljiva, od nikogar predpisana, pripada narodu". Ideja nacionalne države je dobila svoj zagon. V vrenju nacionalizma v Evropi so se politično prebudili tudi mali tlačeni narodi in sprejeli borbo, kajti njim je v tej borbi šlo za obstanek.
Politično, v modernem smislu, pa bi lahko trdili, da smo se Slovenci rodili leta 1848. - rodili namreč kot političen narod. Leta 1848. je revolucija zajela tudi dežele, ki so jim vladali Habsbur-žani. Takrat nismo le Slovenci postali političen narod v tem področju, temveč tudi Slovaki, Romuni in Srbi-Srbi namreč v okviru habsburške monarhue. Za Srbe pomeni ta doba tudi začetek prvih močnejših vplivov zapadno-ev-ropskih političnih gibanj. Hrvati, Cehi, Madžari, Poljaki in Italjani pa že v tej dobi niso bili zgol j nepolitični narodi in so imeli še živo lastno politično tradicijo. Bili so "historični" narodi.
Leta 1848. smo Slovenci prvič postavili svoje narodno-politične zahteve. Te zahteve niso bile vedno iste v nadaljnih političnih programih. Tudi na pota, ki naj bi pripeljala do njih uresničitve in činitelje, ki naj bi doprinesli do njih uresničitve, smo ob različnih časih različno gledali in jih različno presojali. Menjale so se zunanje prilike in položaj, prišlo pa je tudi do notranje-politišnih diferenciacij. Vendar pa bi lahko rekli, da so slovensko narodno-politično delo na splošno vodile in navdihovale tri temeljne ideje: ideja Zedinjene Slovenije, ideja narodne svobode in ideja enakopravnosti z drugimi narodi.
Slovenski narodno-politični program iz leta 1848., ki so ga formulirali dunajski Slovenci zahteva v prvi točki: "da poli-tiško razkrojem narod Slovencev na Kranjskim, štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor en narod se tudi v eno kraljestvo z imenam Slovenija sklene, in de ima zase svoj zbor. "V tem pro-
gramu je jasna zahteva po zedin-jenju Slovencev in po državno-pravni redi t vi, ki naj bi vodila do narodne enakopravnosti. Program seveda ni šel preko habsburškega okvira.
Ne morem se strinjati Franom Erjavcem, ki v svojih spominih naslovljenih: "Avtonomistična izjava slov. kulturnih delavcev leta 1921". (Zgodovinski zbornik, 1959, izdala Slovenska kulturna akcija) takole trdi: "Popolno nepoznan je in gladko izmišljotino pomenjajo zato trditve, da je 'klic po lastni slovenski državi . . . živel dalje v srcih in domovih slovenskih rodoljubov'. Vse XIX. stol. ne zaznamuje pri Slovencih niti ene take misli, kaj šele 'klica', temceč se pojavljajo od časa do časa težnje po slovenski skupnosti z ostalimi Jugoslovani, kolikor so ta vprašanja sploh zavzemala poltičen znašaj. Po dobi taborov smo celo klic po goli upravni avtonomiji zedinjene Slovenije dvigali lc ob raznih slovesnostih . . ." Program iz leta 1848. nikakor ni bil le "klic po goli upravni avtomiji zedinjene Slovenije", za kar ga, implicite, smatra Erjavec. Program govori
0	kraljestvu. Ta beseda je takrat gotovo pomenila, več kot zgolj upravno avtonomijo. Program zahteva "da ima zase svoj zbor "Ni dvoma, da je pod tem bilo mišljeno lastno zakonodajno telo. Ko so -po razglasu programa ob pripravah na volitve člani dunajske "Slovenije' prišli v Ljubljano, so v letaku "Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili" ponovili svoj prvi proglas in še posebej povdarjali pomen lastnega slovenskega parlamenta. Jasno je torej, da so sestavljalci pro-
' grama imeli pred očmi ne le te-| ritorialno zedinjenje Slovencev, ampak tudi takšno državno-pra-I vno ureditev, ki naj bi omogočila ' narodno enakopravnost. Sesta-j vljalvi programa si očividno niso zastavili vprašanja kompetenc. Niti niso jasno in revolucionarno izhajali iz stališča slovenske narodne suverenosti in pravice sa-
1	moodločbe narodov. Po njih zamisli naj bi v kraljetsvu Sloveniji bili veljavni zakoni, ki bi jih izdal cesar, a to le oni, ki bi jih izdal v sodelovanju s slovenskimi predstavniki.
V duhu avstroslavizma program ni šel preko habsburškega okvira. Vsi vodilni Slovenci, kakor tudi Čehi pod vodstvom Pa-
venska radijska oddaja na postaji WERE nudila poseben velikonočen program, ki je obsegal petje slovenskih velikonočnih pesmi, ki so jih izvajali razni slovenski zbori, med njimi tudi zbor Gallus iz Argentine, recitacije velikonočnih misli in nagovor pisatelja Karla Mauser j a.
lackega, so odklanjali vabila Frankfurta, ki naj bi omogočil Veliko Nemčijo. Prepričani so bili, da bi Velika Nemčija pomenila narodno smrt. Habsbur-žanov pa . takrat še ni bili istovetiti z nemštvom. Upali so, da se bo dalo habsburško cesartvo preurediti v smislu narodnostnih zahtev. Ob reševanju Habsburža-nov so računali tudi na njih hvaležnost.
Slovenski program i? leta 1848. je bil tudi osnova za nastop slovenskih poslancev, ki so bili izvoljeni v ustavodajno skupščino. V ustavni odbor skupščine so bili izvoljeni: Miha Ambrož, Anton Gorjug, Jožef Kranjc, Franc Miklošič in Matija Kaučič. Matija Kaučič je v skladu s slovenskim programon stal na narodnostnem stališču in zagovarjal federalistično preureditev habsburškega cesarstva v več-narodno državo. Narodnostnemu stališču Slovencev pa so nasprotovali zastopniki zgodovinskega stališča, ki so hoteli obdržati zgodovinske dežele v istem obsegu kot so bile in nasprotovali njih delitvi po narodnostnih mejah. Tu se je pokazala nesrečna delitev habsburških Slovanov med one ki so stali na zgodovinskem stališču in one, ki so stali na narodnostnem stališču. Čehi se niso hoteli odreči zgodovinski Češki, čeprav je imela nemško manjšino in so tako podpirali nemško stališče na Štajerskem in Koroškem. Ta delitev je tudi kasneje močno vplivala na politično delovanje in programe avstrijskih Slovanov in silno otežkočala njih enoten nastop. Palacki, ki je v početku sicer zagovarjal zgodovinsko stališče, je tudi predlagal preureditev Avstrije v zvezo osmih narodnostnih držav. Federalistična misel ni uspela. Končni ustavni predlog je sicer priznaval enakopravnost narodov in "pravico svojo narodnost in svoj jezik gojiti in ražviti", obdržal pa je razdelitev na historične pokrajine oziroma dežele. V okviru dežel pa piedvideval volilna okrožja po narodnostih in pa narodnostno okrožno avtonomijo. Ustava, ki jo je pripravljala izvoljena ustavodajna skupiščina, pa ni nikdar postala vrhovni zakon. Namesto nje je prišlo do dekretirane ustave, ki je bila povsem centralistična in do novega absuluti-zama.
(Nadaljevanje bo sledilo)
Veliki teden nam cerkev bere poročila evangelistov o obtožbah, procesu in obsodbi Sinu človekovega, našega Gospoda. Letos smo vse to, obenem s podobo temnih sil, ki so delovale v ozadju, videli tudi živo prikazano v Pasijonu.
Ob tem so se človeku v posebni osvetljavi pokazali obnovljeni napadi na slovensko protikomunistično borbo in begunce, v katere se je vrgel novou-dinjani elevelandski poročevalec "Prosvete" s svojimi pomaga.či; napadi s kamenjem, pljunki, gnojnico in blatom pobranim na starem gnojišču, kamor so to robo odvrgli poročevalčevi novi junaki sami takrat, ko so se udarili na svoja razgaljena zgolj komunistično - revolucionarna prsa ter strgali s svojega lastnega obraza narodnoosvobodilno krinko, katera je doslužila, saj je svojo zvodniško nalogo sijajno opravila. Takrat je postal pojem naroda tudi javno le ostanek buržuaznega reda, to, kar je njim izgrajenim komunistom v resnici vedno bil. (Primerjaj izjave vodilnih slovenskih komunistov v zadnjem času).
Kako daleč lahko potegne človeka sovraštvo in užaljeni napuh! Poročevalec ne vidi, kako poniževalno je zaradi majhnih osebnih prizadetosti po tolikem času capljati za onimi, ki so po tej poti hodili prekanjeno zato, da bi si osvojili in zavarovali mastne sadove absolutne oblasti in tvarnih dobrin, ter pobirati blato in kamenje, ki so ga isti pometali iz rok, ker pri ljudeh doma, ki so izpregledali, ni več učinkovalo in ker še je začelo gnusiti njim samim ter jih peči. Morje nedolžno prelite krvi namreč-gnali so jih na tisoče in tisoče kot ovce v zakol j-vpije v nebo in pada na duše morilcev, j Odgovornost je pretežka, da bi jo | nosili sami. Vsak lahkovernež je dobrodošel, ki bi bil pripravljen prevzeti nase del bremena s svojim kratkovidnim odobravanjem in tako lajšati odgovornost in prekletstvo prelite krvi, ki vedno izpodjeda temelje prestolom, ki so nanjo postavljeni.
Vzdušje teh napadov je čudno podobno omenu, ki ga slikajo evangelisti. Krik nahujskane, zapeljane množice odmeva v zraku. "Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke". "Križaj ga, izpusti Barabo"! Med dvanajsterimi samimi je izdajalec; ali je čudno, če je med veliko večjim številom izbranih tudi več za-slepljencev. Med njimi taki, ki
ff^
PLANINA RANCH"
Muskoka — Kanada VAS ZOPET VABI na počitnice na prostrano 700 jutrov (aeres) veliko posestvo z lastnim jezerom.
Zmagoslavje Velike noči sije v duše nas vseh, tudi onih, ki še potem, ko se je zagrinjalo že pretrgalo, kličejo nedolžno prelito kri nase. Velika noč je poroštvo zmage, zmage ljubezni in naša vera ni prazna, ker Kristus je res od smrti vstal. Alcluja".
Če /elite preživeti nekaj dni na soncu in svežem zraku, v popolnem miru, takorekoc na robu civilizacije, v neformalno-domačem okolju, sredi pašnikov in gozdov, kjer boste lahko /. zadoščenjem in nemoteno ribarili v milje dolgih potokih in jezeru, lahko delali kratke ali več ur dolge sprehode po skoraj divji naravi hribov in dolin, se v poletni vročini lahko hladili v kristalno čistem jezeru, ali v senci borovcev kraj njega, lahko sproščeno veslali in poslušali le odmev svojega lastnega glasu, lahko v sredi najhujše vročine prespali noči v udobju in hladu, potem za letošnje počitnice gotovo ne smete prezreti "Planine Raiuh", ki Vam bo letos z izbol jšanimi pogoji nudila
vse omenjeno in še mnogo drugega po zelo nizkih cenah.
•
Za podrobne informacije in rezervacijo se obrnite na "Planina Ranch" c o A. Kuk,	c o F. Pliberšek,
16 Northfield Road, ALI 59 Orchard Vievv Blvd., Scarboro, Ont., Canada	Toronto, Ont., Canada
Telefon: AT. 2—7634	Telefon: HU. 1—4875
so potem, ko so svoje delo opravili, obesili apostolske halje na klin. Njihova so pričevanja, ne Petrova. Žvenket srebrnikov, cena krvi, zamolklo odmeva. Pa danes ni moderno nositi srebrnikov nazaj. Z njimi se da živeti, čeprav je vsak košček kruha prepojen s krvjo dvanajstih tisočev moč in fantov, se pravi dvanajst tisoč zamorjenih družin v narodu, ki šteje le nad poldrugi miljon-, in zato tako silno grenak, da ga ponujajo še drugim. Res, temne sile in triumf sovraštva ter hudobije so v obeh podobah enaki, le da je v nasprotju z nebeško" -Žrtvijo tu predmet preganjanja le človeška revščina, obtežena s slabostmi telesa. Toda tudi ta žrtev ima svojo dragoceno vrednost prav po velikonočnem Jagnjetu samem. Za velikim tednom pride namreč Velika noč.
Na posebni radijski oddaji za ta praznik smo slišali tele besede, ki se nam zdijo vredne, da jih navedemo:
."Ura in oblast teme je minula. Vstajenje je sladki sad najvišje žrtve. Prihaja iz groba, ki so ga nasilni mogočniki v strahu za svojo oblast zapečatili. Toda grobov ni mogoče držati zapečatenih in z verigami zakovanih. Iz njih vstaja sila duha, moč ljubezni, ki tre okove sovraštva.
SLOVENSKE PLOŠČE
SL 6 Tam, kjer murke cveto Pod gorami KVINTET AVSENIK (Besedilo pesmi na ovitku) Cena $1.50
SL. 5 Juhe pojdam u škufeče Bratci veseli vsi SLOVENSKI OKTET
Cena $1.25
SL 4 Zapuščena
Marjanca
Cena $1.25
Stroški pošiljanja po pošti so v cenah vračunani. Plošče so 45 RPM, nezlomljive. Naročite jih pri:
SL0VENIA REC0RBS
P.O. Box 8184, Chicago 80, Illinois
• Kolektivizacija malih kmetij
in obrti je pospešila val beguncev iz Vzhodne Nemčije ter dosegla rekordno število 6000 v 1 enem samem tednu.
Perite in sušile vaše perilo aulomalično brez

napora... 2 elektriko!
JAVNA TRIBUNA
IZSELJENIŠKA ZVEZA
Čas je o tej zadevi spregovorti odkrito besedo. Dolgo je tega, kar smo prvič brali to ime med načrti in zamislimi, ki jih je objavljal Edi Gobec. Zadnje čase pa se "Izseljeniška zveza" češče pojavlja v časopisih, izzvala je že ostro debato, pa vendar še nihče prav ne ve, kaj je vsebina in kakšna naj bi bila oblika te organizacije, čeprav se je njeno organiziranje že začelo. Če vprašaš, kakšen je namen te zveze, ti nihče ne ve točno povedati; če bi rad vedel, koga vse naj organizacija vključuje, prideš na isto. Ker so namen, oblika in obseg temelji vsake organizacije, na katerih se šele lahko /ačne organizacija uresničevati, kaže organiziranje brez teh temeljev na druga ozadja. Združitev, povezava, besedi, ki jih ob utemeljevanju potrebnosti te organizacije srečaš, sta uporabljani bolj kot krilatici, vsebujoči sami na sebi neko privlačnost. Za tem medlim pročeljem pa se precej jasno črtajo sence resničnih motivov.
Prvič: organizacija naj bi bila vir materialnih sredstev za kakršne koli že potrebe v izseljen-stvu. Drugič: ta organizacija bi dala možnost obvladovati vse slovensko izseljenstvo tistim, ki se jim posreči zasesti ključne položaje ( in nekateri so prepričani, da jim ne bo težko to doseči). Tretjič pa se nakazuje oživitev starega načrta o kulturnem svetu, ki bi dirigiral vse-kulturno življenje ter odločal, kaj je katoliško in kaj ni, načrt, ki se je svoj čas izjalovil zaradi odpora pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki se ni dal v preči v to.
Povezava sama na sebi je nekaj idealnega. Taka pa bi bila le, če bi bila ta povezava spontana, kot rezultat in izraz izravnanih medsebojnih nesoglasij in splošnega pomirjenja med nami, ki bi temeljilo na popolni demokratizaciji medsebojnih odnosov, na priznanju dostojanstva človeka, ki vključuje pravico do lastnega mišljenja in določa enakovrednost ljudi različnega prepričanja.
Prvotna zamisel organizacije kot zveze, obsegajoče vsa izseljenska društva z vseh konti-netov, je primer diletantizma, ki se med nami košati na vseh mogočih področjih. Argumenti, ki jih je proti temu navajal Edi Gobec, so menda le organizatorjem odrpli oči, da društev, ki so zrasla iz tako različnih razmer, ni mogoče kar mimogrede poba-sati v en koš. Tako sedaj posku-sajo izvesti organizacijo za vsak kontinent posebej. Vendar bi bila tudi organizacijska povezava vseh različnih društev s tako različnimi polji udejstvovanja in cilji, čeprav omejena na kontinent, navadno sračje gnezdo. Vkleniti, recimo Slovensko kulturno akcijo, v to druščino, kjer bi bila prisiljena boriti se z men-taliteto kakega kegljaškega kluba, se pravi hujše kot "Pegaza vpregati v galejo". Tako neužitno " enolončnico" je težko smatrati za korak naprej. Povezava kulturnih društev, na kar se končno več ali manj zreducira vsa akcija, pa meče na vse početje senco vprašanja kulturnega sve-. ta, institucije, ki naj bi bil ne- [ dozoreli sad begunskega katoli- j škega shoda in ki odpira vrsto | naših "katoliških" problemov. |
Pri povezavi kulturnih društev je treba imeti pred očmi nasled-1 nje. Za nastanek naših kultur- ■
nih društev po naselbinah so bile redno odločilne razmere in lakolnj pogoji .največkrat predvsem prisotnost za določeno panogo kulturnega udejstvovanja sposobnih ljudi in tako so tudi take okoliščine vplivale, da so ta društva rastla ali upadala. Zagon pa sta vedno dajala veselje do kulturnega dela in zavest svobodnega odločanja. Danes, ko je zaradi asimilacijske sile okolja treba vedno večjih žrtev za tako delo, je še veliko važnejše, da kulturni delavec sam odločal o svojem delu. Čim bi začele naloge prihajati od vrha, potem tak delavec raje pusti vse skupaj in gre. Pa ne samo posameznik, temeveč tudi društva sama uspe-: vajo le v svobodi. Postavljajo si ! naloge, kakor jih krajevne raz-j
mere in razmere v društvu samem, ki jih poznajo le oni, nakazujejo in vsako vmešavanje jim lahko samo načrte postavi na glavo.
Pri utemeljevanju potrebnosti povezave teh društev pa prihaja do izraza tudi miselnost, ki jo razširja navadno krog ljudi, ki sam stoji izven kulturnega dela, miselnost, proti kateri se je začela pri nas borba že vsaj pred tridesetimi leti. To pojmovanje kulturno delo ponižuje na stopnjo pridobitvenih podvzetij. "Požarni brambi je treba novih cevi, zato bomo naredili igro". Kulturno delo samo ima svoje vzvišene cilje in naloge in te so predvsem služiti resnici in lepoti in ju ljudem posredovati. Vsaka panoga doseza to na svoj lasten načih in z različnimi sredstvi. Čim popolnejša so ta sredstva, tem popolneje lahko ta prizadevanja lepoto poustvarjajo. Napredek v razvoju posameznih kulturnih panog in pa tudi od tujega okolja razvajena publika terjata skrb za čim popolnejše izvedbe. Dohodki predstav gredo zato predvsem za njih opremo in za nabavo opreme, ki bo služila za nadaljne delo. Iz preostanka v blagajni članstvo potem deli podporo, ki naj bi šla predvsem drugim kulturnim ustanovam, ki niso rentabilne, kot založbe knjig, šole, itd. Vpregati pa kulturno delo kot navadno deklo česar koli, tudi dobrodelnosti, je poniževanje kulturnega dela in ubijanje njegovega naravnega razvoj h. Dobrodelnost, ki je gotovo nekaj plemenitega, si more preskrbeti denarne vire s sredstvi, ki sama na sebi nimajo svojega višjega poslanstva. Še od doma so znani dobrodelni plesi; v Trstu ga imajo na primer vsako leto. Potem so viri za dobrodelnost druge zabave, banketi, tombole, loterije, srečolovi, pikniki in nabirke. V Ameriki ima recimo Liga v tem obširno polje neizrabljenih možnosti, saj dobrodelnost od vseh akcij najlažje upa na uspeh, ko v imenu reve-žev trka na človeška srca ter apelira na usmiljenje in dobroto. Seveda to zahteva dela. In vendar bi tako igralske družine uporabile svoje dohodke, da bi se oskrbele z vsem, kar je potrebno za uspešno delo in napredek in bi lahko še dolgo opravljale svoje poslanstvo ohranjevanja slovenske besede in posredovanja lepote. K predstavam, ki bi bile na višini, bo občinstvo še dolgo rado prihajalo in ga ne bo treba goniti skupaj z gromom in bliskom ter bitjem plati zvona. Večni pristavek, ki je prišel v navado: čisti dobiček je namenjen za to in to, je pri kulturnih prireditvah popolnoma zgrešen. To je toliko kot bi zapisali, če že predstava ne bo prida, boste vsaj prispevali v dober namen. Sicer pa poskuša sedaj Liga sama že postati neka "izseljeniška zveza" v malem. Meša dobrodelnost, kulturo, narodno obrambo z malo zamaskirano politiko, tako da nobena od imenovanih stvari sama na sebi nima spodobne podobe, temveč je vse skupaj tipična slovenska godlja".
Komur je res za uspečno delo in napredek kultrunih društev, jim bo v sedanjih razmerah pustil njih samostojnost in svoboden razvoj. Društva že sama, v kolikor je to potrebno, najdejo stike med seboj in to je ona mera stikov, ki je potrebna in koristna. Društva tudi rada, kot kaže izkušnja, pomagajo pri konkretnih skupnih akcijah, če so za to naprošena, toda v tisti meri in obliki, ki se članstvu v zadevi zdi primerna.
Še besedo o organiziranju z vrha navzdol. Zelo ceneno in obenem neškrupulozno je zidati na to, kar so drugi s trudom izgradili, to kar so z neštetimi žrtvami posejali drugi, požeti in povezati v snop. Izseljeniška zveza je potrebna in lahko koristna organizacija, toda ne kot organizacijska povezava obstoječih društev, temveč kot zveza posameznikov. Dve možnj obliki se nakazujeta zanjo. Če naj jo organizirajo duhovniki, potem bi bila to nekaka Rafaelova družba, ki bi skrbela za duhovno živ-

Notranja plast obrnjena tako da je vaša noga v dotiku z mehko stranjo tkiva! Edine nogavice na svetu odobrene za zdravje in udobnost po odboru za narodno zdravje nog.
evropski ena v i
c(fenmaM
PATENTIRANE
NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM
S-12-0
ljenje in napredek slovenskih izseljencev. Če pa naj bi bila res prava izseljeniška zveza, pa bi jo morali organizirati laiki-seveda taki, v katerih idealn^st bi imeli ljudje zaupanje-in bi vključevala vse slovenske izseljence po svetu, ki priznavajo : osnovna moralna načela in ob-' sojajo komunistično tiranijo. Organizacija naj bi gradila pri posameznikih neposredno na slovensko in izseljensko zavest. Tako bi zveza ne uklepala svobodno nastalih društev in jih utesnjevala, delo pri tej organizaciji ne bi padlo spet na ramena že tako preobloženih društvenih delavcev in pritegnila bi ljudi, ki se zaradi prezaposlenosti ali drugih vzrokov ne udeležujejo društvenega življenja, tu pa bi lahko sodelovali vsaj z denarnimi prispevki.
Naj se obrnem sedaj direktno do častite duhoščine. Iskreno in
i i srca želimo, da se trudite za naš duhovni dobrobit tudi v svetnih organizacijah, toda pv. stite nam svoboda v posvetnih zadevah, razen vprašanj vere in morale že zato, da ob zavračanju komunizma lahko v nasprotju z duhovno zasužnjeno-sljo naroda doma, brez licemer-stva pokažemo na našo svobod-nost, zato da bi mogli v polni meri razviti sadove te svobode, ki bi potem lahko postali vzor in cilj hrepenenja človeka v domovini. Spoštujemo Vašo cerkveno avtoriteto, toda ne skušajte te avtoritete raztegovati na druga področja in ne posojajte je posvetnim skupinam. Učite nas krščanske ljubezni z besedo in zgle-om, one ljubezni o kateri berete pri sv. Pavlu, da vse pretrpi, vse odpušča, ne išče sebe in se ne napihuje. Radi bi, da poveste tistim, ki si izobešajo tablico "katoliški" (beseda ki ima pri nas zraven še politični prizvok) in se trkajo po njej, da niso zato kaka zvrst nadljudi, ki jim je dana oblast v nebesih in na zemlji; da so naše duše, ki se grešniki, ne upamo oči povzdigniti, prav toliko vredne; naj vsemogočnega Boga ne vtikajo v svoj mali žep in naj vendar tudi Njemu pre-puste kaj, recimo sodbo nad ljudmi in mu dajo časa' in priliko, da z žarkom svoje milosti posveti v iskanja ljudi. Hrepenimo po onem času, ko se krščanstvo rtied nami ne ko kazalo samo v priznanju bližnjemu i tega, kar zahtevamo sami zase, temevč kjer bo pravo krščanstvo služba bratom. Vem, da gre to daleč. Toda ali je preveč pričakovati, če že ne ljubezni, vsaj pravičnosti?
■
— min
Znana angleška zdravniška -e-vija "Lancet" je objavila 27. februarja 1960. naslednji kritični pregled o beguncih v Evropi, ki g; vsebinsko posnemamo:
Na Skupčini Združenih Narodo junija 1959. je bilo razglašen "Svetovno begunsko leto" z nas lednjimi cilji: 1.) vzbuditi v sveti, zanimanje za begunce in j in preskrbeti denarno pomoč in 2. preskrbeti nove možnosti za stalno naselitev bodisi s prosto voljnim povratkom domov ali pa izselitvijo in vkjučitvijo v novt dežele. V Angliji je bil, ustanovljen poseben odbor s slettečimi nameni: pomagati 160,000 beguncem v Evropi, ki spadajo pod ju-risdikcijo Visokega Komisarja pri Združenih Narodih: pospešiti naselitev 8000 evropskih beguncev s celinske Kitajske; pomagati- ki tajskim beguncem, katerih j^ skoro 1 milijon v Hong Kong-u in pomagati tudi tisočem arabskim beguncem.
Naslednje poročilo o položaju beguncev v Evropi je pola so-trudnik revije "Lancet", ko se je mudil med njimi v Italiji, Avstriji in Nemčji.
OZADJE. Vse preveč lahkotno bi bilo misliti in govoriti o beguncih bodisi kot številki, ki se doda statističnim razpredelnicam ali pa kot o kakem dogodku, ki ga kdo pripoveduje pod vplivom tre nutnih čustev. Vedeti namreč moramo, da je begunec oseba z dušo in telesom, ki pa mora začeti življenje — velikokrat čez noč — v nenavadnem okolju. Njegove potrebe so iste kot katerega koli drugega zemljana. Vsak novi begunec je problem zase, ki zahteva hitre odločitve. Čim dalje mu ne priznamo polnopravnega produktivnega mesta v dražbi, tem težje bo zanj zasesti tak položaj, in kar ob začetku naj pribijem >, tem večja bo krivda tisah, ki gu pustijo životariti v taboriščnih barakah.
Položaj beguncev v Evropi, kot tudi drugod, nikakor ni statičen: begunec se more vrniti domov ali se pa naseli v; deželi, kjer jo najprvo zaprosil za zatočišče • drugi zopet emigrirajo ali se pa ilegalno presilijo v kako drugo deželo, kjer upajo, da bodo pogoji bolj rožnati. So pa države koi n. pr. Italija in Avstrija, ki vsak dan sprejemajo nove begunce in ; zato ni mogoče nikoli točno ugo-' toviti, koliko je beguncev v teh ! deželah.
| V jeseni leta 1959. je bilo po | uradnem poročilu Visokega Ko-i misarja za begunce pri Združenih Narodih v Nemčiji, Italiji, Franciji, Grčiji in Avstriji 110,000 beguncev (vključeni tudi 22,000, ki so živeli v taboriščih), a leto ' preje jih je bilo 160.000, od teh jih je 40.000, žhJ.o v taboriščih Število beguncev je torej padlo, čeprav je v preteklem letu prišlo, 6000 novih beguncev v te dežele.
V teh številkah pa so seveda vključeni le oni, ki morejo zadovoljiti "definiciji begunca" kot so jo postavili Zruženi Narodi, to se pravi tisti, ki so bili pi is jeni zapustiti svojo domovino zaradi političnega ali podobnega preganjanja oz. iz strahu pred takim j preganjanjem. Tako niso vključeni kot begunci tisti, ki narodnostno pripadajo isti državi, v kateri iščejo zatočišče (n. pr. Pakistancj in Indijci ali pa Viei- j namci in Korejci). Izključeni so tudi "gospodarski" begunci, ki iščejo boljših gospodarskih pogojev za svoje delo izven svoje domovine. Potemtakem je dejansko število razseljenih in nenaseljeni/, ljudi v Evropi mnogo višje l">i 10,000. Tisti, ki ne morejo zadovoljiti "definiciji" Združenih Narodov so, tudi v nevarnosti, da jih vrnejo v svoje dežele in je tudi njihov materijalni položaj slabši.
Neprosredna pomoč in morebitna rešitev problemov, na katere begunec naleti takoj v začetku so različni v vsaki deželi. Dali be- j gunec ostane, oz. se seli, zavisi v veliki meri od gospodarskega položaja dežele, ki ga je najprvo sprejela. Niti Grčija, kjer je sorazmerno malo beguncev, niti Ita- j lija, kjer jih je mnogo več, nista zainteresirani na beguncih kot
viru za delovno silo. Italija sami ,ma čez 2 milijona nezaposleni) Judi in nič manj kot 400,0J. lastnih državljanov živi v tabo dščlh. Italijani sami se skušajc aaseliti v bolj bogatih deželah, n pr. v Zapadni Nemčiji. Nemčij. pa je po drugi strani s svoji, cvetočo ekonomijo zainteresiran, obdražati vse begunce, ki so sposobni za delo. Prav tako je zainteresirana tudi iz političnih ozircn obdržati 12 milijonov svojih so-rojakov, ki so pribezali i Vzhodne Nemčije in jih uporabit kot močan "adut" za zdiužite\ Nemčije. Teh 12 milijonov "definicija" Združenih Narodov ni. priznava za begunce. Avstriji, zavzema nekako srednje stališče Čeprav je brezposelnost v te deželi precej visoka, posebno po zimi, bi verjetno rada pridob 1. na delovni sili ter tako pospešili industrializacijo	sorazmern
zaostalih vzhodnih predelov.
Po obisku Italije, Avstrije ii Nemčije smo prišli do naslednjil zaključkov: a) skrb za begunci mora postati mednarodna, ke, morajo v sedanjih razmerah nekatere države preveliko prispevati; b) z dobro voljo in žrtvami spremeniti brezupen položaj "starih" beguncev in c) način postopanja z begunci v preteklin letin ni bil človečanski in je bil poniževalen za ljudi, ki so ga bili deležni. Pod oznako "slari" so mišljeni begunci, ki so bežali pred 1. 1956.
AVSTRIJA. Okrog 300 ljudi na mesec pribeži ilegalno iz Jugoslavije. Vsakega zasliši policija in odloči, ali naj bo sprejet kot politični begunec. O begunčevi usodi je obveščen tudi predstavnik Visokega komisarja za begunce v Avstriji, in če ne pride do sporazuma, ima avstrijska vlada zadnjo besedo. Od septembra 1959. so vsi tisti, ki iščejo zatočišče v Avstriji, poslani v osrednje bivališče Trais-kirchen, kjer zvamejo v pretres begunčevo "zgodbo". Nekuleri so poslani nazaj na mejo, drugi pa ali ostanejo v Avstriji ali se pa začno pripravljati na emgracijo.
Kmalu po prihodu se begunci navadno prijavijo v 'Medvladno zvezo za evropke begunce" — I.G.E.M. in pa kako dobrodelno društvo, ki ga navadno vzdržujejo narodnostne skupine in verske organizacije in v katerih begunec išče nasvetov in pomoči za emigracijo oz. naselitev ali pa, da bi dobil pri njih hrane, obleke, denarja in moralne opore. Če begunec želi ostati v Avstriji, se lahko obrne na razne ustanove, ki skrbijo za begunce kot n. pr. U.N.II. C.R. ali pa U.S.E.P. in se prijavi na Delovnem uradu za delo Predno so vsi papirji v redu za emigracijo, traja včasih več kot 2 leti.
Od "novih" Jugoslovanov (tisti, ki so prišli po letu 1955) je nad 60°o fantov od 18—40 let, okrog 159-0 deklet, 12°o družin z otroki, 6°o družin brez otrok, 2°o je starih nad 60 let in 0.5°o je pa mladina pod 18 leti. Od 2100 nenaseljenih Jugoslovanov v januarju 1960 hočejo emigrirati vsi, razen 100.
/
Zelo zanimivo je nasprotje m<—l temi "novimi Jugoslovani in "novimi" Madžari. V tej dragi sku pinj je 40° o družin z otroki, fanto\ 20','o, družin brez otrok 2J? o deklet 10"o, ostalo je pa mladina in stari ljudje. Od teh 10,000 Madžarov se jih je 700 izreklo, da hočejo ostati Avstriji, čeprav bi mnogi od njih že lahko emigrira-li, pa so sklenili ostati, deloma ker se počutijo precej doma zaradi vezi z bivšo Avstro-ogrsko monarhijo, delno pa tudi zau«, ker tako upajo, da bodo lahko ohranili zveze s sorodniki onstran meje.
NOVI IN STARI: 1. jan 1960. je bilo v Avstriji 56,526 beguncev j pod zaščito Visokega Komisarja j za begunce. Od teh jih je 64421 živelo po taboriščih in Ustanovah pod nadzorstvom federalne vlade in 1186 jih je pa živelo po domovih in ustanovah, za katere skrbe razne dobrodelne ustanove; 1227
ŽENSKI KOTIČEK
Dobli smo od "Canadian Need-;ecraft Association Ltd" večje levilo tiskanih predlog v ang-eščini, ki so na razpolago našim čitateljicam, ako pišejo na Upravo, "S.D.". Ženski kotiček, 646 Euclid Ave., Toronto, ter prilože 15 centov v denarju ali znamkah za stroške. Vsaka predloga je opremljena s slikami in vzorci. Na razpolago imamo:
a.) Knitting leatlets No. CW 132: The Ouaker set (za 6 mesecev stare).
c.) Embroidery leaflets No. 7392: Embroidered Apron.
b.) Crochet leaflets No. C 4907: Gloves with latice cuffs.
jih je bilo v neuradnih taboriščih, ostalih 47,671 jih je pa živelo privatno. Poleg tega je pa že okrog 270,000 bivčih beguncev, ki imajo že avstrijsko državljanstvo.
Skrb federalne vlade, U.N.H.C.R. in dobrodelnih ustanov za begunce.
V 137 neuradnih taboriščih živijo samo "stari" begunci. Nekatera od teh taborišč so v privatnih rokah, za drage skrbe lokalne oblasti; po večini so to leseni, barake, brez najnujnejše opreme. Državna taborišča, 42 po številu, so v boljšem stanju: navadno so to bivše vojaške barake, varne pred slabim vremenom in z zdravstvenega vidika bolj oh j manj zadovoljive.
Vlada namerava zapreti vsa svoja taborišča koncem leta 1952. in nastaniti tiste, ki še ne bodo emigrirali, v posebih poslopjih.
V načrtu imajo zgradit) 400 stanovanj in U.N.H.C.R. bo kril 50"o stroškov. Ta staovanja so prostorna, clobro grajena in udobna. S tem pa problem še ni rešen, ker manjka še denar za hrano in ni nikogar, ki bi kaj zaslužil. Ce begunec — samec nima dela, do bi podporo 360 avstrijskih šilingov (ca $15) na mesec. Poročeni mož dobi 560 šilingov in za vsakega otroka še 180 šilingov. V uradnih taboriščih nezaposleni moški nične plača za stanovanje in hrano, če je pa zaposlen, mora plačati mesečno 35 šil. za stanovanje in še 8—9 šilingov na dan za hrano. ....ZDRAVNIŠKA SKRB ZA BEGUNCE. ederalna vlada skrbi za zdravstvene potrebe beguncev. Posebni sanatorij, ki je na zelo dobrem glasu, je namenjen za jetične bolnike in trenutno je samo 30 ljudi, ki imajo odprt ) pljučno jetiko. V letu 1957. so pregledali z Roentgenom 18,00) Madžarov in našli 2.5°o ljudi, ki imajo, oz. so imeli jetiko. V letu 1958. so hoteli napravili podoben pregled "novih" Jugoslovanov. Škoda, da je zmanjkalo denarja in so mogli pregledati samo 400 —500 ljudi. Prj tem pregledu so našli tudi 2.5% jetičnih. Drugi begunci največ bolehajo na "slabosti srca", visokem krvnem pritisku, prebavnih organih in revni a tizmu.
(nadaljevanje prihodnjič)
d.) Sewing leaflets No. S-5737: Two—tone evening Bag
e.) Crochet leaflets No. c-FV-386: Bazaar Items.

Pohitite z naročilom.
•	Po poročilih iz Hrvatske sc
ljudstvo še stalno poslavlja od kardinala Stepinca v zagrebški katedrali. Verniki prihajajo iz najoddalnejših krajev ter prinašajo vence, cvetlice in pričigajo sveče od grobu.
•	Po istih poročilih si UDBA brezuspešno prizadeva, da bi odkrila oporoko in tri knjige dnevnika, ki ga je pokojni kardinal pisal v zaporu v Lepoglavi.
•	Odgovor kardinala Stepinca na poziv okrožnega soaisča v Osijeku, ki smo ga delno objavili tudi v SD, je bil v celoti objavljen v Congressional Record 10. marca t.l.
• George Meaney, predsednik
delavske organizacije AFL-CIO v ZDA se je izrazil 19. aprila v New Yorku proti koncesijam Šovjetom ob priliki sestanka državnikov v Parizu v maju. Povdaril je, da bodo enako škodile miru in svobodi kot so koncesije Hitlerju. Zavrnil je tudi nasvete za izmenjavo obiskov med zastopniki delavskih organizacij ZDA in SSSR, ker so sovjetske organizacije samo vladne agencije.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Urejuje: Uredniški odbor Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, z i Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.