i AcrocephaluS mobitel letnik 19 številka 87-88 1998 Bird Life l \ II U \ \ M < i \ \ I 4 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editorial board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec translator and language editor fotoliti photoliths tisk print cena price naklada / circulation 1000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 6276 Pobegi, Kocjančiči 18 tel: 0609/643 703, od 8K do 9h Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanje, layout & technical editing), Igor Pustovrh (svetovalec za fotografijo photography), Slavko Polak (svetovalec za ilustracije drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika assistant editor) Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, Andrej Sovine, Dare Sere, dr. Davorin Tome Henrik Ciglič ATELJE T. Škofja Loka MEDIUM Radovljica 1000 SIT za številko, dvojna številka 2000 SIT, letna naročnina 5000 SIT 800 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov / address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepxesident tajnik secretary žiro račun izvršilni odbor /executive board letna članarina annual membership subscription International Girobank 1001 Ljubljna, p.p. 2395 Ljubljana, Žibertova 1, tel:. 061/133 95 16 četrtek med 18. in 20. uro Peter Trontelj 1000 Ljubljana Cesta na Laze 27 Franc Bračko 2000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel:.062/29 086 Borut Mozetič 1000 Ljubljana, Rožna 7 tel:. 0609 625 210 50100-620-133-05-1018116-2385287 A. Bibič, L. Božič, D. Denac, T. Jančar, P. Kmecl. B. Marčeta, T. Mihelič, B, Mozetič, S. Polak, A. Ramšak, B. Rubinič, D, Sere, A. Šorgo, B. Štumberger, T. Trilar, M. Vogrin in častna člana dr. S. D. Matvejev in dr. A. O. Župančič 5000 SIT za posameznike, 3000 SIT za učence in študente, 1000 SIT za podmladek in 20.000 SIT za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 27620- 99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Ä Sponzor Mobitel. Partner BirdLile International. Donator Prirodoslovni muzej Slovenije Ä- Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4 3. 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS V pričakovanju plime Ob sprejetju zakona o rezervatu Škocjanski zatok In expection of the tide An act on the Škocjan Inlet Reserve passed at last Pred sedemnajstimi leti smo v Acro-cephalusu (št.7) poročali o prvem zavarovanem močvirju v Sloveniji. Takrat, leta 1981, je Skupščina občine Kranj z odlokom zavarovala glino-kopno močvirje Bobovek, Zdaj je Republika Slovenija z zakonom zavarovala slano močvirje v Škocjanskem zatoku. Po tem bi lahko sklepali, da se močvirjem v Sloveniji godi vse bolje in bolje. Morda se bodo nekega pomladnega dne v prihodnjem stoletju kot mokrišča znašla celo v ustavi. Zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, objavljen je v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 13.3.1998, zaradi dolžine ne bomo ponatiskovali, vsekakor pa si v našem uvodniku zasluži komentar. Z izdajo tega zakona je vlada presenetila vse, ^ ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 nenehno taktizirajoče lokalne politike, mencajoče regionalne naravovarstvenih in celo za zavarovanje najbolj iskreno zavzemajoče se ornitologe. Minister Gantar je tako v slovenskem varstvu narave potegnil potezo stoletja. Osupli lokalni politiki so pohiteli z izjavami, kot je bila ta, da pri urejanju Škocjanskega rezervata ne smemo pozabiti na rekreacijske, parkovne in sprehajalne površine, s čimer so pokazali, da še zdaj ne vedo, za kaj pri tem zavarovanju gre. Regionalnim naravo-varstvenikom je kot vedno tudi tokrat padla sekira v med, saj jim zakon kot državnim podanikom izrecno podarja strokovno varstvo. Naivni ornitologi pa si obetamo, da nam bo ostalo vsaj upravljanje rezervata, ki pa ima z omitologijo bolj malo opraviti. Koncesija za upravljanje bo namreč podeljena za povsem upravne naloge, kot so "izvajanje" varstvenega režima, pripravljanje letnega programa, spremljanje in analiziranje naravnih vrednot, upravljanje zemljišč, vzdrževanje objektov, izdajanje publikacij, zbiranje dokumentacije, sodelovanje pri mednarodnih projektih in organizacija nadzorne službe. Le terenski obhodi bodo zanesljivo ostali v rokah amaterjev. Pričujoči zakon je prvi zakonski predpis v državi Sloveniji, ki izrecno govori o vzpostavitvi primernih pogojev (jezikovno pravilno bi moralo pisati razmer) za življenje rastlin in živali in ne ponavlja floskul o teh bitjih kot indikatorjih ogroženosti nekih višjih organizmov. Kljub temu v zakonu p>ogrešam izrecno navedbo razlogov oziroma ciljev, zaradi katerih je bil rezervat ustanovljen. Videti je, da je zakonodajalec na to kratko malo pozabil. Tako je prav smešna 2. točka prvega odstavka 11 .člena v poglavju Varstvo, razvoj in upravljanje rezervata, kjer piše, da vlada Republike Slovenije sprejme "načine uresničevanja ciljev varstva in razvoja, določenih z zakonom", ko pa teh ciljev varstva in razvoja ni najti nikjer. Tako nikjer ne piše, da je rezervat ustanovljen med drugim tudi za ptice, da bi tu lahko nemoteno počivale in se razmnoževale. Sploh so ptice v zakonu omenjene bolj mimogrede na enem samem mestu (v 6. členu). Prav tako pa ni nikjer v zakonu omenjen poglavitni krivec za nastale bedne razmere, v katerih se rojeva rezervat. To je Luka Koper, ki je tri desetletja krojila usodo zatoka s tem, Škocjanski zatok, junij 1991 (I. Geister) 34 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS da ga je zasipavala z luškimi odpadki, refulom in gradbenim materialom in ga v prostoru, ki si ga je z ograjo zamejila, zasipava še danes. Če ne verjamete, pridite pogledat. Zato mislim, da je največja napaka tega zakona, da temu največjemu onesnaževalcu morskega obrežja na Slovenskem ni naložil povračila v prvotno stanje. Seveda pri tem nimam prav. Luka Koper je onesnaževala naše morsko obrežje in ga še vedno onesnažuje s privolitvijo države in država je, kot je videti, tiho priznavajoč napako zdaj pripravljena plačati stroške čiščenja, če že vzpostavitev v prejšne stanje zdaj ni mogoče. Pač pa je na dveh mestih v zakonu omenjen drug poglavitni krivec sedanjega bednega položaja zaroka, čeprav res ne v vlogi pravnega subjekta, ki bi mu bila z zakonom naložena sanacija katastrofalnih razmer, temveč v vlogi prišepetalca. To je Mestna občina Koper, ki po zakonu vladi prišepetava tako pri sprejemanju programa varstva in razvoja rezervata kot pri sprejemanju prostorskega izvedbenega akta. Tako pač razumem zakonsko formulacijo, da vlada te dokumente sprejema "po predhodnem mne- Škocjanski zatok, september 1997 (I. Geister) nju" koprske občine.v Vsi, ki smo se zavzemali za zaščito Škocjanskega zaroka, najbrž ne bomo tako hitro pozabili, kakšno je bilo "predhodno mnenje" matične občine med desetletja trajajočim uničevanjem tega naravnega fenomena. Zakon o ohranitvi preostanka Škocjanskega zatoka bo mestu Koper, ki ga je od nekdaj od vseh strani oblivalo morje, vrnilo vsaj kanček tistega predvčerajšnim, v obdobju fašizma in komunizma, zapravljenega dostojanstva, ki se mu reče zgodovinska prepoznavnost. Ko bi slovensko geografsko telo po drugi svetovni vojni ne bilo izgubilo mesta Trst, koprske luke sploh ne bi bilo treba graditi in bi bil Koper nemara ostal otok. Sedaj se na dobršnem delu izsušenega morja razprostirajo avtomobilske jasli in lenobno poležavajoča industrijska cona. Tako nam ne preostane nič drugega, kot da počakamo, da ta otroško puber-tetna doba mine. Potemtakem bi smeli reči, da smo v obdobju pričakovanja nekakšne prostorske zrelosti. Projekt renaturacije Škocjanskega zatoka je zato pravšnji izziv. Iztok Geister 35 ACROCEPHALUS XK - 87-88 -1998 Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Results of the Mid-winter Waterfowl Counts in January 1998 in Slovenia Borut ŠTUMBERGER UVOD letošnjem štetju na enak način prešteli ptice tudi tam, kjer še ni bilo pripravljenih Vodne ptice so življenjsko odvisne od vnaprej določenih kart in vrisanih odsekov, mokrišč, tod se pojavljajo pogosto v velikih & bi jih naj prehodili, npr. Soča, Vipava. koncentracijah m so eden najbolj očitnih Na kartah vrisani in oštevilčeni rečni kazalcev bogastva in diverzitete teh pro- odseki so v rezultatih združeni v odseke, ki duktivnih ekosistemov (Rose 8c Scott 1997). jih omejujejo posamezni kraji, mostovi, Standardizirana in časovno usklajena pregrade ipd. To združevanje je bilo štetja vodnih ptic so tako postala ena potrebno zaradi preglednosti in predstavi- izmed osnov za varstvo in upravljanje tve rezultatov (npr. na reki Dravi s kanali mokrišč (npr. Aubrecht 8c Winkler 1997). hidrocentral smo šteli na 74, na Muri na 29 Mednarodno štetje vodnih ptic - Interna- in na Savinji na 26 odsekih ipd.). Podatki tonal Waterfowl Census (IWC), ki ga za vsak rečni odsek posebej ali posamezno koordinira Wetlands International, na lokaliteto z vodnimi pticami so arhivirani v nacionalnem nivoju pa DOPPS - BirdLife DOPPS. V nekaj primerih so se popisi dveh Slovenia - omogoča spremljanje velikosti aii več opazovalcev na nekaterih rečnih populacij vodnih ptic na osnovi stalnih odsekih pokrili. V takšnem primeru je bilo štetij po vsem svetu. Pri tem ima posebno upoštevano največje prešteto število ene- vlogo prav januarsko štetje. Z njim na ga izmed popisovalcev. osnovi kvantitativnih podatkov na severni Kormorani so bili z izjemo števnih polobli ocenjujemo velikost prezimujočih območij Obale, Notranjske in Primorske populacij posameznih vrst ptic in ugotav- prešteti na skupinskih prenočiščih; enako, ljamo mednarodno in nacionalno po- upoštevaje posebnosti vedenja v času membna mokrišča v obdobju prezimova- štetja, so bile preštete še gosi in delno nja. V delu so predstavljeni rezultati štetja galebi ter sive čaplje (glej diskusijo). vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Nejasnosti in pozornost vzbujajoči podatki so bili pisno ali telefonsko preverjeni in METODA tako vključeni ali pa izločeni iz obdelave rezultatov štetja. Za več informacij o Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) smo v metodologiji štetja glej Štumberger (1997). Sloveniji opravili v soboto 17. in nedeljo 18. Preštete so bile vse vrste vodnih ptic. januarja 1998. Koordinirano in hkratno Zaradi predstavitve, obdelave in raz- štetje na osnovi kart z vrisanimi rečnimi iage so lokalitete z vodnimi pticami v odseki smo letos razširili s celotnega toka Sloveniji v rezultatih združene v števna Drave in Obale se na Muro (Mele pod območja (glej tabelo 1). Tako za razpravo Radgono - Orlovšček pred Hotizo), Savinjo kot za opis vremenskih razmer, povzetih (Ljubno : Zidani Most)^ spodnjo Savo (Za- po vremenskih napovedih Hidrometereo- gorje - Catez), Krko (Žužemberk - izliv v loškega zavoda Slovenije, velja, da imajo Savo), zgornjo Savo (Kranj - Breg pri Litiji), zgoij informativen namen. Ljubljanico (Prule - izliv v Savo). V DOPPS tako želimo do leta 2000 pokriti vse sloven- VREMENSKE RAZMERE ske reke in zagotoviti redno spremljanje ptic za vsak rečni odsek posebej. Terenski v času štetja so bile v Sloveniji vse opazovalci so na rekah in potokih ob tekoče vode in pretočne akumulacije 36 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA SPECIES STEVNO OBMOČJE MURA COUNT AREA DRAVA SAVINJA SPODNJA ZGORNJA NOTR. IN OBALA SKUPNO SAVA SAVA PRIMOR. TOTAL rdečegrli slapnik polarni slapnik mali ponirek čopasti ponirek sivogrli ponirek črnogrli ponirek veliki kormoran vranjek pritlikavi kormoran velika bobnarica mala bela čaplja velika bela čaplja siva caplja bela štorklja labod grbec njivska gos beločela gos siva gos duplinska gos mandarinka navadna žvižgavka konopnica krehlja mlakarica dolgorepa raca žličarica sivka kostanjevka čopasta črnica beloliska zvonec mali Žagar srednji zagar veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica črna liska beločeli deževnik navadna prosenka priba spremenljivi prodnik kozica veliki škurh rdečenogi martinec črni martinec pikasti martinec mali martinec črnoglavi galeb rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb kričava čigra vodomec povodni kos G. stellata 1 1 G. arctica 1 4 9 59 73 T, ruficollis 20 626 6 180 278 15 18 1143 P. cristatus 20 71 42 11 29 27 108 308 P. giiseigena 1 1 1 3 6 P. nigiicollis 79 79 P. carbo 197 995 221 467 644 55 260 2839 P, aristotelis 1 1 P. pygmeus 1 1 B. stellaris 1 1 2 E. garzetta 122 122 E, alba 4 44 9 21 78 A. cinerea 34 293 120 92 158 31 75 803 C, ciconia 1 1 2 C, olor 36 245 7 57 35 9 389 A. fabalis 2035 2 2037 A. albilions 250 250 A. anser 33 1 34 T. tadoma 3 1 5 9 A. galeiicuiata 1 1 A. penelope 19 1 142 48 656 866 A. stiepera 20 2 1 26 49 A. crecca 12 1266 4 5 3 33 473 1796 A. platyrhynchos 1974 6514 1518 979 2723 1476 612 15796 A. acuta 2 4 2 8 A. clypeata 2 51 53 A. ierina 20 2394 78 32 56 39 15 2634 A. nyioca 1 1 A. fuligula 25 1004 14 5 52 40 1 1141 M. fusca 4 3 7 B. clangula 599 2 3 6 82 692 M. albellus 73 3 13 89 M. senator 93 93 M. merganser 77 50 127 R. aquaticus 5 3 8 G. chloropus 41 1 24 21 87 F.atra 129 2280 301 562 427 261 1364 5324 C. alexandrmus 12 12 P. apricaria 1 1 V. vanellus 194 194 C. alpina 18 18 G. gallinago 3 3 6 N. arauata 1 1 T. totanus 110 110 T. erythropus 1 1 T. ochropus 6 24 1 31 A. hypoleucos 1 6 7 L. melanocephalus 2 2 L. ridibundus 3 1429 165 2 3 8 1224 2834 L, canus 56 70 3 1 130 L. cachinnans 1 90 35 2 204 659 991 L. argentatus 1 1 2 S. sandvincensis 21 21 A. atthis 3 13 2 9 8 2 1 38 C, cinclus 6 3 3 32 9 53 SKUPNO / TOTAL 2488 20514 2594 2447 4694 2367 6297 41401 Tabela 1: Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 1988 in Slovenia. Empty spaces in each of the eight charts were left merely for the sake of a better visualisation; in these regions the species was not registered. 37 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek l ru/jcoüis 1 19 20 čopasti ponirek P. ciistatus 12 8 20 veliki kormoran P. carbo 5 2 9 180 1 197 velika bela caplja E. alba 4 4 siva caplja A. cinerea 1 4 8 2 1 1 1 13 3 34 labod grbec C. oloi 2 20 2 2 2 2 6 36 krehlja A. ciecca 12 12 mlakarica A. platyihynchos 1 26 14 286 236 32 1050 136 193 1974 sivka A. feiina 20 20 čopasta črnica A. fuligula 25 25 beloliska M, fusca 4 4 črna liska F.atia 10 16 6 80 17 129 pikasti martinec T. ochiopus 6 6 rečni galeb L ridibundus 3 3 rumenonogi galeb L. cachinnans 1 1 vodomec A. atthis 1 2 3 SKUPNO / TOTAL 2 1 13 63 30 17 297 254 41 1402 136 232 2488 1) Mura: Mele - Petanjci / B. Weitzer, B. Jureš, 2) Mura: Petanjci - Vučja vas (brod) / D. Remsko, A. Adam, B. Weitzer, B. Jureš, 3) Mura: Vučja vas - Veržej (žel. most) / F. Kosi, D. Katalinic, 4) Mura: Veržej - Srednja Bistrica (most) / B. Bakan, 5) Mura: Srednja Bistrica - Orlovšček / B. Vajndorfer, 6) Ribogojnica oz. gramoznica Murski Črnci ob Muri / D. Remsko, A. Adam, 7) Gramoznica Krog (Bakovci) / B. Weitzer, B. Jureš, D. Remsko, A. Adam, 8) Gramoznica Dokležovje / B. Weitzer, B. Jureš, F. Kosi, D. Katalinic, 9) Gramoznica pri Novi Tabli / B. Weitzer, B. Jureš, 10) Ledavsko jezero (Krašči) / B. Novak, 11) Negovsko jezero^/ Šalamun, B. Ficko, 12) Gajevsko jezero / Šalamun, B. Ficko, BREZ VODNIH PTIC: Bloguško jezero (Sv. Jurij ob Ščavnici) / Šalamun, B. Ficko Tabela 2: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Mure Table 2: Results of the waterfowl counts carried out in the Mura region nezaledenele. Izjema je bila Sotla, ki je bila na nekaj mestih zaledenela do 1/4. Tudi stoječe vode so bile pretežno nezaledenele. Delno zaledeneli so bili: Negovsko jezero 1/4, Bleguško jezero 1/4, Gajševsko jezero 1/6, obe Perniški jezeri 1/4, jezero Pristava 1/4, kaskadni ribniki pri Vurber-ku 1/4, Slivniški ribniki 1/4, gramoznica pri pri Hotinji vasi 1/4, mariborski Trije ribniki z mestnim parkom 1/4, gramoznica Reteče 1/2, mlaka Hraše 1/4, ribnik Mačkovec pri Brestanici 1/2. To pa je bilo za vodne ptice verjetno prej privlačno kot ne, saj tako v pokrajini nastanejo rekviziti -ledne ploskve, ki jih vodne ptice uporabljajo za točno določene aktivnosti, npr. spanje, nemoten počitek in sušenje perja. Delno zaledenele so bile torej posamezne stoječe vodne površine vzhodno od Ljubljane, zahodno od prestolnice pa ne. Nadpovprečno topli in skoraj brez snega so bili vsi trije zimski meseci. Zima je bila nadpovprečna tudi glede na število sončnih ur; zaradi pretežno jasnega vremena so bile noči hladne, med jutrom in popoldnevom pa so bile velike tempera- turne razlike, kar je značilnost pomladanskih mesecev. Štetje smo opravili, ko so cveteli zvončki in trobentice, med njimi pa so se spreletavali metulji. Nižine in gričevja so bila brez snežne odeje. Predhodno so se že cel januar najnižje jutranje temperature v Sloveniji gibale okoli ničle, najvišje dnevne pa med 5 in 10 stopinjami C. V soboto 17. januarja dopoldne je bilo sprva oblačno z rahlim dežjem, predvsem v JZ polovici države. Padavine so dopoldne postopno ponehale in od SZ se je pričelo jasniti. Najnižje jutranje temperature so bile med -1 in 3 stopinjami C, na Primorskem 7 stopinj C. Najvišje dnevne temperature so bile med 2 in 6 stopinjami C, na Primorskem do 10 stopinj C. Lokalno so najvišje dnevne temperature v SV Sloveniji dosegale 11 stopinj C, v okolici Novega mesta, npr. ob Krki, pa je bila dopoldan gosta megla, V nedeljo se je zjasnilo in v vzhodni polovici države je bilo jasno, v zahodni pa pretežno jasno. Nekoliko se je ohladilo in najnižje jutranje temperature so dosegle -3 stopinje C, najvišje dnevne pa med 5 in 7 stopinjami 38 XIX - 87-88 - 1998 C, na Primorskem do 10 stopinj C. V času štetja je bilo nad Sredozemljem in Balkanom obsežno območje nizkega zračnega pritiska, v nedeljo pa se je nad vzhodnimi Alpami in Balkanom pričelo prehodno krepiti območje visokega zračnega pritiska. REZULTATI IN RAZPRAVA Zbrali smo 316 poročil (302 izpolnjena obrazca in 14 pisnih poročil) s posameznih lokalitet^in odsekov vodotokov po vsej državi. Štetja se je udeležilo 238 popisovalcev. Rezultati so podani v tabelah 1-8. Prazna polja v tabeli pomenijo, da vrsta ni bila opažena. V Sloveniji smo našteli 41.401 vodno ptico 55 različnih vrst. Na števnem območju Drave smo prešteli 20.514 osebkov 34 vrst ali polovico vodnih ptic v državi. Na dveh velikih pretočnih zajezitvah reke Drave, na Ptujskem in Ormoškem jezeru, so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic števnega območja. Na obalnem morju in sredozemskih mo-kriščih je bilo preštetih 6.297 osebkov 38 vrst, Najpomembnejši lokaliteti sta bili Sečoveljske soline z obdajajočo morsko površino Piranskega zaliva, kjer je bila prešteta več kot polovica vodnih ptic števnega območja, in Škocjanski zatok. Na zgornji Savi (od Litije navzgor) je bilo ponovno naštetih presenetljivih 4.694 osebkov vodnih ptic 30 vrst. Krepka polovica vseh vodnih ptic tega števnega območja se je zadrževala na sami reki Savi. Na števnem območju spodnje Save smo našteli 2.629 osebkov 20 vrst; na Krki je bila prešteta tretjina, na Savi pa več kot tretjina ptic območja. Kot presenečenje štetja moramo ponovno omeniti števno območje Savinje s kar 2.594 osebki 19 vrst. Na nezaledenelih zadrževalnikih in ugre-zninskih jezerih so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic tega območja. Na števnem območju Mure smo z dobro koordinacijo zadovoljivo obdelali doslej nekoliko zapostavljeno območje; prešteli smo 2.488 ptic 16 vrst. Na Notranjskem in Primorskem smo našteli 2.367 vodnih ptic 23 vrst, več kot polovico na Cerkniškem jezeru. ACROCEPHALUS Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledile pa so črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, raca sivka, njivska gos, krehlja, mali ponirek in čopasta v črnica (> 1.000 osebkov). Opaženi so bili po en rdečegrli slapnik, vranjek, pritlikavi kormoran, manda-rinka, kostanjevka, navadna prosenka, veliki škurh ter dva osebka velike bobna-rice, bele štorklje, črnoglavega galeba in srebrnega galeba. Osnovne favnistične značilnosti in zanimivosti štetja lahko informativno strnemo v sledeče ugotovitve. Edini rdečegrli slapnik je bil opažen na morju. Število polarnih slapnikov je naraščalo od vzhoda proti zahodu in ga lahko ocenimo za razmeroma veliko. Najpomembnejše območje za malega ponirka je bila reka Drava. Pogost je bil tudi drugod v državi; posebno pozornost je vzbujala nadpovprečno velika gostota malih ponirkov na Zbiljskem jezeru. Največje strnjene skupine malih ponirkov so na reki Dravi dosegale komaj polovico števila na Zbi-ljah. Število čopastih ponirkov je bilo dokaj enakomerno razporejeno po vsej državi; samo ena tretjina jih je bila prešteta na obalnem morju. Posamezni sivogrli poniiki so bili opaženi samo v zahodni polovici Slovenije; izjema je en osebek s Ptujskega jezera. Črnogrli ponirki so bili opazovani izključno na obalnem, morju. V primerjavi z lanskim štetjem (Štumberger 1997) je število kormoranov manjše za 552 ptic; prešteli smo 2.839 osebkov. Več kot polovica vseh velikih belih čapelj je bila prešteta na Dravi: ugotovljene so bile le v subpanonskem biogeografskem območju in na Obali. Sive čaplje so bile razpršene po vsej državi. Za laboda grbca je bilo najpomembnejše števno območje Drave; drugod jih je bilo preštetih precej manj. Na edinem prenočišču treh vrst gosi - sive, njivske in beločele - na Ormoškem jezeru je bilo po več letih prešteto razveseljivo število teh ptic. To velja posebej za beločele gosi. Po dveh desetletjih neusmiljenega lova so letos na jezeru prvič prenočevale nemoteno! Duplinske gosi so bile nepričakovano preštete tudi v notranjosti Slovenije. Letos smo prvič dokumentirali prezimovanje nekaj osebkov tudi v notranjosti države in ne zgolj na obalnih 39 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 mokriščih. Število mlakaric je padalo od vzhoda proti zahodu države. Absolutna večina rac sivk, čopastih črnic in zvoncev je bila prostota na roki Dravi. Večja skupina zvoncev je bila ugotovljena tudi na Cerkniškem jezeru. Večina navadnih žvigavk in absolutna večina rac žličaric je bila prešteta na Obali. Za navadno žvižgavko velja omeniti, da je bila v presentljivem številu opažena v notranjosti države, na Zbiljskem jezeru kar 139 osebkov. Njeno število je naraščalo od vzhoda proti zahodu. Slaba polovica konopnic je bila letos prešteta na Ormoškem jezeru, dobra polovica pa na Obali. Na drugih števnih območjih so bili opazovani le posamezni osebki ali pa jih sploh ni bilo. Dve tradicionalni središči za kreheljca in črno lisko sta bili ponovno števni območji Obale in Drave. Slednja je bila razmeroma številno zastopana v vseh števnih območjih v notranjosti države. Beloliska je bila maloštevilno zastopana zgolj na vzhodu države. Srednji Žagarji so se v pričakovanem številu zadrževali zgolj na obalnem morju, veliki Žagarji pa samo VRSTA SPECIES LOKALITETA LOCALITY 8 9 10 11 12 13 14 15 16 polarni slapnik čopasti ponirek mali ponirek sivogrli ponirek veliki kormoran velika bela čaplja siva čaplja siva cjos belocela gos njivska gos duplinska gos labod grbec mlakarica krehlja konopnica navadna žvižgavka dolgorepa raca sivka čopasta čmica beloliska zvonec mali Žagar veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica čma liska mali martinec pikasti martinec rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb srebrni galeb vodomec povodni kos G. cactica P. cristatus 4 6 T.TuiicoUis 3 21 39 6 14 4 P. gnseigena P. ccabo E. alba A. cinerea 9 6 7 8 3 A. ansei A. albiirons A. fabalis T. tadoma C.oloi 2 8 10 2 4 A. platyrhynchos 16 72 114 32 48 A. ciecca A. süepeia A. penelope A. acuta A. ferina A. tuligula M. fusca B. clangula M. albellus M. meigansei 2 16 4 1 R. aauaticus G. chloiopus ¦ 1 F.atia 53 54 23 5 80 A. hypoleucos T, ociopus L ridibudus L canus L. cachinnans L. aigentatus A.atthis 1 C. cinclus 1 2 1 21 16 2 13 86 220 2 30 92 57 46 1 79 17 94 3 63 3 21 11 4 16 111 13 19 1 46 4 1 796 2 110 67 3384 490 1 7 2 1298 868 2 246 23 20 2 17 289 10 9 61 37 88 41 51 64 4 34 1 1100 38 16 5 15 3 1429 291 301 21 1095 280 25 34 1 5 3 33 1 2 300 17 3 2 14 38 3 38 SKUPNO / TOTAL 91 177 216 48 74 414 3 53 8803 3 25 907 100 1) Drava; zajezitev HE Dravograd / G. Mlakar, D. Vrhovnik, F. Bračko, 2) Drava: zajezitev HE Vuzenica / D. Vrhovnik, F. Bračko, 3) Drava: zajezitev HE Vuhred / F. Bračko, B. Bobovnik, M. Gosak, J. Glaren, J. Grebene, I. Stražišnik, J. Grogel, 4) Drava: zajezitev HE Ožbalt / F. Bračko, 5) Drava: zajezitev HE Fala / F. Brahko, 6) Drava: zajezitev HE Mariborski otok / F. Janžekovič, B. Mencinger, 7) Drava: zajezitev Melje / F. Janžekovič, B. Mencinger, S. Bačani, S. Koletnik (galebi prešteti na prenočišču), 8) Stara Drava: Melje - Starše / J. Smole, R. Koražija, 9) Stara Drava: Starše - Ptuj / D. Kerček, 10) Drava: kanal Melje - Zlatoličje / F. Bračko, 11) Drava: kanal Zlatoiičje -J>tuj / S. Burjan. Š. Peinkiher, F. Bračko (vse sive čaplje na polju), 12) Drava: Ptujsko jezero / D. Denac, D. Bombek, Stumberger (štetje kormoranov in galebov na prenočišču), 13) Drava: kanal Markovci - Formin / B. Stumberger, 14) Drava: kanal Formin - Ormož / B. Stumberger, K. Stumberger, 15) Stara Drava: Markovci - Ormož / B. Stumberger, 16) Hajdinska in Turniška studenčnica / L. Korošec, M. Zigman, D. Slana (večina sivih in vel. belih čapelj na polju), 17) Drava: Ormoško jezero / D. Denac, D. Bombek, B. Kočevar, 18) Stara Drava: jez v Ormožu - Središče ob Dravi / B. Kočevar, 19) Jezero zg. Pernica / B. Stumberger, K. Stumberger, D. Remsko, A. Adam (čaplje na prenočišču), 20) Jezero sp. Pernica / B. Stumberger, K. Stumberger, D. Remsko, A. Adam, Tabela 3: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Drave Table 3: Results of the waterfowl counts carried out in the Drava region 40 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS na dveh števnih območjih: dobra polovica na Dravi in slaba na zgornji Savi. Absolutna večina malih Žagarjev je bila prešteta na Dravi, trije osebki na Savinji, skupina teh ptic pa na Cerkniškem jezeru. Pri zvoncu, v zadnjih dveh letih pa v manjši meri tudi pri malem Žagarju, je na osnovi dosedanjih rezultatov januarskih cenzusov (Bibič, v pripravi; Stumberger 1997) vidna vzporednica med Cerkniškim jezerom in Dravo. Obe vrsti sta pretežno karnivori in se pojavljata le na omenjenih lokalitetah. V prihodnosti bo treba preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanimivo zimsko porazdelitev in pojavljanje obeh vrst, zlasti ker ima mali Žagar (v manjši meri tudi zvonec) najraje tekoče vode (npr. Aubrecht & Winkler 1997; lastna opazovanja). Majhno prešteto število zelenonogih tukalic in mokožev je domnevno posledica težavne odkriv-nosti. Za najpomembnejše števno območje za pobrežnike med cenzusom so se pričakovano izkazala obalna mokrišča. Z izjemo pikastega martinca in kozice so vsa druga števna območja v državi 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 SKUP. TOTAL 9 17 12 199 3 2 33 250 1925 3 13 1060 596 19 716 84 1 329 4 1 335 1 17 9 21 37 5 22 2 1 132 217 164 230 85 25 1 46 18 6 2 1 12 21 53 7 3 il 169 50 122 3 4 9 5 2 11 12 41 19 13 39 15 15 5 40 1 1 1 1 1 71 626 1 995 44 293 33 250 2035 3 245 6514 1266 20 19 2 2394 1004 3 599 73 77 5 41 2280 1 24 1429 56 90 1 13 6 5634 53 195 257 211 248 99 7 12 27 53 1 81 244 55 138 4 61 138 11 21 24 20514 21) Jezero Pristava / B. Stumberger, K. Stumberger, 22) Jezero Radehova / B. Stumberger, 23) Jezero Gradišče / K. Stumberger, 24) Ribnik Podvinci / B. Stumberger, K. Stumberger, 25) Ribnik Savci / D. Bombek, 26) Potok Sejanca in Pesnica pri zaselku Otok / D. Bombek, 27) Potok Trnava: Središče ob Dravi - Drava / B. Kočevar, 28) Kaskadni ribniki pri Vurberku / F. Janžekovič, 29) Trije ribniki z mestnim parkom (Maribor) / J. Verbančič, T. Pfeifer, 30) Rački ribniki / A. Sorgo, T. Pfeifer, J. Verbančič, 31) Jezero Požeg / J. Verbančič, T. Pfeifer, A. Šorgo, 32) Hočka gramoznica / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 33) Slivniški ribniki / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Verbančič, 34) Potok Črnec: Požeg - Stražgonjca / T. Pfeifer, J. Verbančič, 35) Glinokopni ribniki pri Pragerskem / T. Pfeifer, J. Verbančič, JB. Stumberger, 36) Gramoznica Tržeč / L. Korošec, M. Žigman, 37) Zadrževalnik Medvedce / R. Jeromel, B. Stumberger (zadrževalnik izpraznjen), 38) Dravinja: Loče - Lušečka vas / D. Kušter, 39) Dravinja: Breg - Štatenberg / V. Tucovič, BREZ VODNIH PTIC: Kaskadni ribniki Hrastovec in jezero Komamiki / B. Stumberger, K. Stumberger, Betnavski ribiky J. Verbančič, T. Pfeifer (ribnik zaledenel). Ribnik v Hotinji Vasi in zalita gramoznica / 5 Bačani, Gramoznici pri SMah / B. Stumberger 41 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL mali ponirek T. mficoüis 4 2 6 čopasti ponirek P. cmtatus 4 25 12 1 42 veliki kormoran P. carbo 221 221 siva caplja A. cinerea 10 2 14 9 3 9 28 24 9 1 11 120 labod grbec C. oloi 2 3 2 7 konopnica A. strepeia 2 2 krehlja A. crecca 4 4 mlakarica A. platyihynchos 2 139 107 18 39 585 195 116 317 1518 sivka A. feiina 24 24 30 78 čopasta črnica A. fuligula 8 6 14 zvonec B. clangula 1 1 2 mali Žagar M. albellus 3 3 zelenonoga tukalica G. chloiopus 1 1 črna liska F.aiia 1 27 166 91 13 3 301 rečni galeb L. ridibundus 12 138 15 165 sivi galeb L. canus 5 65 70 rumenonogi galeb L. cachinnans 2 33 35 vodomec A. atthis 1 1 2 povodni kos C. cinclus 2 1 3 SKUPNO / TOTAL 15 2 154 339 21 9 124 864 236 362 135 333 2594 \) Savinja: Ljubno - Mozirje / M. Cerar, 2) Savinja: Mozirje - Dobrteša vas / M. Cerar, 3) Savinja: Dobrteša vas (Sešče) - Celje / M. Kronovšek, E. Čater, K. Dajčman, 4) Savinja: Celje„- Laško / V. Andoljšek, J. Ocvirk, Z. Podhraški, 5) Savinja: Laško - Zidani most / Z. Podhraški, 6) Vrbje pri Žalcu (izpraznjeno) / Z. Podhraški, 7) Žovneko jezero (Braslovče) / M. Cerar, D. Vengust, 8) Plevelovo jezero (Velenje) / D. Vengust, 9) Velenjsko smetišče (Velenje) / D. Vengust, 10) Družmirsko jezero (Sotanj) / D. Vengust, 11) Smartinsko jezero (Šmartno) / Z. Podhraški 12) Slivniško jezero (Šentjur pri Celju) / Z. Podhraški, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznjeno) / Z. Podhraški Tabela 4: Rezultati štetja vodnih ptic na ste vnem območju Savinje Table 4: Results of the wateriowl counts carried out in the Savinja region manjšega pomena. Navkljub omejenim biogeografskim danostim Slovenije pa na števnem območju Obale razen vrstne pestrosti velja posebej omeniti veliko populacijo rdečenogih martincev. Število galebov v državi je bilo pod pričakovanji: večina rečnih galebov je bila prešteta na Dravi, druga polovica na Obali. Opaženi so bili na vseh števnih območjih. Število sivih galebov je bilo povsod izrazito majhno; nemara najzanimivejšo števno območje je bila Savinja z največ preštetimi pticami. Večina rume-nonogih galebov je bila prešteta na Obali. Na obalnem morju so se v pričakovanem številu zadrževale kričave čigre, število vodomcev pa je bilo po lanskem zlomu prezimovalne populacije v delih srednje Evrope (Samwald, ustno; npr. Štumberger 1997) ponovno nekoliko večje. V osnovi lahko trdimo, da je na rezultate štetja vodnih ptic v januarju 1998 vplivala razmeroma mila zima: prezimo-vali sta dve beli štorklji, duplinske gosi so se pojavljale tudi v notranjosti države, prostorska porazdelitev čopastih ponirkov in navadnih žvižgavk je bila drugačna kot v običajnih zimah, našteli nismo niti enega samega orla belorepca (v času milih zim se v Panoniji v januarju zadržujejo ob gnezdiščih, npr. Mikuska, Schneider- Jacoby, Beczy in litt. 8c ustno). Za nameček pa je bilo preštetih še zelo malo sivih galebov. V primerjavi z lanskim štetjem so bile vodne ptice tudi bolj razpršene. Brez obalnega stevnega območja je bilo na vodah stoječega značaja v notranjosti Slovenije preštetih kar 26.3% (n = 9.217) vodnih ptic in 73.7% (n = 25.887) na tekočih vodah oz. pretočnih akumulacijah. Ob štetju vodnih ptic januarja 1997 je bil delež preštetih vodnih ptic na stoječih vodah v notranjosti države zanemarljiv. To je razumljivo, saj so te bile zaradi ostrejše zime zaledenele. Poseben problem je še vedno štetje vodnih ptic na Cerkniškem jezeru. Neod- 42 VRSTA SPECIES LOKALITETA 1 LOCALITY 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SKUP. TOTAL X L CO Oo OO <5 -O CO mali ponirek T. ruficollis čopasti ponirek P. cristatus veliki kormoran P. caibo bela štorklja C. ciconia velika bela caplja E. alba siva caplja A. cinerea 13 labod grbec C. oloi njivska gos A. iabalis navadna žvižgavka A. penelope krehlja A. crecca mlakarica A. platyrhy. 33 52 sivka A. fer ina čopasta črnica A. iuligula zvonec B. clangula zelenonoga tukalicaG. chloropus 3 čma liska F. atra kozica G. gallinago rečni galeb L. ridibundus vodomec A. atthis 3 povodni kos C. cinclus 25 2 382 7 1 1 142 1 2 44 15 25 11 3 17 4 3 160 1 9 24 20 1 28 14 2 11 9 22 22 1 85 11 8 10 10 19 27 11 214 19 35 20 2 70 20 110 66 24 25 110 1 1 1 11 1 2 1 1 1 44 3 16 2 45 20 4 12 1 11 3 3 80 24 61 180 11 467 1 9 92 57 2 1 5 979 32 5 3 24 562 3 2 9 3 SKUPNO / TOTAL 46 58 607 41 203 13 2 27 41 15 1 224 31 92 226 207 85 153 81 90 3 15 4 5 5 172 2447 1) Sava: Zagorje - Hrastnik / I. Zlobko, 2) Sava: Hrastnik - Zidani most / I. Zlobko, M. Suvajčevič, 3) Sava: zajezitev HE Vrhovo / M. & J. Gobec, D. Klenovšek z omit, krožkom OS Sevnica, M. Kugonič, 4) Sava: Sevnica - Brestanica / D. Klenovšek z omit, krožkom OŠ Sevnica, S. Vršič, P. Set, 5) Sava: Krško (most) - Čatež (terme) in gramoznica v Vrbini / H. Oršanič, J. Tomše, 6) Sava: Bregana / K. Obranič, I. Franko, I. Novak, S. Bizjak, 7) Ribnik Mačkovec pri Brestanici / D. Klenovšek z omit, krožkom OŠ Sevnica, 8) Sotla: Rogaška - Sedlarjevo / Z. Podhraški, 9) Sotla: Orešje - Gregovce / V. Balon, A. & T. Zagmajster, V. Iljaš, G. Vršeč, 10) Sotla: Slogonsko (stari mlini) - Rigonce / M. Vranetič, T Ferlan, P. Krek, G.Šepec, M. Pšeničnik, J & J. Stanič, M. & F. Vranetič, 11) Krupa: izvir - srednji tok / B. Sokolič, 12) Temenica: Štefan pri Trebnjem - Ponikve in Zijalo - Goriška vas / M. Kastelic, M. Muhič z OS Mirna Peč, 13) Krka: Žužemberk - Soteska / M. Kumelj, P. Blatnik, S. Konda, T. Škrbe, S. Krakar, E. Glavič, 14) Krka: Soteska - Vavta vas / E. Reinkober, 15) Krka: Vavta vas - Srebrniče / D. Pavlin, 16) Krka: Srebrniče - Ločna / Z. & A. Čuk, A. Jerina, A. Matic, G. Kren, 17) Krka: Otočec - Stranje / M. Jenko, J. Pečnik, R. Šinkovec, J. Bračila, 18) Krka: Stranje - Koprivnik / M. Cizelj, E. Lenčič, L. Ajdišek, M. Fabjan, S. Jereb, M. Lenčič, 19) Krka: Koprivnik -Pobočje / hA. Pustoslemšek, B. Majstorovič, V. Olovec, I. Mahne, A. Kuhar, B. Goltes, J. Budič, P. Čuk, J. Marinič, L. Metelko, J. Jordan, A. Pogaj, 20) Krka: Podbočje - Čatež (izliv v Savo) / A. Hudoklin, D. Kovačič, B. Dvornik, B. Slak, J. Ajdovnik, T. Piltaver, J. Račič, A. Lupšina, L. Zevnik, 21) Potok Obrh (Kostanjevica) / M. Čuk, 22) Radulja: Klevež - Zalog, Ubijavnik, Škocjan / I. Ivančič, N. Žagar, S. Cizel, S. Klemenčič, P. Banič, 23) Potok Laknica / F. Jožef, 24) Mirna (Ikm pred izlivom v Savo) / M. Kugonič, 25) Reško jezero (Kočevska reka) / M. Masterl, 26) Rudniško jezero / M. Masterl, BREZ VODNIH PTIC: Sotelsko jezero (izpraznjeno) / Z. Podhraški Tabela 5: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju spodnje Save Table 5: Results of the waterfowl counts carried out in the Lower Sava region > o S3 o o rd -a E/3 VRSTA SPECIES LOKALITETA 1 LOCALITY 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SKUP. TOTAL > 8 O g CO polarni slapnik G. arctica mali ponirek T. luficollis čopasti ponirek P. cristatus sivogrli ponirek P. griseigena veliki kormoran P. carbo velika bobnarica B. stellaiis siva čaplja A. cinerea labod grbec C. olor siva gos A. anser duplinska gos T. tadoma navadna žvižgavka A. penelope konopnica A. strepera 9 14 10 26 1 142 153 9 4 26 8 11 51 15 252 250 1 20 11 53 2 1 krehlja mlakarica dolgorepa raca žličarica sivka kostanjevka čopasta čmica zvonec veliki Žagar mokož zelenonoga tukalica G. chloiopus črna liska kozica rečni galeb sivi galeb rumenonogi galeb vodomec povodni kos A. crecca A.platyrh. 53 5 434 A. acuta A. clypeata A. tetina A. nyroca A. fuligula B. clangula M. merganser R. aauaticus 1 1 110 15 2 139 81 264 2 53 1 36 14 30 81 93 204 61 22 220 9 38 138 2 1 32 63 686 2 3 28 7 2 64 25 F. aira 42 65 21 G. gallinago L. ridibundus 2 L. canus 1 L. cachinnans 1 A. atthis 1 C. cinclus 22 1 263 1 1 4 17 2 1 2 4 278 29 1 644 1 158 35 1 1 142 1 3 2723 4 2 56 1 52 6 50 3 21 427 3 3 3 2 8 32 SKUPNO / TOTAL 114 41 522 325 99 534 542 111 220 62 277 491 23 50 153 4 13 45 81 741 93 43 10 66 26 8 4694 1) Bohinjsko jezero / T. Mihelič, M. Klinar, 2) Sava Bohinjka: Boh. jezero - Boh. Bistrica in Ribno pri Bledu / T. Mihelič, M. Klinar, 3) Blejsko jezero / N. Mihelič, T. Mihelič, 4) Sava Dolinka: zajezitev HE Moste / T. Mihelič, 5) Sava: Gornja Sava (Kranj) - Jama / H. Ciglič, 6) Sava: Jcnna - HE Mavčiče (Trbojsko jezero) / H. Ciglič, T. Mihelič, N. Adlešič, 7) Sava: zajezitev HE MedvodeJZbiljsko jezero)^/ T. Mihelič, J. Kus, V. Grobelnik, R. Tekavčič, 8) Sava : HE Medvode: Črnuče (most) / J. Kus, V. Grobelnik, J. Petemel, 9} Sava: Črnuče (most) - Šentjakob (most) / D. Fekonja, J. Kus, V. Grobelnik, M. Košir, 10) Sava: Šentjakob (most) - sotočje z Ljubljanico / M. Čas, D. Sere, D. Fekonja, 11) Sava: sotočje z Ljubljanico - Jevnica / D. Sere, 12) Sava: Jevnica - Breg pri Litiji / K. Senegačnik, S. Oman, Z. Vahčič, D. Fekonja, 13) Tržiška Bistrica: Tržipč - Zvirče / J. Osredkar, N. Gozjanc, 14) Sora: Škofja Loka - Medvode (izliv v Savo) / M. Žnidaršič, M. Trebusak, 15) Hraše - mlaka / M. Trebusak, H. Ciglič, 16) Kamniška Bistrica: jez pri Stolu (Duplica) / M. Čas, 17) Vrhniški glinokopi / E. Vukelič, 18) Ljubljanica: Vrhnika - Bevke / E. Vukelič, 19) Ljubljanica: Zg. Spica (Ljubljana) - Podpeč / D. Tome, B. Majstorovič, 20) Ljubljanica (z Grubarjevim prekopom): Prule - Fužine (most) / B. Majstorovič, M. Klinar, 21) Ljubljanica: Fužine (most) - izliv v Savo / B. Majstorovič, D. Sere, M. Košir, 22) Iščica: izvir na Igu - izliv v Ljubljanico / D. Bivec, 23) Gradaščica: Kožarje (most) - Zg. Gaberje / J. Osredkar, 24) Ribniki Draga pri Igu / D. Bivec, 25) Koseški bajer (Ljubljana) / S. Osole, M. Klinar, 26) Živalski vrt mesta Ljubljane / uslužbenci, BREZ VODNIH PTIC: "Gramoznica Reteče / M. Trebusak; Bajer Rakovnik (Ljubljana) / M. Klinar Tabela 6: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju zgornje Save Table 6: Results of the waterfowl counts carried out in the Upper Sava region x x OD ä> OD ¦o -o OD XK - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL polarni slapnik G. aictica 9 9 mali ponirek T. iuficollis 1 4 2 2 3 2 1 15 čopasti ponirek P. cnstatus 2 2 1 2 20 27 sivogrli ponirek P. giiseigena 1 1 veliki kormoran P. caibo 11 2 26 3 8 5 55 siva čaplja A. cineia 1 1 3 1 1 1 17 6 31 bela štorklja C. ciconia 1 1 labod grbec C. oloi 2 7 9 mandarinka A. galeiicuiata 1 1 navadna žvižgavka A. penelope 42 6 48 krehlja A. ciecca 3 30 33 mlakarica A. platyihynchos 810 168 71 26 118 2 42 60 87 16 76 1476 dolgorepa raca A. acuta 2 2 sivka A. /erina 26 6 4 3 39 čopasta črnica A. fuligula 38 1 1 40 zvonec B. clangula 79 2 1 82 mali Žagar M. albellus 13 13 črna liska F.äfra 250 4 7 261 sivi galeb L. canus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 3 160 1 26 14 204 rečni galeb L. ridibundus 1 7 8 vodomec A. atthis 2 2 povodni kos C. cinclus 1 2 6 9 SKUPNO / TOTAL 1273 17 5 211 72 37 149 10 252 67 112 51 111 2367 1) Cerkniško jezero / K & P. Kmecel, S. Polak, M. Kunstek, M. Mele, L. Kebe, D. Telič, A. Korenjak, K. Groznik, P. Pavlic, J. Dragolič, Hubert Österreicher, 2) Unec (Planinsko polje) / D. Sere, S. Osole, 3) Obrh (Loška dolina) / P. Pavlic, 4) Petelinsko jezero (dolina Pivke) / J. Dragulič, M. & M Kočevar, T. Kogovšek, M. Mele, B. Majstorovič, G. Kranjc, S. Polak, 5) Pivka pri Postonjski jami / J. Dragulič, M. & M Kočevar, T. Kogovšek, M. Mele, B. Majstorovič, G. Kranjc, S. Polak, 6) Akumulacija Mola (Ilirska Bistrica) / B. Surina, 7) Soča: akumulacijsko jezero Most na Soči / P. Grošelj, 8) Soča: Most na Soči - Solkan / D. Bon, 9) Zadrževalnik Vogršček / A. Figelj, L. Kebe, D. Bon, R. Gregorič, D. Fučka, 10) Zajetje za tovarno Keramex (Volčja Draga) / R. Gregorič, L. Kebe, 11) Idrijca: Idrija -Spodnja Idrija (7 km) / P. Grošelj, 12) Vipava: Miren - Domberk / A. Rijavec, M. Fakin, D. Bon, 13) Glinokop Renče in mrtvica Vipave pri Renčah / P. Grošelj, D. Bon, M. Fakin, BREZ VODNIH PTIC: Bloško jezero / P. Pavlic, Palško jezero (suho) / Notranjska sekcija DOPPS, Potok Lijak / L. Kebe, R. Gregorič Tabela 7: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Notranjske in Primorske Table 7: Results of the waterfowl counts carried out in the Notranjska and Primorska regions visni opazovalci, ki so šteli vodne ptice v istem dopoldnevu, so zabeležili različne vrste in različna števila. V času štetja je jezerska gladina običajno nizka in vodne ptice so praviloma pred opazovalci "skrite" v trstiščih. Za cenzus na Cerkniškem jezeru bo treba v prihodnosti razviti metodo, s katero bi opravili še boljši posnetek stanja tamkajšnje populacije vodnih ptic. Štetje v januarju 1998 je potekalo v tesnobnem ozračju srhljivih družbenih razmer: Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo dovolilo odstrel in preganjanje velikih kormoranov Phalacrocorax carbo sinensis. Kar nekaj ornitologov so ob štetju brez povoda verbalno napadli ribiči. Ti so streljali in plašili vodne ptice tudi tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Na zgornjem toku Savinje in v okolici so streljali male poniike in sive čaplje, na Ptujskem jezeru so s petardami razbili najpomembnejšo slovensko lokaliteto za vodne ptice, na Krki so streljali kormorane, hkrati pa so v časopisih pisali, da niso ustrelili še nobene ptice, ipd. Posebej negativno se je izkazalo streljanje in preganjanje kormoranov na območjih z velikimi koncentracijami vodnih ptic, kjer z odločbo to izrecno ni dovoljeno. Npr. na Dravi (ornitološko pomembno območje - IBA) lahko ocenimo vpliv preganjanja populacij vodnih ptic za poraznega; število zvoncev na Ptujskem jezeru je bilo manjše kot na Ormoškem jezeru, kar se doslej praktično še ni zgodilo. Tako v Sloveniji na osnovi najnovejših kvantitativnih kriterijev (Rose & Scott 1997), zasidranih v Ramsarski konvenciji, v "osnovi" ni več lokalitete, ki bi izpolnjevala objektivne številčne mednarodne kriterije, Deset let je bilo potrebnih, da smo zbrali podatke o mednarodno pomembnih mokriščih oz. populacijah posameznih vrst vodnih ptic, s katerimi se lahko pohvalimo pred svetom. Kar 45 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 -1998 VRSTA LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SKUP. SPECIES LOCALITY TOTAL rdečegrli slapnik G. stellata 1 1 polarni slapnik G. aictica 43 1 1 14 59 mali ponirek T. Tuficollis 6 1 1 5 5 18 čopasti ponirek P. cristatus 21 1 3 4 1 1 2 55 2 18 108 sivogrli ponirek P. giiseigena 1 2 3 črnogrli ponirek P. nigiicollis 25 3 5 3 5 1 16 9 12 79 veliki kormoran P. caibo 168 1 1 14 1 5 6 64 260 vranjek P. aristotelis 1 1 pritlikavi kormoran P. pygmeus 1 1 velika bobnarica B. stellaiis 1 1 mala bela caplja E. gaizetta 101 13 6 1 1 122 velika bela čaplja E.alba 21 21 siva čaplja A. cinerea 53 1 15 4 2 75 duplinska gos T. tadoma 5 5 navadna žvižgavka A. penelope 610 46 656 konopnica A. sbepeia 26 26 krehlja A. ciecca 95 378 473 mlakarica A. platyhiynchos 350 9 19 207 27 612 raca žličarica A. clypeata 8 43 51 sivka A. ferina 15 15 čopasta črnica A. fuligula 1 1 srednji Žagar M. senator 28 1 4 1 2 7 13 37 93 črna liska F.cctra 1126 81 157 1364 beločeli deževnik C. alexandiinus 12 12 navadna prosenka P. apricaria 1 1 priba V, vanellus 194 194 spremenljivi prodnik C. alpina 18 18 veliki škurh N. arquata 1 1 črni martinec T. eryihropus 1 1 rdečenogi martinec T. totanus 110 110 pikasti martinec T. ochiopus 1 1 mali martinec A. hypoleucos 3 1 1 1 6 črnoglavi galeb L. melanocephalus 1 1 2 rečni galeb L. ridibundus 305 20 5 56 163 19 112 32 104 373 33 2 1224 srebrni galeb L. cagentatus 1 1 rumenonogi galeb L. cachinnans 185 5 25 125 5 28 36 10 18 32 2 6 182 659 kričava čigra S. sandvicensis 6 1 3 2 2 1 5 1 21 vodomec A. atthis 1 1 SKUPNO / TOTAL 3525 32 36 14 210 288 47 157 50 129 1284 153 38 334 6297 1) Sečoveljske soline z obalnim morjem / B. Rubinič, I. Geister, R. Tekavčič, 2) Obala: konec Sečoveljskih solin - Rt Bernardin / B. Rubinič, 3) Obala: Rt Bernardin - Rt Madona / A. Vrezec, 4) Fiesa - jezero / A. Vrezec, 5) Obala: Rt Madona - Rtič Strunjan / A. Vrezec, I. Geister, 6) Strunjanske soline / A. Vrezec, I. Geister, 7) Obala: Rtič Strunjan -Rtič Kane / A. Vrezec, 8) Obala: Rtič Kane - Rtič Viližan / A. Vrezec, 9) Obala: Rtič Viližan - Žusterna / B. Rubinič, 10) Obala: Žusterna - Luka Koper / A. Vrezec, 11) Škocjanski zatok / A. Vrezec, 12) Obala: Luka Koper -Zatok Polje (svetilnik) / B. Rubinič, 13) Obala: Zatok Polje (svetilnik) ¦ Mladinsko zdravilišče / B. Rubinič, 14) Obala: Mladinsko zdravilišče - mejni prehod Lazaret / B. Rubinič, BREZ VODNIH PTIC: Obalna smetiča brez galebov / B. Rubinič, A. Vrezec Tabela 8: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Obale Table 8: Results of the waterfowl counts carried out in Slovene coastal waters and their appertaining wetlands dvajset let pa smo potrebovali, da smo tudi pri nas lahko pričeli opazovati ptice, ne da bi te preplašene odletele; to kulturo so nekateri ribiči uničili v desetih minutah. ZAHVALA Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je bilo mogoče ponovno opraviti le s prostovoljno pomočjo sodelujočih. Podatki iz nekaterih poročil so zaradi nerealnih podatkov ipd. le delno upoštevani. Selektivni pristop je bil potreben za zagotovitev neoporečnosti štetja. To pa nikakor ne zmanjšuje prispevka in vloge vsakega posameznika. Vsem udeležencem štetja gre torej vnovič prisrčna zahvala za opravljeno delo, Ta pa velja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla štetje vodnih ptic, enajsto zapored. 46 XK - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Poročevalci štetja po stevnih območjih: Novak, Irena Franko, Sabina Bizjak, Kristina Obranič, Erika Lenčič, Luka Berus, Bojan Weitzer, Bojana Jureš, Darja Petra Blatnik, Simon Konda, Simon Krakar, Remsko, Andrej Adam, Franc Kosi, Dane Emil Glavič, Irena Ivančič, Nejc Žagar, Katalinič, Branko Bakan, j3rankovVajndor- Franci Jožef, Slavka Cizel, Sabina Kiefer, Bernarda Novak, Željko Šalamun, menčič, Petra Banič, Majda Kugonič, Borut Ficko (Mura), Gorazd Mlakar, Davo- Mihaela Sovajčevič, Silva Vršič, Pavel Šet rin Vrhovnik, Franc Bračko, Breda Bobov- (spodnja Sava), Karin Kmecel, Primož nik, Milena Gosak, Jernej Glaren, Jure Kmecel, Slavko Polak, Miro Kunstek, Ma-Grebenc, Jerneja Grgl, Franc Janžekovič, rjan Mele, Leon Kebe, Drago Telič, Alenka Bojana Mencinger, Smiljan Bačani, Simon Korenjak, Katarina Groznik, Peter Pavlic, Koletnik, Rajko Koražija, Jakob Smole, Janez Dragolič, Marta Dragolič, Hubert Danilo Kerček, Matjaž Kerček, Suzana sterreicher, Tadej Kogovšek, Gorazd Burjan, Štefka Peinkiher, Luka Korošec, Kranjc, Matjaž Kočevar, Boštjan Surina, Mihaela Žigman, Darja Slana, Damijan Peter Grošelj, Darjo Bon, Milan Fakin, Denac, Dominik Bombek, Borut Štumber- Andrej Figelj, Aljaž Rijavec (Notranjska ger, Karmen Štumberger, Boris Kočevar, in Primorska), Borut Rubinič, Al Vrezec, Jože Vrbančič, Tatjana Pfeifer, Andrej Iztok Geister, Rudi Tekavčič (Obala); opra-Šorgo, Danica Kušter, Vladka Tucovič, vičil se je Andrej Stergaršek. Rene Jeromel (Drava), Milan Cerar, Miha Kronovšek, Egidij Cater, Kari Dajčman, LITERATURA Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Zdravko Podhraški, Denis Vengust (Savinja), Bibič, A. (v pripravi): Rezultati januar- Tomaž Mihelič, Miha Klinar, Nace Mihe- skih štetij vodnih ptic za obdobje 1992 - lič, Henrik Ciglič, Nataša Adlešič, Jana 1996 v Sloveniji. Kus, Vesna Grobelnik, Jernej Peternel, Aubrecht, G. & Winkler, H (1997): Ana-Martin Košir, Dare Fekonja, Dare Sere, lyse der internationalen Wasservo-Miran Čas, Samo Oman, Zlata Vahčič, geläzhlungen (IWC) in Österreich 1970-Katarina Senegačnik, Jožef Osredkar, Na- 1995 - Trends und Besätnde. Biosystema-taša Gorjanc, Marko Trebušak, Miha tics and Ecology series No. 13. Austrian Žnidaršič, Eva Vukelič, Davorin Tome, Academy of Sciences Press. Boža Majstorovič, Danica Bivec, Sava Rose, P.M. & Scott, D.A. (1997): Water-Osole, Zoološki vrt mesta Ljubljane (zgor- fowl Population Estimate - Second Edition. nja Sava), Ivan Zlobko, Marjan Gobec, Wetlands International Publ. 44, Wage-Jolanda Gobec, JDušan Klenovšek, Ornito- ningen, The Nederlands. loški Krožek OŠ Savo Kladnik, Majda B. Štumberger (1997): Rezultati štetja Kugonič, Hrvoje Oršanič, Vladimir Balon, vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Mitja Vranetič, Marko Masterl, Boris Soko- Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. lič, Marinka Kastelic, Marko Muhič, Marjan Kumelj, Erna Reinkober, Dušan Pa- POVZETEK vlin, Andrej Jerina, AndrejJMatič, Marjan Jenko, Jože Pečnik, Rok Šinkovec, Jože Štetja vodnih ptic med 17. in 18. Bračila, Matjaž Cizelj, Zdravko Čuk, Ange- januarjem 1998 (IWC) se je v Sloveniji la Cuk, Mojmir Pustoslemsek, AndrejvHu- udeležilo 238 popisovalcev. Na osnovi doklin, ^Dušanka Kovačič, Petra Čuk, 316 poročil je bila na sedmih stevnih Matjaž Čuk, Barbara Goltes, Jure Jordan, območij v državi prešteta 41.401 vodna Alenka Kuhar, Janžej Marinič, Iva ptica. Ugotovljenih je bilo 55 različnih vrst. Mahne, Lovro Metelko, Valentina Olo- Kvantitativno so za vodne ptice v državi vec, Aleš Požgaj, Jožica Budič, Gašper najpomembnejša števna območja Drave, Kren, Barbara Dvornik, Bojana Slak, Ja- obalnega morja z sredozemskimi mokrišči srnina Ajdovnik, Tina Piltaver, Jani Račič, in zgornje Save s pritoki. V notranjosti Alenka Lupšina, Lucija Zevnik, Jure države je bila večina ptic prešteta na Tomše, Tadej Zagmajster, Andrej Zagmaj- rekah in na velikih pretočnih zajezitvah ster, Valentin Iljaš, Gregor Veršec, Ivan rek; zaradi nezaledenelih stoječih voda se 47 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 je po nekaj letih na njih zadrževala kar četrtina vseh preštetih vodnih ptic. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, veliki kormoran, rečni galeb, sivka, njivska gos, krehlja, mali ponirek in čopasta črnica. SUMMARY During the waterfowl census carried out in Slovenia on 17th and 18th January 1998 (IWC), 238 observers took part. On the basis of 316 reports, 41,401 aquatic birds belonging to 55 different species were counted in six regions delineated for this very purpose. All waterfowl species were registered, most of them in the Drava region, coastal waters with their appertaining Mediterranean wetlands, and in the Upper Sava region with its tributaries. In the interior of the country, the majority of birds were counted on rivers and large impounding reservoirs. Owing to the fact that standing waters did not freeze over, no less than one fourth of all counted aquatic birds were present on them. The most numerous species during the census was the Mallard, followed by the Common Coot, Great Cormorant, Black-headed Gull, Common Pochard, Bean Goose, Common Teal, Little Grebe and Tufted Duck. Borut Štumberger, 2282 Ciikulane 41 Iztok Geister ALI RES Slovenski in evropski vidiki varstva gnezdečih ptic Tehniška založba Slovenije Knjiga je bila sprva mišljena kot poglobljen komentar Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije iz leta 1995, med pisanjem pa se je njeno težišče preselilo v območje bolj temeljnih vprašanj o tem kaj naj bi v naravi varovali. Knjiga naj bi nas odvajala od uporabe naravovarstvenih stereotipov, kot je ta, da je vsaka ptica, ki izgine z našega ozemlja že tudi izumrla. Knjiga prinaša tako domače kot tuje, danes tako aktualne evropske poglede na varstvo ptic. Sicer pa je napisana kot priročnik in temu primemo bogato ilustrirana. Naročila sprejema Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Cena knjige je 9.996 SIT; za člane DOPPS-a velja 20% popust. 48 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Plevelna trstnica Acrocephalus agricola ugotovljena tudi v Sloveniji Occurrence of Paddyfield Warblers Acrocephalus agricola in Slovenia Dare SERE Med tiste vrste ptičev, ki so se v zadnjem času uvrstile na seznam ornito-favne Slovenije, sodi tudi plevelna trstnica Acrocephalus agricola. Ugotovljena je bila predvsem na osnovi dobrega poznavanja trstnic in drugih podobnih vrst. Temu uspehu lahko pripisujemo tudi večletno obročkanje ptičev na Ornitološki postaji Vrhnika z uporabo magnetofonskega predvajanja "nočnega efekta" (NE). Gnezditvena razširjenost plevelne trstni-ce na zahodu sega od Bolgarije in delte Donave v Romuniji do Krima, obale Črnega morja ter prek osrednje Azije do Mongolije in severovzhodne Kitajske. Pre-zimuje na širšem območju Indije ( slika 1). V svoja gnezdišča ob Črnem morju se vrne običajno konec aprila ali v začetku maja. Gnezditi prične konec maja ali v začetku junija (Glutz & Bauer 1991). Pognezditveno razpršenost je opaziti že sredi julija, najbolj očitna je proti koncu meseca. Glavna selitev je od avgusta do septembra. Najprej se odselijo odrasli osebki, šele nato se Slika 1: Gnezditveni in prezimovalni areal plevelne trstnice Acroc-phalus agricola Fig. 1: Breeding and wintering range of Paddyfield Warbler Acrocephalus agricola selijo mladiči (Cramp 1992). Plevelna trstnica si najraje naredi gnezdo v trstičju, običajno od 30 do 100 cm nad vodo ali tlemi. Gnezditvene navade so še najbolj podobne navadam srpične trstnice. Evropska populacija počasi narašča in naj bi štela okoli 500 000 gnezdečih parov (Hagemeijer & Blair 1997). V drugih deželah Evrope se številneje pojavlja predvsem v zadnjih letih, najpogosteje jeseni, redkeje spomladi, zelo redko pozimi. V nekaterih državah je bila ugotovljena tudi v času gnezdenja (Lewington et al. 1991, Mitschel & Young 1997). Zanimivi so podatki o plevelni trstnici iz naših sosednih držav. V Italiji je bila ugotovljena štirikrat: 19. sept. 1993, 17. dec. 1993, 12. marca 1994 in 30. avgusta 1994 ( Kravos et al. 1997). V Avstriji je bila opažena samo enkrat: 16. avg. 1992 (Laber & Ranner 1997). Na Madžarskem je bila ugotovljena trikrat: 11. avg. 1978, 23. sept. 1992 in 21. julija 1995 ( Magyar /in ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Slika 2: Plevelna trstnica Aciocephalus agiicola , 17. 9. 1997, Vrhnika (D.SQIQ) Fig. 2: Paddyfield Warbler Aciocephalus agiicola, September 17 th 1997, Vrhnika trapping grounds (D. Sere) 1996). Vsem tem podatkom o plevelni trstnici po Evropi je treba dodati to, da so bile v večini primerov ujete zaradi obročkanja in fotografirane v roki. V Sloveniji je bila plevelna trstnica A. agiicola prvič ugotovljena 29. avgusta 1992. Na Cerkniškem jezeru jo je obročkal Jože Gračner. Po nekajletnem zatišju sta jo 9. oktobra 1996 na Ornitološki postaji Vrhnika ujela Peter Grošelj in Miran Romšak. Komisija za redkosti pri DOPPS je oba podatka tudi potrdila (Sovine 1997). V letu 1997 smo zabeležili nove tri podatke o tej zanimivi trstnici. 13. avgusta 1997 jo je pri Grmezu na Ljubljanskem barju obročkal Jože Gračner. To plevelno trstni-co je Jože pripeljal na Ornitološko postajo Vrhnika, kjer je takrat delal in obročkal Iztok Vreš. Ko so bili zbrani biometrični podatki je Jože to plevelno trstnico odpeljal nazaj kjer je bila ujeta, in jo tam obročkano izpustil. Ze 17. septembra 1997 sta mi Rudi Tekavčič in Marjan Gobec sporočila, da se je na postaji spet ujela plevelna trstnica (slika 2). Z Andrejem Sovincem sva takoj odhitela na Vrhniko, kjer smo še enkrat preverili zbrane biometrične podatke. Po fotografiranju smo obročkano plevelno trstnico izpustili. Se enkrat sem moral odhiteti na Ornitološko postajo Vrhnika, ker mi je Rajko Koražija sporočil, da se je ujela zelo majhna trstnica, verjetno plevelna. Žal sem tja prišel prepozno, saj je medtem že poginila. Na osnovi njene teže (7,8 grama) in videza sem domneval, da je priletela že zelo izčrpana in onemogla. Omenjeni primerek plevelne trstnice sedaj hranimo v ornitološko - študijski zbirki Prirodoslov-nega muzeja Slovenije. Glavna značilnost plevelne trstnice A. agiicola da je majhna, saj perut v dolžino meri med 53 in 62,5 mm (Svensson 1992) oziroma 53 do 61 mm (Williamson 1976). V vzhodni Evropi živi podvrsta A. a. septima , z dolžino peruti med 54-61 mm (CRAMP 1992) oziroma J: 56 - 62 mm in ,: 54 - 60 mm (Glutz & Bauer 1991). Po drugih podatkih (Bub 1988) se dolžina peruti suče med 51 - 62 mm, ob tem pa isti avtor navaja, da po obarvanosti perja ni razlike med samcem in samico, razen v času gnezdenja po valilni pleši pri samici (I) in obliki kloake pri samcu (J). Na prvi pogled se opazi, da je za svetlo nadočesno progo temnejše perje, ki daje vtis še ene temnejše proge. Tudi velikost je zelo pomembna, saj gre za majhno trstnico s kratkim kljunom in majhnimi nogami in prsti. Robidna trstnica A. dumetorum je podobna odrasli močvirski trstnici v sivkasti barvi, biometrični podatki pa so običajno bližje srpični trstnici A. sciipa-ceus (Bračko 1997). Tako je plevelna trstnica A. agiicola po glavi podobna odrasli bič ji trstnici A. schoenobaenus v času jesenske selitve, po delih telesa (hrbtu in peruti) pa prvoletni (ly) srpični 50 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Date Place Datum Kraj A B C D E F G H I 29,08.1992 Cerkniško jez. 4 59 ».' 15 • - - 3,4,5 - J, Gračner 9. 10.1996 Vrhnika 3 58 10,9 13 10 8 3,4,5? 13 P. Grošelj 13.08.1997 Grmez,Lj. barje 4 57 9,6 15 12 - - "i-i^. J. Gračner 17.09.1997 Vrhnika 3 56 9,2 11 9 - 3,4,5 12 M. Gobec R. Tekavčič 21.10.1997 Vrhnika 3 59 7,8 13 10,5 7,5 3,4,5 11 R.Koražija Tabela 1: Pregled nekaterih podatkov o plevelnih trstnicah Acrocephalus agricola iz Slovenije Table 1: Tabulated scheme of some data on Paddyfield Warblers Acrocephalus agricola from Slovenia Species Vrsta B G H D J Močvirska trstnica A. palustris 64-76 3 Srpična trstnica A. scirpaceus 61-73 3 Robidna trstnica A. dumetorum 58 - 66 3,4 Plevelna trstnica A. agricola 51-62 3,4,5 17-22 15-19 11,5-16 9-13,5 7.5-12 9,5-15 10,5-14 11 -16 3 3 3 in 4 3in4 Tabela 2: Primerjalni biometrični podatki o podobnih (zamenljivih) trstnicah A.palustris, scirpaceus, dumetorum in agricola Table 2: Comparative biometric data on four very similar warblers, i.e. A. palustris, A. scirpaceus, A. dumetorum and A. agricola LEGENDA A = Euring koda 3 (prvoleten), 4 (večleten) B = Dolžina peruti v mm C = Teža v g D - Dolžina zajede na 2. letalnem peresu E = Dolžina zajede na 3. letalnem peresu F - Dolžina zajede na 4. letalnem peresu G = Posneta letalna peresa H - Razlika med vrhom peruti in 11. letalnim peresom I = Obročkovalec J = Najdaljše letalno pero trstnici A. scirpaceus . O teh primerjalnih podatkih še najbolj nazorno govori misel Petra Grošlja, ki mi je 9. oktobra 1996 na Vrhniki dejal: "Sedaj se je ujela silno majhna trstnica, manjša od vseh najmanjših srpičnih trstnic, kar sem jih kdaj ujel." Dogodek je zanimiv predvsem zato, ker se je ravno prejšnje dni ujelo par manjših srpičnih trstnic (perut od 61.5 -64 mm). Na jesenski selitvi se močvirska in srpična trstnica pojavljata v Sloveniji od konca julija pa tja do konca oktobra (iz arhiva Ornitološke postaje Vrhnika (1987-1997). Vse robidne trstnice A. dumetorum, , do sedaj znane v Sloveniji, so bile KEY A = Euring codes 3 (first-year) and 4 (fullgrown) B = wing length in mm C = weight in g D = length of notch on 2nd primary E = length of notch on 3rd primary F = length of notch on 4th primary G = web notch H = difference between wing tip and 11th primary I = ringed by J = longest primary ugotovljene med 16. in 21. septembrom (Bračko 1997). Značilnost plevelne trstnice je tudi v tem, da se običajno pojavlja po Evropi od avgusta pa tja do decembra. Pri nas je bila ugotovljena 2x avgusta, lx septembra in 2x oktobra. Primerjava vseh biometričnih podatkov med seboj podobnih in zamenljivih trstnic je bila objavljena že v 49. številki revije Acrocephalus in je ne bi ponavljal (Sere 1991). Ker sta si plevelna in robidna trstnica se najbolj podobni, bi bilo prav, da smo najbolj pozorni na posneta letalna peresa, dolžino zajede na drugem, tretjem in morda tudi na četrtem letalnem peresu. 51 ACROCEPHALUS Zelo pomembna in odločilna je tudi dolžina med vrhom peruti in 11. letalnim peresom. Zato je smiselno, da si ogledamo naše biometrične podatke o plevelni trstnici (tabela 1) ter tiste biometrične podatke o trstnicah A. palustris, scirpa-ceus, dumetorum in agricola , ki so bistveni za razlikovanje med njimi (tabela 2). Za konec bi dodal da je bila naša fotografija plevelne trstnice, ujete 17. septembra 1997 na Vrhniki, objavljena v znani evropski ornitološki reviji Dutch Birding (Berg 1997). LITERATURA Van den BERG, ARNOULD B. (1997): Western Palearctic reports, Dutch Birding 19: 302 - 308. BRAČKO, F. (1997): Robidne trstnice Acroce-phalus dumetorum ujete na Vrhniki. Acroce-phalus 18: 103- 106. BUB, H. & H. DORSCH (1988): Kennzeichen und Mauser europäischer Singvögel, 4. Teil. Die Neue Brehm-Bücherei. CRAMP, S. (ed). (1992): The Birds of the Western Palearctic, Vol. VI: 146-155. Oxford Univ. Press., Oxford. GLUTZ von BLOTZHEIM U., (1991): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 12/11, Passerifor-mes (3. Teil), Sylvidae, 341-352. Aula- Verlag, Wiesbaden. Hagemeijer, E J M„ M J BLAIR (Editors). (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T&AD Poyser, London. KRAVOS, K., S. CANDOTTO., B. ClMADOR & R. PERESSIN (1997): Cattura di Cannaiola di Jerdon (Acrocephalus agricola) nell'Isola della Cona (Staranzano - GO). Fauna, 4: 131 -132. LABER, J., A. RANNER (1997): Nachweise seltener und bemerkenswerter Vogelarten in Österreich 1991 - 1995. 2. Bericht der Avifauni-stischen Kommission von BirdLife Österreich. Egretta40: 1-44. LEWINGTON L, ALSTRM P., COLSTON P. (1991): A Field Guide to the Rare Birds of Britain and Europe. HarperCollins. MAGYAR, G. (1996): Recent Additions to the Hungarian list. Tüzok 1 (1): 19 - 37. MITCHELL D., YOUNG S. (1997): Photographic Handbook of the Rare Birds of Britain and Europe. New Holland. SOVINC, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995. Acrocephalus 18: 151 - 156. SVENSSON, L. (1992): Identification Guide to European Passerines. (4.) Stockholm. XK - 87-88 - 1998 SERE, D. (1991): Robidna trstnica Acrocephalus dumetorum - nova vrsta ornitofavne Slovenije. Acrocephalus 48: 70-75. WILLIAMSON, K. (1976): Identification for ringers 1. The genera Cettia, Locustella, Acrocephalus and Hippolais. Revised Editional. BTO. POVZETEK V obdobju 1992 do 1997 je büo v Sloveniji ugotovljenih pet (5) plevelnih trstnic Acrocephalus agricola . Ujete so bile v avgustu (2x), v septembru (lx) in v oktobru (2x). Po starosti sta bila dva osebka večletna (Euring koda 4), preostali trije pa prvoletni (Euring coda 3). Večletna osebka sta bila ugotovljena v avgustu, v nasprotju s prvoletnimi osebki, ki so bili enkrat ugotovljeni v septembru in dvakrat v oktobru. Štiri (4) plevelne trstnice so bile obročkane in izpuščene, ena (1) pa je že pred obročkanjem poginila in je sedaj v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Prvi osebek v Sloveniji je bil ugotovljen na Cerkniškem jezeru, preostale štiri smo ugotovili na Ljubljanskem barju (tri od teh na Ornitološki postaji Vrhnika). Komisija za redkosti (KRED) pri Društvu za ^opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je že potrdila dva podatka o plevelni trstnici. Tako je sedaj znanih pet (5) podatkov o plevelni trstnici pri nas. SUMMARY From 1992 to 1997, five (5) Paddyfield Warblers Acrocephalus agricola were recorded in Slovenia. They were caught in August (twice), September (once) and October (twice). Two individuals were fullgrown (Euring code 4), while the remaining three were still in first-year plumage (Euring code 3). The first two individuals were registered in August, in contrast to the first- year individuals, which were recorded once in September and twice in October. Four (4) Paddyfield Warblers were ringed and released, while one (1) had died prior to ringing and is now kept by the Slovene Museum of Natural History. The first individual in Slovenia was registered at Cerkniško jezero, the remaining four at Ljubljansko barje (three of them at Vrhnika trapping grounds). The Rarities Committee working within the framework of the Bird Watching and Bird Study Association of Slovenia has already confirmed two data on the Paddyfield Warbler, which means that five (5) data on this bird are now at hand in Slovenia. Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana 52 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Mednarodni gopis ptičev na igriščih za goli rezultati z igrišča Bled Birds of Bled Golf Course Janez GREGOM UVOD Zadnja leta se vse pogosteje postavljajo vprašanja o naravovarstveni oporečnosti golfišč, ob istočasnem naraščanju želja po graditvi novih. Pri nas je doživel odločen odpor načrt, da bi ga gradili v ekološko občutljivem rečnem območju gradu Bori v bližini Ptuja (Pleumarom 1995), predvideno igrišče na samem Ptuju pa je glede na pričakovane vplive na vode in tla ocenjeno kot povsem sprejemljivo (Ignjatovič 1997). Vse večje nezadovoljstvo mnogih krajevnih skupnosti po vsem svetu zaradi nenadzorovanega širjenja golfišč je preraslo v organiziran odpor, preraslo je v Svetovno gibanje proti golfu (Global Anti-Golf Movement - GAG'M). Ustanovljeno je bilo leta 1993. Strnimo bistvene pomisleke GAG'M-a proti golfiščem (povzeto po Pleumarom 1995): (1) uničujejo neprecenljivo biotsko diverziteto in kar celotne ekosisteme, in to samo zavoljo neke modne in ekstravagantne igre, (2) k degradaciji in okužbi krajevnega okolja Slika: 1 Golfišče na Bledu (J. Gregori) Fig 1: Bled Golf Course (J. Gregori) prispevajo mnoge kemikalije, med njimi umetna gnojila, pesticidi in pripomočki za strjevanje prsti, (3) veliki odmerki kemikalij, ki jih trosijo po golfiščih, utegnejo zastrupiti tako površinske vode kot podtalnico in s tem ogroziti delavce na njih, same uporabnike golfišč pa tudi bližnje prebivalstvo, živalstvo in rastlinstvo, (4) golfišča imajo pogosto tudi hude socialne posledice, obstaja močna tendenca, da se ustanavljajo dragi in ekskluzivni golfarski klubi, ki so dostopni le premožnim, vplivnim elitam in tujim turistom, (5) namen podjetnikov, ki gradijo golfišča, ni zagotoviti delo krajanom, ampak ta, da se polastijo njihove zemlje, (6) vplivi na krajevne skupnosti in njihovo kulturo so se v mnogih državah že izkazali kot pogubni, posledica pa je velik odpor krajanov do teh podjetnežev in hudi konflikti z njimi. Po drugi strani pa zagovorniki golfišč oporekajo kritikam, na različne načine skušajo prispevati k utrditvi in priznanju ^ ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Slika 2: Na igrišču je tudi umetno narejena mlaka. (J. Gregori) Fig 2: Artificially made pool at Bled Golf Course (J. Gregori) okoljevarstvene naravnanosti golfa. Tak namen ima tudi priročnik Predani zelenemu priročniku za golfišča (The committed to Green handbook for golf courses), ki ga je izdala Ekološka enota Evropske golfar-ske zveze, gradivo zanj pa je zbral David Stubbs (1997). V njem je med drugim pregledno predstavljeno, kakšna dejavnost je golf in kakšne so koristi, ki jih prinaša okolju. Povzemimo nekatere misli: (1) ker golfišča zagotavljajo razmere za ohranjanje različnih habitatov ter s tem flore in favne, lahko pomembno prispevajo k ohranjanju ogroženih vrst in biotske raznovrstnosti, (2) mnoga golfišča, predvsem starejša, vključujejo dele tradicionalne krajine in naravnih predelov, zato prispevajo k ohranjanju krajine in kulturne dediščine, (3) nova igrišča so nameščena, oblikovana in zgrajena po načelih prijaznosti do okolja in trajnostne-ga razvoja, (4) predani zelenemu posvečajo veliko pozornosti ohranjanju vodnih virov, obvladovanju onesnaževanja in varčevanju z energijo, (5) velik poudarek je posvečen okoljski vzgoji in s tem okoljevarstvenemu ozaveščanju čim širšega kroga ljudi. Zagovorniki golfa se lotevajo tudi čisto določnih dejanj. Eden njih je tudi Ryder jev pokal za ptice, ki je potekal maja lani (Pichler 1997). Konec leta 1996 se je zbrala Evropska golfarska zveza na redni letni skupščini, kjer je bila sprejeta zamisel o izvedbi neke vrste tekmovanja v štetju ptičjih vrst na golfiščih, ki naj bi potekalo med Združenimi državami Amerike in Evropo. Njena organizatorja, Ekološka enota Evropske golfarske zveze in ameriška Audubon International v sodelovanju z dvema nevladnima organizacijama (BirdLife International v Evropi in Wildlife Link Committee v ZDA) sta tekmovanje poimenovala Birdwatching Ryder Cup. Izbranih je bilo 12 golfišč v ZDA in 12 v Evropi, med njimi igrišče na Bledu. Domenjeno je bilo, da se na vsakem izmed izbranih igrišč napravi popis ptičev na isti dan, to je 21.maja 1997, od polnoči do polnoči. Popis naj zajema vse ptiče, ugotovljene na igrišču ali v neposredni bližini. Popisovalec se lahko zadržuje samo v okviru igrišča, uporablja pa lahko daljnogled do 10-kratne povečave. Naslednji dan do 12. ure je treba vse podatke poslati koordinatorju. Ker je raznovrstnost ptičev v ZDA večja kot v Evropi, je bilo dogovorjeno, da je pet ptičjih vrst v Evropi enakovredno osmim v ZDA. Povabilu, da opravim popis ptičev na blejskem golfišču, sem se z veseljem odzval. Predhodno sem si v družbi dobrih poznavalcev igrišča in organizatorjev popisa ogledal celoten predel, kjer bo potekal popis. 54 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS OPIS PREDELA Igrišče na Bledu pokriva okoli 100 ha, leži na približno 500 m n.m., na aluvialni terasi ob Savi. Prvotna združba, ki porašča zgornji del terase, je gozd belega gabra in črnega teloha (Helleborus nigri - Carpine-tum betuli). Pobočje proti Savi je bolj termofilno, gozdna združba je gozd bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum), vendar so ga v preteklosti zasajali z rdečim borom (M. Zupančič, ustno). Golfišče je bilo zgrajeno že pred drugo svetovno vojno. Obkrožajo ga območja, poraščena predvsem z različnim grmovjem in drevjem. Med posameznimi igralnimi polji opazimo neobdelovane travne površine s samotnimi drevesi in grmi, skupine dreves in grmovja ali pa nepretrgane gozdne pasove. Vrstna sestava drevja in grmovja je zelo pestra, skoraj brez izjeme so zastopane naše avtohtone vrste: hrast, bor, breza, topol, javor, bukev, smreka, macesen, vrba, gaber, črni gaber, jerebika, mokovec, brest, robinija, češnja, trepetlika, leska, glog, koste- vrsta species jutranji popis morning survey n f% 17 85 17 85 16 80 14 70 7 35 6 30 5 25 5 25 4 20 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 3 15 2 10 2 10 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 večerni popis evening survey n f% 6 30 5 25 19 95 8 40 1 5 5 25 1 5 2 10 1 5 1 5 1 5 1 5 3 15 8 40 1 5 Phyll. collybita - vrbja listnica Fringilla coelebs - ščinkavec Turdus merula - kos Sylvia atricapilla - črnoglavka Parus major - velika srnica Corvus c. comix - siva vrana Anthus trivialis - drevesna cipa Emberiza citrinella - rumeni strnad Carduelis carduelis - lišček Motacilla alba - bela pastirica Chloris chloris - zelenec Oriolus oriolus - kobilar Lanius collurio - rjavi srakoper Pica pica - sraka Turdus philomelos - cikovt Erithacus rubecula - taščica Sturnus vulgaris - škorec Picus viridis - zelena žolna Parus ater - menišček Falco tinnunculus - navadna postovka Buteo buteo - kanja Dendrocopos major - veliki detel Sitta europaea - brglez Parus cristatus - čopasta srnica Garrulus glandarius - šoja 1 5 Regulus regulus - rumenoglavi kraljiček Saxicola torquata - prosnik Turdus pilaris - brinovka Muscicapa striata - sivi muhar Serinus serinus - grilček Coccothr.coccothr. - dlesk Turdus viscivorus - carar Sylvia communis - rjava penica CoJoeus monedula - kavka 15 5 5 Tabela 1: Jutranji (od 6.40 do 9.15) in večerni (od 18.00 do 21.15) popis v točki, 21.5.1997 (N = 2 x 20), v polmeru 100 m (r = 100 m) (n = število točk od 20., v katerih je bila ugotovljena določena vrsta) Table 1: Morning (6.40 to 9.15) and evening point surveys, May 21st 1997 (N = 2x 20), within a radius of 100 metres (R = 100 m) ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 ničevje itd. Grmovna in zeliščna podrast sta večinoma dobro razviti. Na golfišču so pred tremi leti namestili večje število gnezdilnic. Na igrišču je bilo narejeno manjše jezerce, ob severnem robu pa je vsega nekaj kvadratnih metrov velik zamočvirjen del, zaraščen z rastlinami, značilnimi za močvirje. Oba predela za ptiče (še) nimata večjega pomena. METODA Da bi podatke lahko tudi kvantificiral, sem se odločil za popis v točki. Izbral sem 20 naključnih točk, ki so bile oddaljene med seboj najman 200 m, bile pa so vedno na robu igralnega polja. Zapisoval sem vse osebke v polkrogu okoli 100 m, ločeno pa še osebke na večji razdalji. Jutranji popis sem opravil med 6.40 in 9.15, večerni pa med 18.00 in 21.15, ko sem popisal prav tako 20 točk na robu igralnih polj. Preostali čas sem zbiral avifavnistične podatke. REZULTATI Po nočnem dežju se je proti jutru razvedrilo. Dan je bil pretežno jasen, miren in razmeroma topel, razmere optimalne za popis. Rezultati jutranjega in večernega popisa v točki so podani v tabeli 1. Ob jutranjem popisu sem v razdalji nad 100 m registriral še kukavico Cucuius canorus in cararja Turolus viscivorus, ob večernem pa kukavico Cuculus canorus in zeleno žolno Picus viridis. Vrste, registrirane zunaj časa popisovanja v točki, so: siva čaplja Ardea cinerea (1, prelet), raca mlakarica Anas platyrhynchos (3, prelet), črni škarnik Milvus migrans (prelet zjutraj), skobec Accipiter nisus (prelet, zasledovala ga je bela pastirica), lesna sova Strix aluco (oglašala proti jutru), mestna lastovka Delichon urbica, kmečka lastovka Hirun-do rustica, šmarnica Phoenicurus ochru-ros, močvirska trstnica Acrocephalus palustris (pela v gosto z grmovjem in visokimi zelišči zaraščenem predelu v severovzhodnem delu) in plavček Parus caeruleus (krmil mladiče v gnezdilnici). V predstavitvi rezultatov popisa (Gregori 1997) omenjam 44 ugotovljenih vrst ptičev, iste rezultate sem poslal tudi koordinatorju popisa. Naknadno sem ugotovil, da sem eno vrsto (kanja Bureo bureo) v beležnici prezrl in sem tako dejansko popisal 45 vrst. Zanimiv je pogled v analizo rezultatov preštevanja ptičev 21. maja 1997, ki ga je objavila Evropska golfarska zveza, Ekološka enota (tabela 2). Vsega skupaj je bilo na golfiščih Evrope ugotovljenih 217 vrst, kar je dalo, preračunano zaradi že uvodoma omenjene večje pestrosti ptičev v Ameriki, 347 vrst. Povprečno je bilo ugotovljenih 64 vrst na igrišče. V Ameriki so na golfiščih ugotovili 239 različnih vrst ptičev. Država Country Golfišče Golf course Popisovalec Observer St. vrst No. species 1 Španija Valdenama Golf Club Martin Jacoby 48 2 Španija Club de Golf Ulzama Antonio Rodriguez Arbeloa 101 3 Škotska St Andrews Links Trust Les Hatton 54 4 Švica Golf Club du Domaine Imperial Wendy Strahm 61 5 Švedska Falsterbo Golfklubb Björn Malhagen 94 6 Slovenija Golf igrišče Bled Janez Gregori 44 7 Madžarska Hensce National Golf Club Kallay Gyorgy 63 8 Madžarska Birdland Golf Club Tibor Kelemen 63 9 Portugalska San Lorenzo Golf Club Nuno Grade 67 10 Francija Golf des Fontenelles Theophane You 39 11 Nemčija Stuttgarter Golf Club Michael Schmolz 58 12 Finska Sarfvik Golfklubi Jan Södersved 75 Tabela 2: Rezultati popisa ptičev na evropskih golfiščih 21. maja 1997 Table 2: Results of bird surveys carried out on May 21st 1997 at various European golf courses 56 XIX - 87-88 - 1998 RAZPRAVA Dobljene številke o ptičjih vrstah na golfiščih širom po Evropi so pravzaprav presenetljive. V analizi Evropske golfarske zveze je malo rečenega o pestrosti habita-tov na posameznih igriščih. Ugotavlja, da so vrstno najbolj revni predeli omejeni bolj ali manj na srednjo Evropo, igrišča z največjim številom vrst pa so na robu Evrope: na Iberskem polotoku, v Skandinaviji in v vzhodni Evropi. San Lorenzo, St Andrews, Falsterbo in Sarfvik ležijo na obrežjih, zato je tu veliko število plojkok-ljunov, pobrežnikov in drugih vodnih ptičev. Na nekaterih igriščih so ugotovili izjemno število ujed, predvsem v Ulzami ob vznožju Pirenejev. Dejstvo je, da je bil popis opravljen v času, ko so še mnoge ptičje vrste na spomladanski selitvi, predvsem vrste, vezane na mokrišča, pa tudi nekatere ujede. Zato je ugotovljeno tako visoko število vrst prav na igriščih, kamor priletajo omenjene skuroine ptičev. V analizi ni podatka o velikosti posameznih igrišč, kar je lahko ključnega pomena za število vrst, ki tam živijo. V enodnevnem popisu ptičev na gol-fišču Bled je bilo ugotovljenih 45 vrst. Iz tabele 1 je razvidno, da so bile ob jutranjem popisu najbolj pogoste vrste vrb ja listnica, ščinkavec, kos in črnoglav-ka, sledijo jim velika sinica, siva vrana, drevesna cipa in rumeni strnad. Ob večernem popisu je bilo pričakovati, da bodo prevladovale vrste, ki so aktivne v tem času, in da bodo izpadle vrste, ki se tedaj ne oglašajo več. Stopnja frekvence je v večernem popisu povečana pri kosu in taščici, v večji meri se na večer eksponira carar, seznam ugotovljenih vrst sta dopolnili rjava penica in kavka. Med vrstami, ki so na igrišču najbolj opazne, prednjači kos. Predel, kjer je danes golf išče, sta prvotno poraščali dve gozdni združbi, na zgornjem delu terase gozd belega gabra in črnega teloha, na pobočjih pa gozd bukve in črnega gabra, Obe združbi sta delno degradirani, kar je posledica izkoriščanja, vendar je opazna velika vrstna pestrost, tako v drevesnem kot v grmovnem sloju. Razen s severa igrišče oklepa ACROCEPHALUS gozd in se v pasovih zajeda med igralna polja. Ves preostali del igrišča pa je drugotne narave - travniki, grmišče in seveda igralna polja. S takim zajedanjem travnatih površin v gozd se je izredno povečal gozdni rob, kar daje prednost vrstam, vezanim nanj. Na košenih površinah so, poleg sivih vran, srak, belih pastiric in škorcev, iskali hrano tudi vsi štirje predstavniki drozgov: kos, cikovt, carar in brinovka. Kosene površine pomenijo pomembno prehranjevalno nišo za številne vrste, med katerimi, kot že omenjeno, po številu prednjači kos. Dobro so zastopane vrste, ki gnezdijo v duplih. Nekaj dupel verjetno naredita zelena žolna in veliki detel, številnim duplarjem pa dajejo možnosti za gnezdenje gnezdilnice, ki so jih na igrišču namestili pred štirimi leti. Kritike, ki letijo na račun naravovarstvene naravnanosti golfišč, je treba utemeljevati. Vplive različnih rekreacijskih dejavnosti na ptiče je vsestransko osvetlil Liddle (1997). Razlikuje 3 tipe motenj: 1. tip motnje je, ko je žival tako rekoč v fizičnem stiku z rekreativci, 2. tip motnje je, ko prihaja do sprememb habitata (pota, igrišča, čiščenje prvotne vegetacije, stavbe, tudi obilica hrane itd.), 3. tip motenj pa je neposredni in uničujoči stik z živalmi (npr. lov, ribolov), ki pa ne sodi v okvir našega razmišljanja. Za 1. tip motenj raziskovalci ugotavljajo, da je pač odvisen od "sramežljivosti" ali krotkosti ptičev. Navadijo se na človeka in njihova tolerančna razdalja se v suburbanih predelih zmanjša v primerjavi z ruralnimi. Navadno manjše vrste dovolijo, da se jim bolj približamo (npr. sinice), kot to dovolijo večje (npr. vrane). Toleranca je odvisna tudi od izkušenj, ki jih imajo ptiči (npr. preganjanje). Raziskovalci so ugotovili korelacijo med gostoto ptičjih populacij in rekreacijsko intenzivnostjo. Za navzočnost človeka so, npr. na Nizozemskem, občutljive predvsem razne ujede in sove (kanja Bufeo buteo, skobec Accipiter nisus, škrjančar Falco subbuteo, navadna postovto Falco tinnunculm, lesna sova Strix aluco in mala uharica Asio otus), na gnezdenju so jih našli samo v predelih, ki niso bili odprti za javnost (Saris 1976, v: Liddle 1997:422). 57 ACROCEPHALUS O 2. tipu motenj na rekreacijskih površinah je bilo narejenih malo raziskav. Po zgoraj citiranem viru lahko naredimo zaključek, da ima pozitivni učinek na vrste, vezane na rob, in da tolerira bližino človeka, medtem ko ima negativni učinek na nekatere gozdne vrste. Z manjšim sekanjem drevja (tudi požiganjem) se povečuje pestrost rastlinja, posledično pa tudi pestrost ptičjih vrst. V primeru graditve golfišča na Bledu gre za fragmentacijo gozdnega habitata, kar vpliva na vrste, ki potrebujejo za svoj obstoj velike strnjene gozdne površine. Vendar je lokacija omenjenega igrišča na takem mestu, da bi šele raziskave avifavne na širšem območju pokazale, ali je tam kakšna vrsta, ki jo je fragmentacija prizadela. Po drugi strani pa se je s fragmentacijo izredno povečal obseg gozdnega roba, kar povzroča že omenjeno favoriziranje vrst, ki so vezane na ta habitat. ZAKLJUČKI Predstavljene so kritike naravovarstvene naravnanosti golfišč in ugovori nanje. 21. maja 1997 je potekal Ryderjev pokal za ptice, in to istočasno na dvanajstih golfiščih v Evropi in dvanajstih v Ameriki. V enodnevnem popisu ptičev (21.5.1997) na dvanajstih golfiščih po Evropi se je število na posameznih igriščih ugotovljenih vrst ptičev gibalo med 39 in 101. Golfišča z največjim številom vrst so bila verjetno narejena na mestih, ki so bila že prvotno zelo pomembna za ptiče. Število vrst ptičev je odvisno od velikosti igrišč in raznovrstnosti tamkajšnjih habita-tov, kar je bilo v analizi rezultatov popisa, ki jo je naredila Evropska golfarska zveza, slabo poudarjeno. Na golfišču Bled, ki obsega okoli 100 ha, so drugotne travnate površine z igralnimi polji, nekaj grmovja in gozd, ki v veliki meri obdaja igrišče in njegovi ostanki segajo v pasovih med posamezna igralna polja, kar močno povečuje obseg gozdnega roba. V popisu, ki je potekal v okviru Ryder-jevega pokala na golfišču Bled, je bilo ugotovljenih 45 vrst ptičev. XIX - 87-88 - 1998 Frekvenca nekaterih vrst ptičev je izredno visoka (glej tabelo 1), prednjacijo kos, ščinkavec, črnoglavka in vrbja listnica. Dejavnosti na golfišču favorizirajo tiste vrste ptičev, ki so tolerantne do ljudi, in tiste, ki so vezane na gozdni rob. Igralna polja so pomembna prehranjevalna niša za nekatere vrste, predvsem vrane, srake, škorce in predstavnike rodu drozgov. Glede narave obiskovalcev golfišč lahko sklepamo, da je njihova neposredna dejavnost omejena samo na igralna polja in je varnost znotraj igrišča ptičem popolnoma zagotovljena. Ker upravljala golfišča lahko veliko prispevajo k čim boljšemu sožitju ljudi in živali, je zelo pomembna njihova okolje-varstvena ozaveščenost. Podrobnejšo sliko o vplivu blejskega golfišča na ptiče, predvsem kako negativno vpliva na ptiče fragmentacija habi-tatov na golfišču, bi lahko dobili šele po primerjalnih ekoloških raziskavah na širšem območju. LITERATURA Gregom, J. (1997): Golf igrišče je tudi življenjski prostor ptičev. Golf 3 (2): 68. Ignjatovič, D. (1997): Poročilo o vplivih izgradnje igrišča za golf na Ptuju. V: Mlakar A. & B. Mlakar (edit): Presoja vplivov na okolje kot načrtovalsko orodje za varstvo okolja. Zbornik 4. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, december 1997. Liddle, M. (1997): Recreation Ecology. Chapman & Hall, pp. 639. PiCHLER, D. (1997): Ryderjev pokal za ptice. Golf 3 (2): 68-69. Pleumarom, A., (1995): Dokumenti: Načrtovana graditev igrišča za golf pri gradu Bori ob Dravi. Acrocephalus 16(68-70): 87-90. Stubbs, D. (compil.) (1997): The committed to Green handbook for golf courses. European Golf Association, Ecology Unit. POVZETEK Glede na zastavljana vprašanja o naravovarstveni oporečnosti golfišč in is- 58 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS točasnem naraščanju želja po graditvi novih povzemamo argumente, ki jih ima proti igriščem Svetovno gibanje proti golfu (Global Anti-Golf Movement - GAG'M), in tiste, ki jih ima v zagovor igrišč Ekološka enota Evropske golfarske zveze. V okviru Ryderjevega pokala za ptice je bil 21. maja 1997 istočasni popis ptičev na 12 golfiščih v Evropi in 12 v Ameriki. Na posameznih evropskih igriščih so ugotovili od 39 do 101 vrsto, ki so skupaj pripadale 217 vrstam, v Ameriki pa je bilo ugotovljenih 239 različnih vrst ptičev. Popis ptičev je bil pri nas opravljen na golfišču Bled. Veliko je okoli 100 ha, zgrajeno pa je bilo že pred 2. svetovno vojno. S treh strani ga obdaja delno degradirani gozd, igralna polja obdajajo travniki z redkim grmičjem ali posameznimi drevesi, ponekod pa segajo med polja pasovi ostanka gozda. Pasovi gozda močno povečujejo obseg gozdnega roba, kar daje prednost vrstam ptičev, ki so vezane nanj. Da bi dobili tudi relativne kvantitativne podatke o posameznih vrstah, je bil popis opravljen tudi po metodi štetja v točki. Izbranih je bilo 20 naključnih točk, ki so bile vse na meji igralnega polja, oddaljene med seboj najmanj 200 m, popis pa je trajal 5 minut. Popis je bil opravljen v jutranjih in večernih urah. Frekvenca posameznih vrst je razvidna iz tabele 1. Vsega skupaj je bilo ugotovljenih 45 vrst. Ugotavljamo, da so igralna polja za nekatere vrste (vrane, srake, škorce in predstavnike rodu drozgov) pomembna prehranjevalna niša. Natančnejši odgovor o vplivu golfišča na populacije ptičev, predvsem glede fragmentacije habitatov, bi bil možen šele po natančnejših ekoloških študijah širšega območja. SUMMARY In view of the questions raised in respect of the conservationist reproacha-bility of golf courses and a wish to build new ones at the same time, the author recapitulates the argumentations held against golf courses by the Global Anti-Golf Movement (GAG'M) as well as the argumentations expressed in favour of such courses by the Ecological Unit of the European Golf Association. The advocates of golf engaged in a very specific action indeed. Namely, the so-called Birdwatching Ryder Cup was held simultaneously on May 21 1997 at twelve golf courses in Europe and twelve in the USA. At separate golf courses, from 39 to 101 bird species were established (in total belonging to 217 species), while in America the observers managed to establish 239 species. In Slovenia, the survey was carried out at Bled Golf Course. It covers some 100 ha and was built already before World War II. From three sides it is enclosed by partially degraded woodland. Separate parts of the course are surrounded by meadows with scarce shrubbery or isolated trees, while at places they are indented by woodland remains. The diversity of habitats is rather poor. The forest strips have increased the extent of the forest edge, which favours the birds closely associated with it. In order to obtain the relative quantitative data as well, the survey was carried out also according to the point count method. 20 points were selected at random, all on the border of the course and at a distance of at least 200 m. The survey was carried out in the morning and evening hours. 45 species were established, and with the exception of 3 of them (Grey Heron, Barn Swallow and Eurasian Jackdaw), all have the necessary conditions to breed there. The author has also established that for some species (Hooded Crow, Magpie, Common Starling and Thrushes) the course is an important feeding niche. A more accurate answer about the impact of the Golf Course on the population of birds, particularly regarding the fragmentation of habitats, would be possible only after a more exact and thorough ecological study of a wider area of this golf course. Janez Giegoii, Pmodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana 59 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Pojavljanje planinskega orla Aquila chrysaetos na Pohorju Occurrence of the Golden Eagle Aquila chrysaetos in the Pohorje mountains Franc BRAČKO V zadnjih dneh januarja 1997 je Radio Slovenija poročal o nenavadnem dogodku: na Ribniškem Pohorju so lovci opazili redkega planinskega orla ! Dne 1. 2. je novico priobčil tudi mariborski dnevnik Večer. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, je 30. 1. na DOPPS naslovil uradni dopis s podatki o opazovanju planinskega orla v lovsko gojitvenem lovišču Pohorje - revir Hudi kot, kjer se je z njim srečal lovski čuvaj Maks Turner, ki je dogodek tudi podrobno opisal v priloženem poročilu. Na osnovi prejetih podatkov se postavlja dvoje vprašanj: ali planinski orel na Pohorju gnezdi in ali je res tako redek obiskovalec Pohorja, kot je bilo slišati iz senzacionalno obarvanih poročil že omenjenih medijev? O gnezdenju planinskega orla na Pohorju v zadnjih sto letih v ornitološki literaturi ni oprijemljivih podatkov, ki bi kazali na gnezditev ali verjetnost gnezdi-tve. Da je nekoč redno gnezdil na Pohorju, poroča Seidensacher (1858, 1864). Gnezdo je bilo najdeno na visoki jelki v hribih nad Vitanjem (verjetno v letih 1850 -1860). Ko sta bila zatem oba mladiča pobrana iz gnezda in eden od njunih staršev ubit, je planinski orel to območje zapustil. Verjetno je bil celo eden izmed zadnjih parov, ki so gnezdili na Pohorju. Tako je tudi na Pohorju planinskega orla doletela žalostna usoda: človek ga je tako kot druge velike plenilce egoistično in nerazumno iztrebil. Reiser (1925), ki je ptičji svet Pohorja odlično poznal, dobrih šestdeset let kasneje planinskega orla za Pohorje ne omenja, kar pomeni, da je bil v tistem času že popolnoma iztrebljen. O tem, da so orli nekdaj živeli na Pohorju, spominja le še ime vrha Orlica pri Ribnici. Na osnovi podatkov Ornitološkega atlasa Slovenije planinski orel na Pohorju ne gnezdi. V Sloveniji planinski orel gnezdi v pečevju, najraje v previsnih stenah. Gnezda na drevju so izjemno redka (Geister 1995). Na Pohorju tudi ni večjega skalovja in previsnih sten, zato bi moral orel gnezditi na drevju, kar pa je veliko težje odkriti. V naši severni soseščini planinski orel gnezdi v večini primerov na skalnih policah (Dvorak et al. 1993). Hable (1986) za predel štajerske občine Mariahof pravi, da je na tem območju število orlovskih gnezd na drevju in skalnih policah enako. Gnezda na drevju pa so običajno blizu dolin, saj orel lažje prenaša plen navzdol kot pa navzgor. Novejši podatki o planinskem orlu na Pohorju temeljijo na opazovanju posameznih odraslih osebkov (sodeč po perju) prek celega leta, torej tudi v gnezditve-nem obdobju. Opazovani pa so bili tudi mladostni oz. spolno nezreli osebki. Na osnovi obstoječih podatkov bi lahko sklepali, da na Pohorju orel gnezdi. Toda upoštevajoč gnezditveno biologijo planinskega orla, velik življenjski prostor in klateštvo spolno nezrelih osebkov je vsako nekritično obravnavanje podatkov lahko zmotno. Za nedvomno gnezditev bi morali odkriti gnezdo, opaziti svatovanje, prenašanje plena ipd. Tako gnezdenju v prid temelječih opažanj, ki bi nedvomno potrjevali gnezditev, na Pohorju kljub temu nimamo. Verjetno se pojavljajo osebki, ki gnezdijo v Kamniško - Savinjskih Alpah, morda tudi v Karavankah, in spolno nezreli osebki. Iz Gornje Savinjske doline, na primer, Cerar (1986) poroča, da planinski orel vsako leto gnezdi v previsnih stenah Tera. V hribih nad Savinjsko dolino je 6. 6. 1996 v zraku opazoval par orlov Vogrin (1996). Dne 1. 8. 1994 je bil orel opazovan na Uršlji gori (Vogrin 1995a). Po informacijah lovcev iz Črne na Koroškem (Matjaž Jež ustno) ga redno videvajo tudi na bližnji Peci. 60 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS M. Turner v svojem pisnem poročilu omenja, da je planinskega orla na Pohorju prvič videl leta 1980 ali leto prej. Leta 1983 je našel več obžrtih mladičev srnjadi in v bližini tudi orlovo pero, kar potrjuje, da se je orel prehranjeval na območju gojitvenega lovišča Hudi kot, Jezerski vrh in pod Šiklerico. Večkrat ga je videl tudi v naslednjih letih. Zanimivo, da so bili skoraj vsi kadavri plena najdeni ob gozdnih cestah, ki po vsej verjetnosti orlu omogočajo boljši pregled, nemoten let in lov plena, na pretežno gozdnatem območju Pohorja. Tudi na območju Klopnega vrha je bilo v zadnjih zimah najdenih več ostankov in sledov uplenjenih divjih 61 ACROCEPHALUS XK-87-88-1998 Opazovanja 16, 5, 1980 1983 10. 7.1984 17. 8. 1986 5. 7.1990 14. 8. 1991 6. 7. 1994 20. 6.1995 26. 12. 1996 6. 1.1997 planinskega orla na Pohorju v zadnjih dvajsetih letih: Črni vrh (1543 m n.m.), 1 os. (M. Turner pisno) Hudi kot (1018 m n.m.), sledovi prehranjevanja (M. Turner pisno) Mala Kopa (1542 m n.m.), 1 odrasel os, (Sere 1984) Stolp, Mariborsko Pohorje (1147 m n. m.), 1 mladostni os. (Bibič 1986) Osankarica (1344 m n.m.), 1 os. (Vogrin 1991) Štuhcev dom (1100 m n.m.), 1 odrasel os. (Vogrin 1992) Crno jezero (1193 m n. m,), 1 odrasel os. (VOGRIN 1995) Lovrenška jezera (1500 m n. m.), 1 odrasel os. (M. Vogrin pisno) Klopni vrh (1340 m n.m.), 1 os, ob ustreljenem gamsu (M. Turner pisno) Klopni vrh (1340 m n.m.), 1 os. opazil Ivan Svajger (M. Turner pisno) petelinov in ruševcev. Dne 6. 1. 1997 pa je orel zasledoval trop gamsov (I. Svajger). Zanimivo in nenavadno je opazovanje mladostnega planinskega orla dne 4. 5. 1995 na akumulaciji Medvedce, nedaleč od vznožja Pohorja (Janžekovič 1995). Kot kaže, so ga privabile poginule ribe, ki so zaostale po izlovu in praznenju ribogojnice. 4. 3. 1989 je bil 1 os. opazovan tudi v neposredni bližini Slovenj Gradca (Gorazd Mlakar ustno). Novejša opazovanja lovcev kažejo, da se planinski orel na Pohorju pogosto pojavlja tudi pozimi. Verjetno pa kakšen celo redno prezimuje, kar dopolnjuje podatke Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (Sovinc 1994), ko pri popisih v decembru in januarju 1979/80 - 1992/93 na Pohorju ni bil opažen. Zadnja zimska opazovanja so tudi eden redkih podatkov o prezimovanju planinskega orla zunaj "ožjega" gnezditvenega teritorija, če upoštevamo, da na Pohorju ne gnezdi. V prihodnje bomo morali več pozornosti posvetiti opazovanju in redno spremljati vse pogostejše pojavljanje planinskega orla na Pohorju. Veliko podatkov o času pojavljanja, lokaliteti, številu, vedenju in starosti osebka lahko prispevajo prav lovci in gozdarji, ki so na terenu tako rekoč vsak dan. Posebno pozornost bi morali nameniti odraslim osebkom v času gnezditve (par s svatovanjem prične že januarja) in tudi velikim gnezdom na drevju. Predlagam, da v skladu z veljavno zakonodajo gozdarji iz sečnje dosledno izločajo drevesa z gnezdi ujed, ki so značilno velika in opazna. V primeru odkritja gnezda planinskega orla bi morali iz sečnje nemudo- ma izločiti večje gozdno območje in dosledno upoštevati naravovarstveno načelo varovanja redkih vrst. Natančna lokacija gnezda pa mora za širšo javnost ostati skrivnost. Tako nas bo nekega dne morda vendarle razveselila novica, da po sto petdesetih letih preganjanja planinski orel ponovno gnezdi na Pohorju. ZAHVALA Gospodu Martinu Krajncu z Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, se najlepše zahvaljujem za dragocene podatke o planinskem orlu na Pohorju. Za posredovane podatke se zahvaljujem tudi gospodu Matjažu Ježu in kolegoma Milanu Vogrinu in Gorazdu Mlakarju. LITERATURA Bibič, A. (1986): Planinski orel Aquila chiysaetus. Acrocephalus 7 (30): 59. Cerar, M. (1986): Poročilo iz Gornje Savinjske doline. Acrocephalus 7 (29): 33-34. Dvorak, M., A. RANNER & H, M. BERG (1993): Atlas der Brutvägel Österreich. Wien, 522 pp. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Hable, E. (1986): Omithologische Beobachtungen in den Jahren 1982 bis 1985, vorwiegend im Gebiet der Forsc-hungssättte "P. Blasius HANF" am Futner-teich, Gemeinde Mariahof, Steiermark (Aves). Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joan-neum, Heft 38: 1-28. Graz. 62 XIX - 87-88 - 1998 Janžekovič, F. (1995): Planinski orel Aquila chiysaetus. Acrocephalus 16 (71): 126. Reiser, O, (1925): Die Vägel von Marburg an der Drau. Graz. Seidensacher, E. (1858): Die Vägel der Steiermark. Naumannia 8:466-490. Dessau. Seidensacher, E. (1864): Die Vägel von Cilli. Mitt. naturwiss. Ver. Steiermark. 2:57-90. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Sere, D. (1984): Planinski orel Aquila chrysaetus. Acrocephalus 5 (21): 44. Vogrin, M. (1991): II. Ornitološke raziskave. pp. 38-46. V: ŠTAJNBAHER, S. (ed.): Mladinski raziskovalni tabor Šmartno '90. ZOTKS Gibanje znanost mladini. Ljubljana. Vogrin, M. (1992): Planinski orel Aquila chrysaetus. Acrocephalus 13 (55): 187. Vogrin, M. (1995): Ornitološke raziskave na Pohorju, pp. 53-62. V: ŠTAJNBAHER, S. (ed.): Mladinski raziskovalni tabor Šmartno '94. ZOTKS Gibanje znanost mladini. Ljubljana. Vogrin, M. (1995a): Poročilo ornitološke skupine, pp. 73-82. V: BEDJANIČ, M. (ed.): Tabor študentov biologije. ZOTKS Gibanje znanost mladini. Ljubljana. Vogrin, M. (1996): Planinski orel Aquiia chrysaetus. Acrocephalus 17 (74): 32. POVZETEK Zadnjih sto let s Pohorja (1543 m n.m.) ni podatkov o gnezdenju planinskega orla. Po letu 1980 je z zahodnega dela Pohorja vedno več poročil o pojavljanju posameznih odraslih in mladostnih osebkov. Na območju lovsko gojitvenega lovišča Hudi kot in Jezerski vrh so lovci v zadnjih letih opazili več osebkov in tudi sledov o prehranjevanju planinskega orla. Kadavri mladih srn so bili najdeni predvsem ob gozdnih poteh, kjer ima orel za lov in letenje več maneverskega prostora, Prvič doslej je bil opazovan tudi v zimskem obdobju. Ker na Pohorju ni previsnih skal in polic, planinski orel lahko gnezdi le na drevju. Iz analize sedanjih podatkov ni moč sklepati ACROCEPHALUS na gnezdite v, čeprav je možna. Zato bo treba v prihodnje skrbno spremljati in zbirati podatke o pojavljanju in o aktivnosti planinskega orla na Pohorju. Morebitna gnezditev bi po sto petdesetih letih preganjanja pomenila ponovno naselitev te redke ujede na skrajnem vzhodnem obrobju slovenskih Alp. SUMMARY There have been no records in the last hundred years about a possible breeding-by the Golden Eagle Aquiia chrysaetos in Pohorje mountains (1543 m a.s.l.). From 1980 on, however, more and more reports on the occurrence of individual adults and juveniles have been coming from the western part of these mountains. In the areas of Hudi kot and Jezerski vrh hunting grounds a number of traces about the Golden eagle feeding there have been discovered by hunters in the last few years. Cadavers of young deer were found mainly along forest roads, where eagles obviously have more manoeuvring space for flying and preying on their victims. For the very first time the Golden Eagle has been also observed during the winter. Considering that there are no overhanging rocks and cliff ledges in Pohorje mountains, the Golden Eagle can nest only in trees. On the basis of the analysis of till now gathered data, no breeding in trees can be as yet comfirmed, although it is no doubt feasible. This is why the data on the occurrence and activities by the Golden Eagle at Pohorje mountains will have to be carefully gathered and revised by all concerned. Eventual breeding would mean, after some 150 years of its persecution, a renewed settling by this bird of prey on the extreme eastern fringes of the Slovene Alps. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 MARIBOR A^ ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 Prvoletna črnoglavka Sylvia atricapilla ujeta v Rusiji med jesensko selitvijo v smeri SSV A first-year Blackcap Sylvia atricapilla caught in Russia during its autumn migration to the NNE Nikita ČERNECOV Med rednim obročkanjem ptic na tega obstajajo domneve, da se srednjee- Bioloski postaji Rybachy v Kaliningraj- vropske črnoglavke jeseni utegnejo seliti v skem okrožju v Rusiji je bila leta 1995 Skandinavijo (Fransson, Stolt 1993). Črno- ujeta prvoletna samica črnoglavke, glavka, o kateri govori ta članek, bi lahko obročkana v Sloveniji. bila osebek z genetsko določeno severno LJUBLJANA ly f 25. 9. 95 Tezno , Maribor, 46.32N/15.39E, SLOVENIJA, (R. Koražija A 794024 v 13. 10. 95 Rybachy, 55.12N/20.46E RUSSIA 19.10.95 Razdalja med krajema obročkanja je selitveno smerjo. Mogoče pa je tudi, da bila 1027 km, smer 20° (SSV). Med 13. in gre v tem primeru zgolj za napako v 19. oktobrom je telesna teža ptice narasla orientaciji, ki ji običajno pravimo "nasprot- z 20,0 g na 24,1 g. na selitev". Kljub vsemu naštetemu pa Glede na to, da so poročila o severni natančen razlog za tako nenavadno smeri jesenske selitve črnoglavke v srednji vedenje te ptice ostaja nejasen. Pomemb-in severni Evropi kar številna (Fransson, no je tudi pripisati, da je telesna teže te Stolt 1993), bi pričujoči primer lahko črnoglavke, ki je bila videti zdrava in v pojasnili na več načinov. Prvič, črno- dobrem telesnem stanju, po selitveni poti glavki so proti SSV lahko pomagali v tako nenavadni smeri narasla kar za močni južni vetrovi. Po podatkih dr. S. N. 20%. Ivanova z Oceanološkega instituta v Kaliningradu, ki je napravil sinoptično LITERATURA karto za območje Evrope med 25. septembrom in 13. oktobrom 1995, je namreč Berthold P., Terrill S.B. 1988. Migratory povsem mogoče, da so to crnoglavko tja behaviour and population growth of gnali južni vetrovi, ki so med 2. in 7. Blackcaps wintering in Britain and Ire-oktobrom 1995 pihali iz Sredozemlja proti land: some hypotheses. Ring. & Migr. 9: vzhodnemu Baltiku. Čeprav ni mogoče 153-159. povsem izključiti razpršitve mladostnih Berthold P., Querner U., Schlenker R. osebkov, pa je to zaradi tako poznega 1990. Die Mönchsgrasmcke. Wittenberg datuma bolj malo verjetno (Berthold et al. Lutherstadt: Neue Brehm-Bücherei: 1-180. 1990), pa tudi razdalja - celih 1027 km - je Berthold P., Helbig A., Mohr G., Querner prevelika (Fransson, Stolt 1993). U. 1992. Rapid microevolution of migrato- Nedavno od tega je bilo ugotovljeno, ry behaviour in a wild bird species. Nature da pri črnoglavkah lahko prihaja do 360: 668-670. sprememb v genetsko določeni selitveni Fransson T., Stolt B.-O. 1993. Is there an smeri. Del srednjeevropske populacije autumn migration of continental Black- črnoglavk si je izbral novo prezimovališče caps (Sylvia atricapilla) into Northern na Britanskem otočju, potem ko so tam za Europe? Vogelwarte 37: 89-95. to nastale ugodne razmere (Berthold, Terrill 1988, Berthold et al. 1992). Poleg 64 XIX - 87-88 - 1998 POVZETEK 13. in 19. 10. 1995 je bila bila v kraju Rybachy v Kaliningrajskem okrožju v Rusiji ujeta prvoletna samica čmoglavke, ki je bila 25.9.1995 obročkana v Mariboru v Sloveniji. Razdalja med krajema je 1027 km, smer 20° SSV. Po avtorjevem mnenju takšno neobičajno smer jesenske selitve čmoglavke ne gre pripisovati t.im. mladostni selitvi, ker je büo za kaj takega že prepozno, pa tudi razdalja je prevelika. Kot možni razlog omenja tudi genetsko spremembo, opaženo pri delu srednjeropskih črnoglavk, ki zadnje čase prezimuje na Britanskem otočju, nekatere pa se jeseni selijo celo v Skandinavijo. Prav tako je mogoče, da je šlo le za napako v orientaciji. Nenazadnje bi črnoglavki na njeni poti proti SSV lahko pomagali južni vetrovi, ki so sodeč po sinoptični karti pihali iz Sredozemlja proti Baltiku v dneh od 2. do 7.10. 1995. SUMMARY On October 13th and 19th 1995, a first-year female Blackcap ringed on September 25th 1995 in Maribor, Slovenia, was caught in Rybachy, Kaliningrad region, Russia. The distance between the two places was 1027 km, direction 20° NNE. The author of the article believes that such unusual migratory route by the Blackcap could not be attributed to the so-called juvenile dispersal, as it was simply too late in the season and the distance was too long as well. As a possible explanation for this phenomenon he suggests changes in the genetically determined migratory direction noticed already in a part of Central European Blackcaps, which have lately been overwintering in the British Isles, while some of them may even migrate, in autumn, to Scandinavia. It is also possible that merely an orientation error has been involved. In the end the Blackcap caught in Rybachy may have been aided on its way towards NNE by strong southerly winds which, according to the synoptic chart, blew from the Mediterranean to the Eastern Baltic from October 2nd to October 10th 1995. Nikita Cernecov, Biological Station Rybachy, Zoological Institute, 199034 St Petersburg, Rusija ACROCEPHALUS Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook MALI PONIREK Tachybaptus ruficollis LITTLE GREBE - The grebe swam against the stream for about 3 to 4 minutes, diving in some 2 feet deep rapids, until it caught a fish and flew with it to somewhat calmer waters, on 3rd March 1996 on the Jezer-nica river at the outflow of Bohinjsko jezero (Lake Bohinj) Na sončno nedeljo 3.3.1996 je bilo Bohinjsko jezero popolnoma zamrznjeno, z edino izjemo nekaj deset kvadratnih metrov ob iztoku Jezernice pri Sv.Janezu. Tu se je zadrževalo 46 črnih lisk Fulica atra in 52 mlakaric Anas platyrhynchos. Mojo pozornost je pritegnil mali ponirek Tachybaptus ruficollis na brzicah Jezernice pod mostom, tik preden se Jezemica in Mostnica zlijeta v Savo. Reka je bila upadla. Malega ponirka sem uzrl, ko sem oprezal za povodnimi kosi Cinclus cinclus. Dejansko sta bila oba na istih brzicah. Kos je posedal po kamnih, ki so štrleli iz deroče vode, in se le tu in tam pognal za kratek čas v vodo. Ponirek pa je plaval med kamni. Zaradi močnega toka je bil ves čas obrnjen proti njemu. Iz hitrega guganja se je dalo sklepati, da se zelo trudi in zelo hitro plava že samo zato, da ostaja na mestu. Večkrat je izginil v vodo za več sekund. Navzgor mu je uspelo napredovati le malo in še to bolj na mirnejšem toku brzice bližje brega. Nekajkrat se je dvignil v zrak in napol odletel, napol stekel po brzici navzgor, čeprav le za meter ali dva. Tak, očitno naporen način lova sem opazoval 3 ali 4 minute. Tavčas ni bilo videti, da bi ponirek kaj ujel. Če že kaj, je bila to kaka manjša žival, ki jo je pogoltnil pod vodo. Naposled mu je uspelo zgrabiti čokato ribico, dolgo morda dobrih 5 cm. Ker mu je plavanje proti deročemu toku jemalo vso koncentracijo, ni tvegal, da bi ribo 65 ACROCEPHALUS XDC - 87-88 - 1998 pogoltnil na brzici. Z ribo se je zato nemudoma dvignil v zrak in odletel nekaj deset metrov navzdol po toku, pod brzico v mirnejše vode. Tam mi je žal izginil izpred oči, tako da nisem videl, ali mu je ribo uspelo pogoltnil. Voda na brzici je bila plitva in nikjer, razen morda v tolmunčkih med kamni, ni dosegla dveh pednjev. V tej zimi (1995/96) je Bohinjsko jezero začelo zamrzovati šele proti sredini februarja, popolnoma je zamrznilo tik p>red koncem februarja. Na jezeru se je vso zimo zadrževala manjša skupina 5-10 malih ponirkov. Po zaledenitvi Bohinjskega jezera so se ponirki umaknili drugam, saj smo jih kljub vsakotedenskim obiskom vnovič opazili šele konec marca, ko se je led stojal. Opisano opazovanje malega ponirka je zelo nenavaden način prehranjevanja za to vrsto, saj smo je vajeni iz stoječih in počasi tekočih voda. Ni mi znano, da bi bilo podobno vedenje za to vrsto v literaturi kje opisano. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 1291 Škofljica KONOPNICA Anas strepera GADWALL - 4 (two males and two females) on 1st February 1998 on the river Sava near Ljubljana Poročilo o zanimivostih s Save pri Ljubljani (Acrocephalus 83) sem zaključil z majem 1997, ko se je končala sezona preletnikov in začenjala sezona piknikov, sončnih kopeli in raznih nenavadnih dejavnosti različnih osebkov, ki jih Sava privlači kot magnet. Jeseni 1997 so se spet pričela vrstiti presenečenja. Na Savi pri Tomačevem sem opazoval naslednje v tem okolišu redke vrste: 11.9. malega galeba Larus minutus (prvoletni osebek v skupini prvo-letnih rečnih galebov), 19.9. samca čopaste črnice Ayrhya fuligula, manjše skupine žvižgavk Anas penelope prvič 7.10 in nato še nekajkrat v tem mesecu in v novembru, ter 4.11. samca dolgorepe race Anas acuta (imena pa si ni zaslužil, ker so mu značilna repna peresa manjkala). Pokazalo se je, da se na tem delu Save pojavljajo vse tiste race in ponirki, ki jih je mogoče udobno opazovati na Savi pri Zbiljah in Trbojah, s to razliko, da so tu redki gostje in največkrat v manjših skupinah ali celo posamično. Plačilo za porabljene ure in prehojene kilometre je večja bližina opazovanja, kot je mogoča na jezerih ali na morski obali. Od pravih rac (rod Anas) mi v letih 1996 in 1997 ni uspelo odkriti samo konopnice, česar pa nisem pripisoval njeni redkosti, pač pa neizraziti obarvanosti. Pomladi 1997 sem namreč v skupini kreheljcev in mlakaric opazil tudi nekaj rac, ki so bile po velikosti in videzu nekaj vmesnega med samico ene in druge imenovane vrste, in kasneje sem si očital, da se jim nisem bolj posvetil. No, 1.2.1998 sem prezebajoč na bregu blizu mosta štajerske vpadnice z zadovoljstvom popravil ta svoj spregled. Med lenobno počivajočimi mlakarica-mi je mojo pozornost pritegnila raca, ki se je edina marljivo postavljala na glavo in vsakič, ko je zadek usmerila navpično proti nebu, so se ji konice peruti prekrižale, tako da so izoblikovale znamenito Churchillovo gesto - zmagali bomo (črko "v", victory). V tem položaju je prišel bel trikotnik, nameščen ob zadnjem delu trupa, lepo do izraza. Ta je bila samica, kmalu pa sem zagledal še eno samico in dva lepa samca. Ne bom jih obširneje popisoval, rečem naj le to, da je bilo perje dosti bolj izrazito in mikavno obarvano kot na katerikoli sliki v priročnikih; bil je pač dan z izjemno čistim zrakom in ravno pravšnjo difuzno svetlobo. Primerjal sem tudi samici konopnice in mlakarice, ko sta počivali v plitvi vodi in obračali proti meni prsi in trebuh. Konopnica je imela opazno manjša peresa, med rjavino zgornjega dela prsi in belino trebuha pa je bilo precej obsežno rjavo-sivo belo marmorira-no polje. Ko se je jel v Acrocephalusu pojavljati izraz "nočni efekt", sem po tem vzoru in glede na svoje izkušnje na Savi skoval izraz "račji efekt". Množica rac, jeseni in pozimi je običajno tu 100 do 200 mlakaric, dobesedno vabi samotne popotne race h kratkemu postanku. Martin Košu 66 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS BELOGLAVI JASTREB Gyps fulvus GRIFFON VULTURE - 6 at corpses of 4 sheep killed a few days earlier by lightning, on 21st to 22nd May 1993 at Vrh Klonic above Tolmin 21. maja 1993 sem popisoval ptiče nad Tolminom v Triglavskem narodnem parku. S ceste pri planini Studor sem malo levo od Kobilje glave (1475 m) opazil večjo ujedo, ki je krožila okoli hriba. S teleskopom sem ugotovil, da je na vrhu hriba bukev, pod njo pa ovci podobna žival. Tudi ujedo mi ni bilo težko prepoznati, pa čeprav sem jo v Sloveniji prvič videl v naravi. Priletele so se še tri enake ujede in tako so v zraku kmalu krožili kar štirje beloglavi jastrebi Gyps fulvus. Pridružila sta se jim tudi dva krokarja. Ko sem si natančneje ogledal to bukev, sem opazil, da na veji sedi še en beloglavi jastreb. To je bilo točno ob 18. uri popoldne. Odšel sem na planino Lom (1090 m), kjer sem imel priložnost bolj od blizu opazovati te jastrebe. Ob 20. uri so eni krožili v zraku, drugi pa so se prehranjevali. V tem času sem videl na preletu kar 15 sršenarjev P. apivorus in ob tem ocenil, da letijo na nadmorski višini okoli 1800 -2000 metrov. Najbolj me je zanimalo, ali bodo jastrebi na tem vrhu tudi prenočili. Ko sem se zvečer na planini Lom pogovarjal s pastirjem, mi je povedal, da je v bukev udarila strela in ubila ovce. Pastirju sem omenil, da se bom zjutraj odpravil na vrh tega hriba, ogledat si jastrebe. Prosil me je, naj pogledam, koliko ovc je mrtvih in kakšne oznake imajo na ušesih ali kje drugje po telesu. Zjutraj 22. maja sem se odpravil z vso potrebno kramo (video kamera, fotoaparat, teleskop in daljnogled) na vrh tega hriba, ki se imenuje Vrh Klonic (1343 m). Okoli 9. ure sem prisopihal v bližino vrha in na zadnji smreki zagledal pet beloglavih jastrebov. Uspelo mi je napraviti tri fotografske posnetke, nato pa sem vzel kamero in posnel še njihov let. Pridružil se je še eden, tako da je bilo sedaj skupaj kar šest (6) beloglavih jastrebov, Opazil sem še sršenarja in enega (1) črnega škamika M. migrans. Pod bukvo so bile štiri mrtve ovce, eno pa je strela ovila kar med veje. Številne muhe se niso dale motiti, jastrebi pa so krožili nad menoj in verjetno čakali, da se umaknem, ker sem jih zmotil pri dopoldanski malici. S treh mrtvih ovc mi je uspelo prebrati oznake na ušesih, za katere je prosil pastir. Ko sem se začel spuščati po hribu, sem še enkrat pogledal proti nebu in opazil, da so se jastrebi že začeli spuščati proti mrtvim ovcam. V zraku so se spet pojavili štirje (4) sršenarji, ki se v tem času vračajo iz svojih prezimovališč v Afriki. Ko sem si doma na videorekorderju ogledal kaseto, sem bil s posnetim materialom zadovoljen. Razvit diafilm pa je pokazal, da imam že dotrajan fotoaparat, Večina diapozitivov je bila od strani preosvetljena. Dare Sere, Langu-sova 10, 1000 Ljubljana PEPELASTI LUNJ Circus cyaneus HEN HARRIER - male observed while bathing in Cerkniško jezero, on 14th December 1997 14. decembra 1997 sva se z Jano Kus namenila na ornitološko opazovalnico Narte (notranjska sekcija DOPPS), ki je skrita v gozdu nad zahodnim delom Cerkniškega jezera. Ob prihodu tja na vodni površini ni bilo videti nobenega ptiča. Nenadoma pa sva opazila "belega galeba" srednje velikosti, ki je počasi letel nizko nad vodo in se nato tudi usedel nanjo. V vodi se je začel kopati tako, da je pomočil glavo vanjo in medtem močno čofotal s perutmi. Oba sva tega "galeba" gledala z daljnogledom, in ko se je dvignil z vode, sem opazil na peruti značilno črno obarvana peresa in, kar je bilo še najbolj pomembno, zelo rumene noge. V tistem trenutku pa je ta ptič začel nizko krožiti in iskati plen nad travnikom, kar je značilno tudi za lunje. V trenutku sem bil v svojem avtomobilu, kjer sem imel svoj teleskop. Ko sem se z njim vrnil v opazovalnico, mi ni bilo težko ugotoviti, da se je pred tem v vodi kopal samec pepelastega lunja Ciicus cyaneus. Ta lunj se je najprej usedel na lesen količek in nato še na tla, kjer sva ga lahko še dalj časa opazovala. Ko sva 11. januarja 1998 ponovno prišla v to opazovalnico, sva spet imela priložnost na tleh opazovati eno izmed ujed. Takoj sem spoznal sokola selca Falco pere- 67 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 grinus, kajti tokrat sem imel pri sebi svoj teleskop. Dare Sere, Langusova 10,1000 Ljubljana PLANINSKI OREL Aquüa chrysaetos GOLDEN EAGLE - One young observed in nest in 1993, 1994, 1995 and 1997 (in 1996 the nest was abandoned) near Idrija Več let sem imel priložnost opazovati zasedeno gnezdo planinskega orla na Idrijskem. Obe gnezdeči ptici, samec in samica, sta očitno že stara osebka, saj sta popolnoma temnorjavo obarvana brez beline v repu in perutih. Iz razpoložljive literature je znano, da so take ptice stare najmanj šest let. Mladiči so se speljali, vedno je bil v gnezdu po eden, po naslednjih datumih: leta 1993 - 1.avgusta, leta 1994-30 julija, leta 1995-28.julija ter leta 1997-2. avgusta. V letu 1996 gnezdo ni bilo zasedeno. Zanimala me je hrana, s katero sta orla hranila mladiča. Moji podatki se razlikujejo od podatkov iz nekaterih drugih virov, kjer je bila opisana obilica ostankov sesalcev in ptic na gnezdu. Ob obročkanju mladiča leta 1995 je v gnezdu imel dve stegni domače kokoši, eno je bilo že lepo obrano, drugo pa še celo, vendar s povsem odstranjeno kožo in perjem. Po umazanih prstih in krempljih ni bilo težko ugotoviti, da gre za domačo kuro. Na visoki skali nad gnezdom, kjer sta sodeč po odpadlem orlovem perju pogosto sedali, pa so bili najdeni ostanki mlade srne, in sicer zadnja desna noga brez stegna ter "skodelica" lobanje, verjetno iste živali. To so bili vsi ostanki, ki jih je bilo mogoče najti, saj je bilo običajno gnezdo vedno čisto, brez ostankov živali. To dejstvo si razlagam tako, da v skritih in mirnih razmerah, kakršne so vladale na tej lokaciji, orla v miru pospravita za sabo vse ostanke oziroma jih pripravita mladiču v taki obliki, da jih lahko poje do konca. Ob kontroli gnezda v letu 1997 pa je imel mladi orlic v gnezdu zadnjo polovico divjega zajca: hrbet in obe stegni, ob eni zadnjih kontrol v tem letu pa je bila opazovana orlova samica, ko je prinesla na gnezdo stegno mlade srne. Samo gnezdo je bilo sicer vzorno vzdrževano in čisto ter redno postlano s svežimi vejami smreke in jelke. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija SOKOL SELEC Falco peregrinus PEREGRINE FALCON - Two stül downy young ringed at nest on 5th May 1997 near Idrija, two young calling from a rock wall on 4th May 1997 at Trnovski gozd Strmo pečevje na Idrijskem zagotavlja ugodne razmere sokolom selcem. Na eni izmed takih lokacij sem 5.maja 1997 obročkal dva puhasta mladiča, ki sta se konec maja tudi srečno speljala. V bližini iste lokacije sem dne 6.julija 1997 v poznem popoldnevu opazoval samico z odraslim mladičem v letu, ki je še vedno moledoval za hrano. Se zgodnejša je bila gnezditev sokola selca v nedostopnih Putrihovih stenah: 4. maja so mladiči že glasno pivkali, ko se je steni približevala sokolića. Žal mi samega legla ni uspelo najti, saj so Putrihove stene zelo težko dostopne. Poizkusil sem s teleskopom, vendar je najbližja razgledna točka oddaljena v zračni črti kar 500 -600 m. Opazoval sem starša, ki sta prinašala hrano v skalovje, mladičev in točne lokacije legla pa mi ni uspelo odkriti. Zanimiva se zdi zelo zgodnja gnezditev sokolov, saj leži Putrihovo skalovje sredi Trnovskega gozda z izrazito vzhodno lego. Ta kraj je znan po dolgi in hladni zimi z obilico snega. Obstaja pa še možnost, da Ob gnezdu sokola seleča Falco peregrinus, 5.5. 1997, Idrijsko (P. Grošelj) 68 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS sokola takrat v lovu za hrano obiskujeta Vipavsko dolino, ki je znana po velikem številu pomladanskih selečih se ptičev. Peter Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija KOZICA Gallinago gallinago COMMON SNIPE - 3 on 30th January 1998 at a wetland along Pleterje monastery at Kostanjevica Ob obisku Kostanjevice lepega zimskega dne 30. januarja 1997 so se spremljevalci odpravili ogledovat notranjščino nekdanje opatije in razstavo slik v galeriji, sam pa sem ostal zunaj obzidja. Ko smo se čez dobro uro spet dobili, smo bili vsi prevzeti od videnega. Z ogledovanjem lesenih skulptur Forme vive se tokrat nisem preveč zamujal, bolj sem pogledoval na živi les. Najprej sem hotel kreniti proti obsežnemu zaobljenemu bregu, prislonjenemu ob Gorjance, kjer se je ob hišah temnilo staro sadno drevje, potem pa sem se raje pridružil vodnatemu potoku. Iz premišljevanja o detlih me je zdramila ptica, ki se je bliskovito dvignila z obrežnega travnika in se spustila streljaj naprej med grmovje. Zdaj so se moje misli usmerile k obvodnim pticam, na to spremembo razpoloženja pa je vplivalo že srečanje z vodomcem Alcedo atthis in dvema sivima čapljama Ardea cinerea. Se vedno sem pri sebi tehtal, ali je bila ona ptica kak martinec ali kozica, ko sta z brega ob trpkem stoku šinili kar dve kozici, ki sem jima nato uspešno sledil z daljnogledom. Ti kozici sta me prestavili v realnost in zdaj sem opazil, česar ob prvem obisku pred leti nisem. Opatija je morala biti svojčas postavljena v obširno močvirnato uleknino, katere mokra narava še danes ni povsem pokorjena. O tem pričajo temno zelene preproge ločka, s šašem porasli bregovi potoka in vodna okenca v bližnjem logu. Sveže urezani melioracijski jarki razkrivajo globoko, rdečo, šotasto zemljo, prepredeno s šaše vim koreninjem, Tako se mi zdi prav mogoče, da bi kozice tu tudi gnezdile. Za preverjanje tega pa ne bo ostalo kaj dosti časa, če sploh že ni prepozno. Kakšna prihodnost je namenjena scensko lepi okolici današnjega hrama kulture, mi ni znano: bo pritisnila koruza prav do obzidja ali pa se bodo po osušenem polju namnožile nove skulpture? V obeh primerih bo kulturna dediščina onečaščena. Martin Košir REČNI GALEB Larus ridibundus BLACK-HEADED GULL - The origin of this gull carrying plastic ring marked CC 18 when observed at Lake Bled elucidated with the aid of the Internet: as a young it was ringed at nest on 7th July 1997 at Lappi, Finland 14. decembra 1997 sem na lesenem pomolu Blejskega jezera fotografiral rečnega galeba Larus ridibundus, ki je imel na levi nogi črn plastičen obroček z belim napisom CC 18. Na desni nogi je imel običajen aluminijast obroček. Številke in napisa na njem nisem mogel prebrati niti na povečavi posnetka. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer obstoja katalog različnih vrst ptičev, ki jih po Evropi označujejo z barvnimi obročki, na seznamu nisem našel obročka s takšno kombinacijo. Pri iskanju dodatnih informacij nama je na pomoč priskočila kolegica Jana Kus, ki je predlagala, da bi informa- Rečni galeb L. ridibundus 14. decembra na Blejskem jezeru s črnim plastičnim obročkom CC 18 na levi nogi. (T. Mihelič) ACROCEPHALUS cijo o obročkanju poiskala prek interneta. Že naslednji dan je prišel odgovor iz Finske, v katerem so nas obvestili, da je bil ta rečni galeb obročkan kod mladic v gnezdu 7. julija 1997 v kraju Tornio (Lappi, Finska, 65055'N/24o31'E ), Na aluminijastem obročku pa naj bi bil napis: HELSINKI ST 186718. Računalnik v muzeju je nato na osnovi koordinat izračunal, da je razdalja med krajem obročkanja in mestom opazovanja merila kar 2.259 km ! Naslednje dni tega galeba ni bilo več na Blejskem jezeru in prav mogoče je, da ga bodo opazovali na prezimovanju ali preletu še kje drugje po Evropi, preden se bo vrnil na Finsko, Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana, Tomaž Mihelič, Gradnikova 63, 4240 Radovljica SREDNJI DETEL Dendrocopos medius MIDDLE SPOTTED WOODPECKER - Male on 29th Jannuary 1998 near Pleterje monastery Zadnji teden januarja 1998 sem z družbo napravil nekaj lepih izletov v kraje pod Gorjanci. Vedno je bilo kaj zanimivega tudi s področja, ki mu je namenjeno to glasilo. Naslednje vrstice pripovedujejo o dogodku, ki se je pripetil 29.1.1998 v bližini znamenitega nasada hrušk za obzidjem kartuzije Pleterje. Ko nas je med vožnjo proti Cerkljam preletel silno velik ptič, so bili sopotniki v avtomobilu zelo presenečeni, saj so prvič videli laboda grbca Cygnus olor v zraku. Kar med vožnjo smo našli dve gnezdi bele štorklje in opazovali labode, liske Fulica atra in male ponirke Tachybaptus ruiicol-lis. Po ogledu gotske cerkvice smo se odpravili še na gozdarsko učno pot, ki obkroži samostan in drži v zadnjem delu prek griča z vinogradi. Tu nas je najprej presenetila gostoljubnost domačinov, ki so delali v vinogradu, potem ko smo se odžejali, pa smo pomagali reševati traktor, ki je zdrsnil v bregu. Prav ob tem opravilu je mimo priletel neki detel. Ker je pri nas kar šest vrst detlov, sem si v zadnjih nekaj letih še vsakega detla, ki mi je prišel na pot, kar se da natančno ogledal. Z dvema izjemoma XIX - 87-88 - 1998 sem vedno določil velikega detla, največkrat pa ta sploh ni čakal, da bi ga preučil. Kdor ima enake navade, Bo vedel, da je to naporno početje. Zdaj pa je sedel na bližnjo jablano prijazen detel, kot je prijazno vse okoli kartuzije, in lepo obmiroval; segel sem po daljnogled, ogledal sem si lepo, kardinalasto rdečo, s vilasto čepico, progaste boke, izprano bledo rdeče podrepje in še je bilo dovolj časa, da smo ob tem z združenimi močmi potisnili traktor na pravo mesto. Na nadaljnji poti sklozi vionograde sem opazoval še manjšo skupino vinskih drozgov Turdus iliacus, nekaj posamičnih brinovk T. pilaris in enega rumenega strnada Emberiza citrinella. Martin Košir DOMAČI VRABEC Passer domesticus HOUSE SPARROW - Colony of 20 nests in 1995 on a cedar tree at petrol station near Koper Igor Brajnik me je opozoril na zanimivo kolonijo vrabcev, ki so leta 1995 gnezdili na treh cedrah na bencinski črpalki Istra Benza ob ankaranskem križišču. Kolonijo vrabcev z nad 20 gnezdi je posnel tudi z video kamero. Ker iz posnetkov ni bilo videti, za katere vrabce gre, sem si kolonijo sredi poletja tudi sam ogledal. Kot je bilo mogoče videti, so bili gnezdilci domači vrabci , čeprav je imela kolonija vse znake, ki so značilni za travniške vrabce. Samci so vneto snubili samice s čivkanjem ter potresanjem s perutmi, občasno so odletavali na bližnje njive, prinašali gradivo za gnezda ter jih vneto dograjevali. V nekaterih gnezdih pa so se že oglašali mladiči. Sama lega in vse druge razmere so dopuščale možnost, da bi se v kolonijo naselili tudi travniški vrabci, ki radi gnezdijo po visokem drevju v rodovitnih toplih dolinah, večkrat pa tudi v bližini vode, za kar^so imeli na tej lokaciji vse možnosti. Žal je bila leta 1995 posekana cedra, na kateri je gnezdilo največje število vrabcev, v naslednjih letih pa še dve. Manjše število vrabcev se je zato odločilo splesti gnezda kar v neposredni bližini v krošnjah japonske kaline, ki pa jim očitno 70 XIX - 87-88 - 1998 ne ustreza. Po navedbah Igorja Brajnika je v letu 1997 opazil samo še tri gnezda na tej lokaciji. Perer Grošelj, Godovič 124, 5280 Idrija DLESK Coccothraustes coccothraustes HAWFINCH - About 1000 on 28th January 1997 at Mokrice Turistična propaganda vabi na grad Mokrice na razne načine, a ptic ne omenja. Grad-hotel je obdan z velikim golf iščem ali pa čudovitim parkom, kakor se vzame. Od vznožja pa do vrha griča se vrstijo številne skupine visokoraslega drevja: razne vrste iglavcev, hrasti, bukve, gabri, platane, topoli, sama stara, stasita drevesa. Takoj ko sem 28. januarja 1997 ob gradu stopil iz avtomobila, sem se znašel v pravem ptičjem vrvežu. Vsepovsod, na vsaki krošnji so bili dleski, nato sem drugega za drugim odkrival velike detle Dendrocopos major. Nenavadno oglašanje, nekakšno pačenje, sem najprej pripisal šojam (ker v tem času tu pač ni kobilarjev), potem pa sem se domislil, da ima tudi veliki detel širok repertoar. Nato v vidnem in še bolj v slušnem polju številni brglezi Sitta europaea, pa suho drdranje cararjev Turdus viscivorus. Tudi teh ni bilo malo, a jagod bele omele v krošnjah ni bilo dovolj za prezimovanje desetkrat večjega števila. Ker je ta zapis namenjen krepkokljunezem, bom od drugih ptic omenil samo še črno žolno Dryocopus martius. A nazaj k dleskom. Pri vrhu jih je bilo vsaj dvesto, ko pa sem pripešačil na obronek pod hruskovim nasadom, sem na bližnjem golfišču zagledal še dvakrat večjo jato, ki se je živčno spuščala s krošenj na tla, čez čas pa spet vzdigovala. Trata je bila zdaj posuta z listjem, zdaj spet pospravljena. Na ravni črti, ki sem si jo zamislil na tleh, sem naštel že 80 ptic, pa so vzletele, še preden sem končal. To vedenje sem pripisal strahu pred kako ujedo. Invazijsko pojavljanje dleskov je znano (npr. Bračko, Acrocephalus 13), o tako velikih jatah pa ni veliko poročil. Ocenjujem , da je bilo v parku okoli gradu tisoč ACROCEPHALUS dleskov. Da so se zbrali prav pri gradu Mokrice, ni naključje, saj je tamkajšni park ena sama velika zimska krmilnica. Obe jati dleskov sta se hranili na tleh (snega ni bilo), to je na skrbno vzdrževani trati, s travo visoko za prst in gosto kot preproga. Semen iglavcev in listavcev jim tu ni bilo težko najti. Martin Košir Zanimivosti odkoderkoli: Reka Mirna (Hrvaška) Interesting observations from elsewhere: River Mima (Croatia) Prav neverjetno je, kakšna ornitološka "eksotika" se skriva nedaleč stran od slovenske meje s Hrvaško, natančneje ob izlivu reke Mirne pri Novigradu. Ta "ptičji raj" sem si ogledal 27.4.1996 v nekoliko oblačnem, vendar toplem vremenu skupaj z dobrim poznavalcem tega območja Borutom Rubiničem. Takoj po prihodu sva na morju imela priložnost opazovati rdečegrlega slapnika Gavia stellata v zimskem perju. Na prvi pogled na samem izlivu reke ni bilo videti kakšnih posebnosti, bolj ali manj le "standardno" ptičjo zasedbo: čopaste po-nirke Podiceps cristatus (3 os.), male bele čaplje Egretta garzetta (27 os.), sive čaplje Ardea cinerea (17 os.), mlakarice Anas platyrhynchos (9 os.), liske Fulica atra (6 os.) in rumenonoge galebe Larus cachinnans (pribl. 170 os.) ter rečne galebe L. ridibundus (pribl. 330 os.), med katerimi sva pozneje opazila tudi enega (1) črnoglavega galeba L. melano-cephalus. Bolj zanimiv je bil natančnejši pregled blatnih polojev ob samem izlivu MirnG, l]Qi sg je trlo najrazličnejših po- brežnikov: komatni deževnik Charadrius hiaticula (3 os.), en (1) mali deževnik Ch. dubius, mali prodnik Calidris minuta (10 os.) in srpokljuni prodnik C. ierruginea (2 71 ACROCEPHALUS os.), togotnik Philomachus pugnax (29 os.), mali škurh Numenius phaeopus (5 os.), črni martinec Tiinga erythropus, zelenonogi martinQc T. mbularia (5 os.), močvirski martinec T. glaieola (187 os.) in mali martinec Actitis hypoleucos (6 os.), za nameček pa še 10 jezerskih martincev Tiinga stagnatilis. Pobrežnikom so na poloju na pol v snu družbo delale še tri vrste čiger: beloperuta čigra Chlidonias leucopterus (13 os.), belolična čigra Ch. hybridus (28 os.) in črnonoga čigra GeJoc-helidon nilotica (3 os.). Po pregledu teh nadvse zanimivih blatnih polojev sva se odpravila po makadamski cesti ob reki proti notranjosti doline. Med hojo sva iz obrežnega rastlinja splašila še eno (1) kozico Gallinago gallinago in mokoža Rallus aquaticus, iz trstičja pa so izletava-le čopaste čaplje Ardeola ralloides, ki jih je bilo na koncu vseh skupaj 6. Med potjo sva se zabavala z glasbo brškink Cisticola juncidis, svilnic Cefria cetti, rakarjev Acro-cephalus arundinaceus, taščičnih penic Sylvia cantillans in velikih strnadov Miliaria calandra, ves čas pa so naju preletavale vse tri vrste lastovk. Naposled sva prišla do znamenite "hiše vrabcev", kjer sva opazovala ščebetajoče domače vrabce Passer domesticus in italijanske vrabce P. italiae ter travniške vrabce P. hispanio-lensis, ki so se že počasi spravljali h gnezdenju. Pot sva nadaljevala proti opuščeni farmi ter si vmes krajšala čas z opazovanjem navadnih postovk Falco tinnunculus (6 os.) in rdečenogih postovk F. vespertinus (17 os.). Med opazovanjem sva poslušala še prepelico Coturnix coturnix, ki se je oglašala s polja, z bližnjega gozda pa se je nekajkrat oglasila kukavica Cuculus canorus. Ob prihodu do opuščene farme naju je pričakal par kotom Alectoris graeca, ki ni bil kdo ve kako plašen. Pred tem sva še opazovala na žici sedečo postovko, za katero sva bila glede vrste v dvomih. Ta dvom pa se je pozneje razblinil, ko sva na drugi strani reke opazovala še samca (prvoletnega) te "dvomljive" vrste. Vsa vesela sva ugotovila, da opazujeva južni postovki Falco naumanni. Par je bil na preletu in morda je bil namenjen celo v Slovenijo. Ob tem se poraja v še malce spekulativno vprašanje: Če je bil samec prvoleten, XIX - 87-88 - 1998 potem se je moral izleči prejšnje leto (1995). Se je izlegel morda v Sloveniji ? Med vračanjem sem ob cesti našel peiO lesne sove Strix criuco, ki je po Borutovem mnenju na tem območju precej redka. Omeniti bi bilo treba še eno posebnost reke Mirne, ki gotovo pritegne vsakega naravoslovno usmerjenega obiskovalca. To so nutrije Myocastor coypus, veliki bobru podobni glodalci, ki so se na tem območju dobro ustalili in so precej pogosti. Nutrije se pojavljajo tudi ponekod v Sloveniji (na primer na Ljubljanskem barju), vendar so pri nas za zdaj še zelo redke. Dan se je že bližal koncu in odpravila sva se nazaj proti Sloveniji, med tem pa so nama vožnjo v okolici Novigrada popestrili še 3 smrdokavre Upupa epops in rjavoglavi srakoper Lanius senator. Ta dan sva imela priložnost opazovati kar 60 vrst ptic. Za konec pa le še skrita želja vsakega ornitologa, da bi bilo takšnih dni čim več. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana Okolica Sevnice The vicinity of Sevnica Duplinska gos Tadorna tadorna 23. novembra 1997 sem bil že zgodaj zjutraj na zajezitvi za HE Vrhovo. Na gladini in poljih v bližini ni bilo opaziti nič novega. Kasneje pa me je poklical Marjan Gobec in mi navdušeno sporočil, da je opazil duplinsko gos. Ker se ta vrsta na jezu še ni pojavila, sem se še enkrat odpravil do jeza. Res je bila tam. Skozi spektiv sem opazil, da je samica. Mirno je plavala med liskami, včasih tudi ob grbcu. Za nameček je tedaj priletela še skupina petnajstih srednjih Žagarjev. Po približno pol ure počivanja na vodni gladini pa so odleteli. V naslednjih dnevih se je gos še vedno zadrževala na istem mestu. Nič kaj plašna ni bila, le nekoliko proti sredini je zaplavala skupaj z liskami. Običajno pa je bila tik ob bregu, kjer je iskala hrano. Zadnjič sem jo opazil 25. decembra 1997. 72 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Tatarska žvižgavka Netta rutina Šele nekaj mesecev obiskujem gramoznice v Vrbini, s topoli nasajeno območje med Brežicami in našo edino jedrsko elektrarno, pa sem že doživel nekaj prijetnih presenečenj. Gramoznice so precej odmaknjene od ljudi in zato se tu ustavlja pestra ptičja druščina. 29. avgusta sem tako v srednji jami opazil šest "novih račk". Ker niso bile plašne, sem si jih lahko dobro ogledal in s pomočjo priročnika prepoznal tri pare tatarske žvižgavke. Razlika je bila lepo opazna po obarvanosti kljuna. Pogosto so se potapljale za algami na dno gramoznice. 6., 13., 20. in 23. septembra sem opažal po dva osebka. Do 4. oktobra sem potem opažal po en osebek. Gramoznico je obiskala v tem času tudi večina krožkarjev in se tako seznanila z novo vrsto. Zadnje srečanje v preteklem letu sem doživel 30. novembra (dve ptici). Vse ptice so bile v perju, značilnem za ne-gnezditveno obdobje. Par v svatovskem perju pa sem na istem mestu opazil 24. marca 1998. Belorepec Haliaetus albicilla Že večkrat sem prebiral 61. številko Acrocephalusa, ki je bila posvečena spodnjemu Posavju, in načrtoval obisk gramoznic v Vrbini, območju med Krškim in Brežicami. Konec junija sem končno obiskal gramoznico pri jedrski elektrarni Krško in tam odkril verjetno največje gnezdišče breguljk v Sloveniji. Kasneje sem začel obiskovati še "trodelno" gramoznico (iz treh bazenov) že blizu Brežic. Deloma zaraščene in z vodo zalite gramoznice so pravi raj za vodne ptice. Eno najlepših presenečenj pa sem doživel 6. septembra 1997. Potem ko sem nekaj časa opazoval dve tatarski žvižgavki, sem stopil še do Save. Tu so prevladovali kormorani s številnimi preleti. Potem pa je okoli 9. ure navzdol p»o reki prijadral belorepec. Ko me je opazil, je samo zavil na nasprotno stran Save. Kakšnih petdeset metrov niže se je zopet vrnil nad rečno strugo in mirno jadral najprej. Skoraj enako srečanje sem potem doživel čez teden dni. Tokrat sem utegnil pogledati na uro, 9 in 15 minut. V obeh primerih se je megleno jutro ravnokar spreminjalo v jasen in topel dopoldan. Tretje srečanje pa sem doživel 30. oktobra 1997. Tokrat sta bili z menoj še Vesna Novak in Lidija Vinkler. Gramoznico smo obiskali v popoldanskem času (med 16. in 17. uro). Na obrežju Save smo opazovali kormorane, ki imajo okoli 50 m nižje prenočišče, kar veliko število jih je krožilo nad vodo. Kljub ne preveč dobri vidljivosti pa sem med njimi opazil belorepca z značilno obarvanimi repnimi peresi. Po nekaj sekundah se je izgubil nekje med kormorani ali topoli in vrbami, tako da sta Vesna in Lidija ostali prikrajšani za prvo srečanje z največjim evropskim orlom. Planinski orel Aquila chiysa(tos 15. septembra 1996 je bil topel pozno-poletni dan. Od Gašperjeve koče sem krenil po planinski poti na Veliko Kozje. Med vzponom nisem opazil nič vznemirljivega. Razveselil sem se edino le me-niščkov in črnoglavk med grmovjem velike zaraščajoče poseke. Med vračanjem po isti stezi mi je pogled pritegnila skupina treh krožečih ujed nad prepadnimi dolomitnimi stenami. Najprej sem si ogledal največjo. Pogled skozi teleskop mi je takoj pregnal misel o kanji. Velike, pravokotne peruti so se bleščale v popoldanskem soncu. Pogled na spodnji del repa pa je razkril bel pas s črno obrobo. Ptico sem spremljal, kako je brez zamaha peruti prejadrala razdaljo do Kuma, se tam obrnila in se mimo dolomitnih sten Kopitnika^ umaknila navzgor po toku Savinje. Šele tedaj sem pogledal v priročnik in očaran spoznal, da sem doživel svoje prvo srečanje z mladim planinskim orlom. In drugi dve ujedi? Srednja po velikosti je bila kanja, najmanjša in najhitrejša pa gnezdllka teh prepadnih sten -sokol selec namreč. Ribji orel Pandion haliaetus Ob petkih se v šoli dobivamo člani ornitološkega krožka. Na koncu smo se dogovorili, da nekateri kljub oblačnemu vremenu naredimo popoldanski obisk zajezitve za HE Vrhovo. Ko smo se vozili proti jezu, smo kar iz avtomobila skušali prešteti sive čaplje. Pozornost po; je pritegnila nenavadna siva čaplja. Že bežen pogled na nad vodo krožeco ptico je razkril, da smo se prvič na tem območju srečali z ribjim orlom. Peter Požun in Danilo Brečko (krožkarja) sta ga opazovala prvič. Tudi za sivo vrano je bilo srečanje vznemirljivo, saj je ves čas preganjala mirno 73 ACROCEPHALUS XDC - 87-88 - 1998 krožečega orla. Odnehala je šele, ko je pristal na veji drevesa na nasprotnem bregu. Nam pa je tako omogočil natančno opazovanje s spektivom. Poter in Danilo sta potem doživela še nekaj krstnih srečanj. Na svoj seznam opaženih vrst sta dopisala navadnega kupčarja, velikega srakoperja, race zličarice (osem, dva samca) in čisto na koncu še velikega Žagarja (par). Slednja sta nenadoma pristala na vodni gladini ravno tedaj, ko smo se že odpravljali domov, Pa še datum: 17. oktober 1997. Veliki škurh Numenius aiquata Pred prazničnim 25. decembrom 1996 je po celi Evropi pritisnil mraz in posledica je bila velika selitev ptic proti jugu. Na božični dan mi je pogled na akumulacijo za HE Vrhovo jemal sapo. Vodna gladina je bila dobesedno prekrita s počivajočimi pticami. Samo rečnih in sivih galebov je bilo okoli 600. Med njimi je bilo tudi nekaj srebrnih(?). Na polju pod železniško postajo Loka pa sem opazil med počivajočimi galebi še nekaj večjega. Trenutek zatem je ptica obrnila glavo in pokazala svoj dolgi ukrivljeni kljun. Bil je veliki škurh. Iz oddaljenosti kakih 40 metrov sem ga opazoval okoli deset minut. Nato je siva vrana vznemirila galebe, ki so ob vreščanju poleteli, z njimi pa tudi veliki škurh. Nekaj dni kasneje sem izvedel, da je čudnega ptiča z ukrivljenim kljunom opazil tudi uslužbenec HE Vrhovo. Crnoglavka Sylvia atricapilla Srečanje s črnoglavko v gnezdilni sezoni ni nobena redkost in ne bi potrebovalo tega zapisa. Presenečen pa sem 4. decembra 1996 opazil dva samčka, ki sta se hranila sv plodovi vinike, ki se vzpenja po steni OŠ v Sevnici, kjer poučujem. Običajno tam v odmorih med urami opazim kose, pa tudi kakšnega vrabca, ščinkavca ali celo taščico. Skalni strnad Emberiza cia Moje prvo srečanje s skalnim stnadom je bilo 28. decembra 1996 na smetišču na Hotemežu (pri Radečah) tik nad zajezitvijo HE Vrhovo. Opazil sem ga malo stran od številnih ščinkavcev, vrabcev in sinic. Potem sem v Atlasu prebral, da naj bi v teh krajih celo gnezdil. Tako sem bil spomladi bolj pozoren na to vrsto. Sledilo je srečanje s pojočim samcem na vrhu hrasta na strmem, skalnatem pobočju Kincla nad nekdanjo železniško postajo v Radečah (19. april 1997). 11. maja 1997 SVa" Se z Marjanom Gobcem odpravila preverit gnezdenje sokola selca na visokih in prepadnih stenah Velikega Kozja. Ko sva tako negibno vsak s svojim teleskopom oprezala za sokolom, me je Marjan opozoril na pojočega samčka na bukvi le nekaj metrov stran. Malo kasneje sva opazila oba sokolja starša, ki sta prinesla hrano za svoj zarod. Ponovno sem bil na istem mestu 8. junija. Tokrat sokola sicer nisem opazil. Najprej sem slišal črno žolno, nato pa tudi skalnega strnada, ki je prepeval na grmu dobrih deset metrov stran. Skušal sem se mu približati na razdaljo, ki bi bila primerna za posnetek, a sem hotel očitno preveč. Pa kdaj drugič. Trstni strnad Emberiza schoeniclus 9. 3. 1997 je bil sončen in topel spomladanski dan. Sredi dneva sem za kratek čas obiskal akumulacijo HE Vrhovo, nato pa še prodišče pri Brezovem (med Sevnico in Blanco). Na velikem prodišču je bilo okoli deset glasnih belih pastiric. Na delu, kjer prodišče zaraščajo grmovnate vrbe, pa sem opazil črnoglavega ptiča. Pogled skozi spektiv mi je razkril samca trstnega strnada. Očitno sem se mu preveč približal, saj je odletel na bližnjo robinijo. Tedaj sem opazil še dve samici, ki sta mu sledili. Dušan Klenovšek, NHM 25, 8290 Sevnica Nove knjige New Books Chris Kightley, Steve Madge in Dave Nurney (1998): Pocket Guide to the Birds of Britain and North-West Europe. Pica Press, Sussex Knjigo, bolje knjižico, sem prejel v začetku marca, še svežo, naravnost iz tiskarne. Slo je za ljubezen na prvi pogled. V svoji ptičarski knjižnici imam kakšnih osem priročnikov za določevanje evropskih vrst in še nikoli doslej nisem tako 74 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS z lahkim srcem in brez pomislekov zamenjal starega terenskega z novim. Tudi ko sem kupil Jonssonovega ne. Priročnik doživljam kot učinkovit pro-tiudarec Britancev, katerim so pred tem Skandinavci z Jonssonom za kar nekaj let odvzeli vodilno meso pri priročnikih za določevanje. Zadnja leta je slednji pri vseh ocenjevanjih ornitološke literature premočno vodil (glej npr.: Anonimous (1995): The best field guides, Brit.Birds 88: 190-192). V nasprotju z vsemi dosedanjimi gre v resnici za žepni priročnik. Knjiga meri 18 x 12x1,8 cm, skoraj natanko toliko kot moja ornitološka beležnica. Na 300 straneh predstavlja 380 vrst. Kljub temu da v naslovu obljublja vrste severozahodne Evrope, zelo dobro pokriva tudi slovenske potrebe, saj jugovzhodno mejo obravnavanega območja predstavljajo naslednje države: Švedska, Nemčija, Češka, Avstrija, Švica in Francija. Od slovenskih gnezdilk manjka edinole črnoglavi strnad Embeiiza melano-cephala, za katerega so v preteklosti znani posamezni primeri gnezditve v Primorju. Od vrst, ki so bile doslej registrirane v Sloveniji, jih manjka 26, vendar so bile med manjkajočimi le 4 v zadnjih 50 letih opažene v Sloveniji več kot dvakrat: pritlikavi kormoran Phalaciocoiax pyg-meus, plevica Plegadis falcinellus, kraljevi orel Aquiia heliaca in rožnati škorec Stumus roseus. Vrstam je namenjeno najmanj pol strani prostora, večini kar cela. Noben terenski določevalni priročnik, kar jih poznam, nima predstavljenih toliko različnih perij, saj je vsaka vrsta predstavljena s povprečno štirimi risbami. Risbe so kakovostne, nekako na nivoju Helmovih priročnikov. Pri veliki večini vrst so predstavljeni mladostni primerki, samci in samice pa celo pri vrstah, ki jih ponavadi štejemo za nedoločljive, npr. bela pastirica Motacilla alba, plavček Parus caeruleus in dlesk C.coccothraustes. Ob vsaki risbi je odstavek besedila, ki razlaga za določitev ključne podrobnosti. Kljub temu da je besedila več, kot je to v navadi pri določevalnih priročnikih, omenjena razporeditev napravi knjigo zelo pregledno in prav nič dolgočasno, kar nekako živo. Resnično dobrodošla novost, ki sem je vesel posebno pri pevkah, je da so skoraj vse vrste prikazane tudi v letu. Ob risbi je vedno kupček besedila, ki opiše značilnosti leta in značilnosti ptice, ki se izrazijo med letom. Podobne vrste so vedno predstavljene na nasprotnih straneh in vedno v istem velikostnem razmerju, tako da je primerjanje kar najlažje. Večkrat so posebej težavne vrste predstavljene na isti risbi, skupaj z odstavkom besedila, ki nas opozarja na ločevalne značilnosti. V knjigi pogrešam kazalo z znanstvenimi imeni vrst, pa ne preveč. Na notranji strani platnic je namreč zelo pregledno slikovno kazalo s 75 morfološkimi tipi ptic. Vse so prikazane v istem velikostnem razmerju. Posebej za začetnike je takšno kazalo gotovo veliko vredno. Razširjenost je za vsako vrsto prikazana na malem zemljevidu, ki tokrat prikazuje le SZ del Evrope. Na zemljevidih so vrisane meje držav, kar olajša razbiranje meja arealov. V spodnjem desnem kotu kart je spodobno predstavljena tudi Slovenija. Z našega gledišča sta še najmanj zanimiva status in ocena številčnosti na britanskem otočju, ki sta v posebnem polju vedno predstavljena tik nad zemljevidi razširjenosti. Knjigo toplo priporočam vsem začetnikom, saj je na eni strani priročna, poceni (ca 3500 SIT) in nima predstavljenih preveč vrst, po drugi strani pa je prava mala določevalska mojstrovina. Verjamem pa, da je bodo zelo veseli tudi stari mački. Priročnik ima pravzaprav le eno pomembno pomanjkljivost: ni napisan v slovenščini. Bogve, ali se ne bi splačalo te pomanjkljivosti odpraviti? Tomaž Jančar Lefranc N., T. Worfolk (1997): SHRIKES, a Guide to the Shrikes of the World. Pica Press, Sussex V lanskem letu je pri znani založbi Pica Press spet izšel nov monografski priročnik, tokrat o srakoperjih. Knjiga je klasičnega formata, podobno kot vsi dosedajšnji monografski priročniki, ACROCEPHALUS ki so izšli pri založbah Christopher Helm in Pica Press. Ima 192 strani in 16 barvnih strani z odličnimi risbami, delo Tirna Worfolka, v uvodnem delu pa je nekaj črno belih slik istega avtorja o morfologiji in ekologiji srakoperjev. Knjiga ne obravnava celotne družine srakoperjev, ampak le poddružino Lanii-dae, v katero uvršča rodove Lanius (27 vrst), Coivinella (2 vrsti) in Euiocephalus (2 vrsti). Avtorja sta v sistemu sledila najnovejšim izsledkom genetskih raziskav, delanih z metodo DNA-DNA hibri-dizacije. Po starejšem sistemu naj bi rod Euiocephalus pripadal drugi poddružini Prionopinae, vendar so v najnovejših raziskavah sistematike ptic na genetski osnovi ugotovili večjo sorodnost omenjenega rodu s predstavniki poddruzine Lanndae. Od drugih novosti iz sistematike srakoperjev knjiga obravnava še na novo priznano evropsko vrsto srakoperja - južni veliki srakoper Lanius meridionalis, ki je bil pred tem obravnavan kot podvrsta velikega srakoperja Lanius excubitor. V uvodnem delu je predstavljena problematika taksonomije, morfologije, selitev, habitatov, vedenja, prehranskih navad, gnezditvenih navad in populacijske dinamike srakoperjev (obravnava predvsem rod Lanius), dodano pa je še nekaj informacij o rodovih Coivinella in Euiocephalus. Sledi nekaj splošnih napotkov za uporabo priročnika in nekaj pomembnejših naslovov Mednarodne skupine za srakoperje (International Shrike Group). Sledi klasičen slikovni pregled vrst s kratkimi opisi samca, samice in prvoletnih osebkov ter ponekod še opisov nekaterih podvrst, ki so tudi narisane. Narisano je veliko število podvrst, žal pa ne vse. Tako je pri rjavem srakoperju Lanius colluiio narisana le soimenska podvrsta. Pri večini zelo variabilnih vrst pa so narisane praktično vse podvrste (naprimer pri bledem srakoperju L. isabellinus, orientalskem srakoperju L. schach, velikem srakoperju L. excubitoi, južnem velikem srakoperju L. meiidionalis, itn.) Slike so dobre in nazorne. Za slikovnimi stranmi sledi še klasičen obširnejši tekst o posameznih vrstah, ki obsega določanje, opis spolov in mladost- XIX - 87-88 - 1998 nih osebkov, mere, razširjenost, geografske variacije z zoogeografskimi in morfološkimi opisi vseh znanih podvrst, pri nekaterih možnosti križanja z drugimi vrstami, selitev, golitev, oglašanje, habitat, navade, prehrano in gnezdenje. Na koncu je dodan še seznam literature za vsako vrsto posebej. Teksti so opremljeni tudi z nazornimi zemljevidi, ki poleg gnezditvenega in prezimovalnega areala prikazujejo še areale posameznih podvrst ter pri nekaterih tudi selitvene poti. Knjiga je odličen priročnik za določanje in spoznavanje srakoperjev, ki, kot pravita avtorja v uvodu, ponazarjajo zelo očitno konvergenco z ujedami tako morfološko kot ekološko. Knjigo smo na januarski seji, ko smo obravnavali družino srakoperjev Lanndae, zelo koristno uporabili tudi pri terminološki komisiji. Al Viezec Skrivnostna fotografija Mystery photograph Tokratna skrivnostna fotografija je spet bolj uganka kot problem, zato bo odgovor karseda kratek in površen. Ugibamo lahko zgolj zato, ker ptica na sliki skriva del telesa, v tem primeru kljun, po katerem jo najlaže prepoznamo. Resničen prepoznavni problem pa so seveda posnetki, na katerih ptico vidimo v celoti, vzemimo da tudi v ugodni svetlobi, pa je kljub temu ne moremo z gotovostjo določiti. Razlikovanje ima seveda korenine že v naravi, kjer se "ugankarska" ptica slejkoprej zasuče in pokaže skriti del telesa, medtem ko "problemska" ptica ostaja vprašljiva ne glede na to, ali pozira dalje, ali pa, kar je verjetnejše, odleti in nas pusti z dvomi in v najboljšem primeru s posnetkom v aparatu. Seveda je razlika tudi v učinkovanju: ob problemskih posnetkih se učimo, ob ugankarskih zgolj zabavamo. Po kratkem repu, podrepni in trebušni belini domnevamo, da gre za pobrežnika -martinca ali prodnika. Ce po zelenem listu sklepamo, da je ptica na sliki v gnezdi- 76 XIX - 87-88 - 1998 Katera vrsta je to? Can you identify the species? tvenem perju (lahko pa bi bila tudi v pognezditvenem in seveda mladostnem), se število možnih pobrežnikov sicer skrči, a še vedno jih nekaj ostane. Je na sliki samica črnorepega kljunača, malega martinca ali jezerskega martinca, ki imajo vsi v tem času do zatilja podajšano nadočesno marogo? Po barvnem vzorcu v krovcih se odločimo za malega martinca, ki se prav po tem v danem položaju, ko težko preverjamo dolžino nog in siceršen Mali martinec Actitis hypoleucos, Nakelska Sava, maj 1996 (I. Geister) ACROCEPHALUS vtis stoječe ptice, tudi razlikuje od bojda podobnmega Temminckovega prodnika. Za to, tudi na sliki dobro vidno perje je značilna tenka črna črta sredi vsakega peresa, medtem ko je pri prodniku v peresu več črnine. Tako razmeroma hitro pritrdimo občutku, ki nas je prevzemal že od vsega začetka in nam pravzaprav vseskozi prišepetaval, da gre za malega martinca, četudi na terenu najzgovornejšega prepoznavnega znaka stoječe ptice - zatoka beline na prsih - tukaj sploh ne vidimo. Konec koncev tudi skrben izrez ni mogel prikriti dejstva, da si perje ureja valeča ptica. Tako je pri vsem tem ugibanju še najbolj vznemirjujoča spokojna drža tega sicer vseskozi nemirnega pa tudi precej razboritega pobrežnika. Iztok Geister Ornitološka kronika 1994, 1995 Ornithological chronicle 1994, 1995 V tokratni številki Acrocephalusa sta obljavljeni kroniki ornitoloških opažanj za leti 1994 in 1995. Spisek sodelavcev je obljavljen na koncu kronike; vsem se najlepše zahvaljujem za posredovane podatke. V nasprotju s predhodnimi objavami so ptice razvrščene po abecednm redu in ne po sistematskem vrstnem redu. Ekipa, odgovorna za pripravo ornitološke kronike vljudno prosi opazovalce ptic in člane DOPPS, naj zanimivejša opažanja ptic za leti 1996 in 1997 pošljejo čimprej, najkasneje pa do 15. maja 1998 na naslov; Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 1000 Ljubljana. Ker kroniko zelo popestrijo fotografije ptic, vas prosimo, da priložite tudi kakšno (četudi samo dukomentacij-sko) fotografijo oziroma diapozitiv. 77 ACROCEPHALUS XK - 87-88 - 1998 Legenda AB DB LB, FB, Andrej Bibič Darjo Bon Luka Božič Franc Bračko IB, Igor Brajnik JB, Jože Bricelj IC, Iztok Cilenšek MD, Marjan Debelič JD, Jože Dolinšek MG, ^Marjan Gobec ŽG, Žiga Gombač JG, Jože Gračner PG, Peter Grošelj F J, Franc Jakopin TJ, Tone Jankovič SJ, Simon Jurečič Primož Kmecl Rajko Koražija SK, Stane Kos MK, Martin Košir, FK, Franci Kranjc JK, Jelko Kozjak BK Boris Kozinc, BL, Brane Lapanja EL, Ervin Lorger BM, Božidar Magajna TP, Tatjana Pfeifer DP, Dušan Pogačar SP, Slavko Polak PK, RK. KP, Karel Potrato BR, Borut Rubinič JS, Jakob Smole AS, Andrej Sovine, DŠ, Dare Sere PŠ, Pavle Štim RT, Rudolf Tekavčič TT, Tomi Trilar AT, Andrej Trontelj BV, Boadan Vidic, JV, Jože Vrbančič IV, Iztok Vreš AV, Al Vrezec obr., obročkan, , ,, imm., spolno nezrel, , , juv., mladič ly, prvoleten 2y, drugoleten 1st, v prvem koledarskem letu 2nd, v drugem kol. letu 3rd, v tretjem kol. letu, ad., odrasel S , poletno perje W, zimsko perje ecl., eklipsno perje -Ćfc *' u*i ^ y«U/. *s>ufiu*M. C$ ' / Accipiter gentilis, 20.5.94, Cerkniško jezero, 1, AV, ; 29.6.94, Dolenje Ležeče, 3, BR, par z juv, Divača; 30.6.94, Zg. Partinje, 3, FB, speljani mladiči; 6.8.94, Hrastje, Po-ljčane, 1, AV, juv, tudi 14.8.; 30.10.94, Iščica, Lj. barje, 1, AV, imm.; 12.11.94, Sečoveljske soline, 1, BR, samica Accipiter nisus, 21.6.94, Pekre, 1, FB, s plenom Acrocephalus arundinaceus, 24.9.94, Vrhnika, 1, IB, obr. Acrocephalus melanopogon, 6.8.94, Cerkniško jezero, 1, DŠ, obr.; 24.9.94, Strunjan, 1, BR, ; 19.10.94, Vrhnika, 2, PG, obr.; 19.10.94, Vrhnika, 4, JG, obr Acrocephalus palustris, 1.5.94, Štur-movci, 1, IV, obr.; 19.10.94, Vrhnika, 1, PG, obr. Acrocephalus schoenobaenus, 17.4.94, Iščica, Rudnik, 1, DŠ, obr.; 17.4.94, Vrhnika, 2, EV, pojeta; 13.8.94, Vrhnika, 1, PG, obr; 4.11.94, Vrhnika, 1, JG, obr. Acrocephalus scirpaceus, 23.4.94, Ptuj, 1, IV, obr.; 27.4.94, Cerkniško jezero, 1, JG, obr.; 27.10.94, Vrhnika, 6, DŠ, obr. Actitis hypoleucos, 22.1.94, Laze ob Savi, 1, DŠ,AS, ; 22.1.94, Laze, Sava, 1, AS, ; 13.4.94, Cerkniško jezero, 1, DŠ, obr.; 24.5.94, Kozlarjeva gošča, 1, AV, Alauda arvensis, 5.2.94, Parte, Lj. barje, 2, DŠ, BV,; 21.2.94, Nerajc, 1, AS,; 25.4.94, Hraše, 1, BK, poje Alcedo atthis, 27.2.94, Studenice, Po-ljčane, 2, AV, ; 17,10.94, Vrhnika, 1, PG, obr. Anas acuta, 5.3.94, Cerkniško jezero, 200, BR, ; 24.9.94, Strunjan, 1, BR, samec; 19.11.94, Ptuj, 15, BR,; 29.12.94, Cerkniško jezero, 1, BR, samec Anas clypeata, 5.3.94, Cerkniško jezero, 100, BR, ; 17.4.94, HE Vrhovo, 1, MG, samec; 24.9.94, Strunjan, 1, BR, samec v ecl. perju Anas erecea, 15.1.94, Ljubljansko barje, 1, AV, kadaver samca; 23.2.94, Iščica, Lj. barje, 11, AV,; 25.2.94, Iščica, Lj. barje, 10, AV, ; 8.11.94, HE Vrhovo, 2, MG, Anas penelope, 7.2.94, Kozlarjeva gošča, 1, BR, samica; 5.3.94, Cerkniško jezero, 150, BR,; 21.9.94, Cerkniško jezero, 40, AV, ; 19.11.94, Ptuj, 70, BR, ; 22.11.94, Iška Loka, Lj. barje, 5, BR, samice; 17.12.94, Sečoveljske soline, 570, BR, do 27.12.; 26.12.94, HE Vrhovo, 5, MG, do 31.12. Anas platirhynchos, 27.1.94, Cerkniško jezero, 1300, BR, Anas querquedula, 25.2.94, Ptuj, 2, DD, ; 21.3.94, HE Vrhovo, 10, MG, ; 20.5.94, Cerkniško jezero, 1, AV, samec; 28.5.94, Cerkniško jezero, 8, BR, samci; 19.11.94, Ptuj, 1, BR, samica Anas strepera, 16.1.94, Trboje, 1, BR, samica; 4.4.94, Cerkniško jezero 1, 1, BR, samec; 2.10.94, Sečoveljske soline, 1, BR, 78 XK - 87-88 -1998 ACROCEPHALUS samica; 19.11.94, Ptuj, 37, BR, ; 27.11.94, Ptuj, 12, BR,; 11.12.94, Cerkniško jezero, 3, AV, 2 samca, 1 samica; 11.12.94, Cerkniško jezero, 3, BR, 2 samca, 1 samica; 17.12.94, Sečoveljske soline, 3, BR, 2 samca, 1 samica Anser anser, 4.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, Anser fabalis, 5.3.94, Cerkniško jezero, 20, BR, Anthus campestris, 23.4.94, Robidnice, Lj. barje, 1, DŠ,; 7.5.94, Cerkniško jezero, 1, BR, Anthus cervinus, 9.10.94, Parte, Lj. barje, 1,DŠ, Anthus pratensis, 9.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, BV, ; 27.4.94, Dolenje Ležeče, 1, BR, Divača Anthus spinoletta, 27.2.94, Studenice, Poljčane, 5, AV, Anthus trivialis, 2.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, ; 3.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 4.4.94, Jarenina, 1, FB, prvo petje; 4.4.94, Vrhnika, 2, EV, pojeta Apus apus, 14.4.94, Sečovlje, 1, DŠ, ; 24.4.94, Maribor, 2, FB, prvo opazovanje; 11.6.94, Lesce, 120, BK, ; 20.8.94, Hrastje, Poljčane, 15, AV, Apus melba, 28.3.94, Koper, 4, BR, ; 14.4,94, Osp, 2, DŠ, Ardea purpurea, 21.4.94, Cerkniško jezero, 4, BR, ; 30.4.94, Vrhnika, 1, EV, ; 14.9.94, Sestrže, Pragersko, 2, DD, JS, Asio otus, 29.4.94, Štetenberg, Poljčane, 1, AV,; 29.6.94, Črna vas, 7, AS,; 20.8.94, Studenice, Poljčane, 1, AV, najdeno pero Athene noctua, 24.9.94, Maribor-Stu-denci, 1, FB, zjutraj se oglaša Aythya fuligula, 10.7.94, HE Vrhovo, 1, MG, samec; 17.12.94, Sečoveljske soline, 1, BR, samec Bombycilla garrulus, 13.2.94, Vrhnika-Verd, 14, PŠ, Botaurus stellaris, 24.10.94, Vrhnika, 1, DŠ,; 26.11.94, Cerkniško jezero, 1, BR, Bucephala clangula, 19.2.94, Ormož, 105, DD, Burhinus oedicnemus, 15.8.94, Krka, Lešnica, 1, DD, Buteo buteo, 26.11.94, Cerkniško jezero, 40, BR,; 11.12.94, Cerkniško jezero, 37, BR, Buteo lagopus, 6.11.94, Spodnja Polska-va, 1,BR, Calidris alpina, 17.12.94, Sečoveljske soline, 330, BR, Calidris ferruginea, 14.5.94, Sečoveljske soline, 16, BR, Calidris minuta, 14.5.94, Sečoveljske soline, 355, BR, Calidris temminckii, 14.5,94, Sečoveljske soline, 7, BR, ; 18.10.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ly W Calonetta leucophrys, 24.12.94, Šobec, 1, BK, prvo pojavljanje Carduelis cannabina, 19.11.94, Hrastje, Poljčane, 50, AV, Carduelis carduelis, 19.10.94, Pesek-Pohorje, 1,FB, Carduelis flammea, 5.2.94, Kozlarjeva gošča, 10, AV, ; 7.2.94, Kozlarjeva gošča, 15, AV,; 15.3.94, Maribor-Studenc\8, FB,; 10.4.94, Robidnice, Lj. barje, 3, DS, BV, ; 3.5.94, Trbovlje, 2, IC, obr., samec, samica; 8.8.94, Ribče ob Savi, 3, DŠ, Carduelis spinus, 14.4.94, Socerb, 2, DŠ, ; 25.9.94, Vrhnika, 3, IB, obr. vCelgbkoba celgbkob, 4.2.94, Koper, 1, DŠ, poje Charadrius alexandrinus, 3.12.94, Sečoveljske soline, 6, BR, ; 17.12.94, Sečoveljske soline, 14, BR, do 27.12. Charadrius hiaticula, 14.5.94, Sečoveljske soline, 22, BR, Charadrius hiaticula, 12.11.94, Sečoveljske soline, 1, BR, Chlidonias hybrida, 27.4,94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. S Chlidonias leucopterus, 14.5.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. S; 21.7.94, Sečoveljske soline, 2, BR, juv.; 21.9.94, Cerkniško jezero, 8, AV, ad. W; 21.9.94, Cerkniško jezero, 8, BR, ad. W Chlidonias niger, 20.5.94, Cerkniško jezero, 9, AV, ; 31.5.94, Ptuj, 40, FB, ; 21.7.94, Ormož, 11, FB, ; 18.10.94, Škocjanski zatok, 1, BR, ad. S-W Ciconia ciconia, 26.3.94, Lipe, Lj. barje, 1, DŠ, Korenjakovi, samec; 2.4.94, Mo-draže, Poljčane, 1CAV, tudi 3.4.; 3.4.94, Lipe, Lj. barje, 1, DŠ, Korenjakovi, samica; 8.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 30,4.94, Dregomer, 8, EV, Ciconia nigra, 28.5.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. ; 10.6.94, Dregomer, 1, EV, Cinclus cinclus, 7.5.94, Savinja, Zidani Most, 1, MG, ; 25.11.94, Lovrenška jezera, l.FB, 70 ACROCEPHALUS Circaetus gallicus, 28.5.94, Cerkniško jezero, 3, BR, Circus aeruginosus, 10.4.94, Robidnice, Lj. barje, 2, DŠ,BV, samec, samica; 16.5.94, Podova, 1, FB, ad. samica; 28.5.94, Cerkniško jezero, 7, BR, ; 29.6.94, Ig, 1, AS, samica; 5.7.94, Ig, 1, AS, samica, tudi 8.7.94; 26.8.94, Dvorjane, Drava, 1, FB, ad. samec v golitvi Circus cyaneus, 5.3.94, Cerkniško jezero, 8, BR, ; 28.11.94, Kidričevo, 2, FB, ; 11.12.94, Cerkniško jezero, 9, BR, samice; 26.12.94, Razdrto, 1, BR, samica Circus pygargus, 21.4.94, Cerkniško jezero, 7, BR, ; 24.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, samec; 29.4.94, Kozlarjeva gošča, 7, BR, ; 21.9.94, Cerkniško jezero, 1, AV , samec Clangula hyemalis, 15.1.94, Ptuj, 2, BR, par; 8.2.94, Ptuj, 1, BR, samec; 12.12.94, HE Vrhovo, 4, MG, do 31.12. Columba oenas, 5.3.94, Parte, Lj. barje, 2, DŠ, BV,; 13.3.94, IškaLoka, Lj. barje, 11, BR, ; 21.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 24.6.94, Cerkniško jezero, 1, BR, poje, Zadnji kraj; 8.10.94, Ptuj, 3, BR, ; 18.10.94, Sečoveljske soline, 1, BR, leti tik nad bazeni; 30.10.94, Ig, Lj. barje, 19, AV, ; 30.10.94, Ig, 19, BR, Columba palimbus, 30.10.94, Kozlarjeva gošča, 5, AV,; 15.1.94, Radensko polje, 5, AS, ; 24.2.94, Vodice, 1, MD, ; 26.2.94, Kozlarjeva gošča, 14, AV,; 29.12.94, Loka pri Mariboru, 1, FB, Coracias garrulus, 11.8.94, Otočec, 1, DD, Corvus corax, 21.2.94, izliv Krupe, 1, AS, vali v gnezdu; 2.9,94, Studenice, Poljčane, 2, AV, Corvus corone corone, 23.2.94, Lj. bar-je-Ižanska c, 2, AV, ; 25.2.94, Lj. barje-Ižanska a, 4, AV, ; 27.4.94, Črna vas, 2, BR, ; 14.10.94, Dravograd, 3, FB, Corvus corone corone x comix ,27.4.94, Črna vas, 1, BR, Corvus frugilegus, 30.10.94, Lj. barje-Ižanskaa, 300, AV,; 7.11.94, Zapuže, 500, BK, Corvus monedula, 14.10.94, Dravograd, 50, FB, Cotumix cotumix, 30.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 30.7.94, Hraše, 1, BK, zadnjič poje; 21.9.94, Cerkniško jezero, 4, AV, XIX - 87-88 - 1998 Cuculus canorus, 4.4.94, Hrast je, Poljčane, 2, AV, ; 15.4.94, Kostanjevica ob Krki, 1, SK, poje; 27.5.94, Rodine, 1, BK, ; 18.7.94, Rodine, 2, BK, speljana mladiča Cygnus olor, 12.2.94, Sečoveljske soline, 7, BR, ; 21.7.94, Ormož, 31, FB, Cyrcus pygargus, 14.9.94, Medvedce, 1,DD, JS, imm. Dendrocopos medius, 5.11.94, izliv Do-bličice, 1, AS, Bela Krajina Dendrocopos minor, 22.9.94, Vrhnika, 1, DŠ, obr.; 20.11.94, Hrastje, Poljčane, 1, AV, samica; 29.12.94, Nova Gorica, 1, DB, obr. Dryocopus martius, 10.8.94, Lj.-Center, 1, DŠ, mrtva najdena Egretta alba, 9.1.94, Ig, 2, BR, do 28.1.; 15.1.94, Iščicg, Lj. barje, 2, AS,; 23.1.94, Ig, Lj. barje, 5, DŠ,; 25.2.94, Iščica, Lj. barje, 4, AV, ; 29.4.94, Kozlarjeva gošča, 1, BR, ; 9.9.94, Cerkniško jezero, 4, BR, ; 21.9.94, Cerkniško jezero, 2, AV, ; 3.12.94, Sečoveljske soline, 28, BR, Egretta garzetta, 20.5.94, Cerkniško jezero, 8, BR, ; 28.5.94, Cerkniško jezero, 2, BR, ; 26.8.94, Zlatoličje, Drava, 1, FB, ; 24.9.94, Strunjan, 15, BR, ; 2.10.94, Sečoveljske soline, 125, BR, Emberiza cia, 8.1.94, Iščica, Lj. barje, 1, AS, ; 6.2.94, Hrušica, Ljubljana, 1, JB, obr. samec; 1.4.94, Iški Vintgar, 1, DŠ,EL, poje; 5.6.94, Hotič, 3, AS, pojoči samci Emberiza citrinella, 10.3.94, Bled, 1, BK, Emberiza pusilla, 21.10.94, Vrhnika, 1, PG, obr.; 21.10.94, Vrhnika, 1, PG, obr. Emberiza schoeniclus, 1.4.94, Skofljica-Ig, 1, DŠ, poje; 11.6.94, Pernica, 4, FB, gnezdita 2 para; 23.8,94, Vrhnika, 1, BL, obr.; 12.9.94, Vrhnika, 1, RT, obr.; 26.12.94, HE Vrhovo, 1,MG, Falco biarmicus, 9.9.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. samec Falco columbarius, 12.3.94, Sinji vrh-Ajdovščina, 1, BR, samica Falco ngumanni, 26.3.94, Zaklanec, Horjul, 4, DS, dva paraj 7.4.94, Grosuplje, 2, DŠ, par; 13.4.94, Žužemberk, 1, DŠ, samec; 29.4.94, Plešivica, 1, EV, Falco peregrinus, 9.1.94, Ig, 1, BR, samica; 9.1.94, Nanos, 1, DŠ, ; 27.3.94, Ig, 1, BR, ; 4.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, samica; 28.5.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 30.10.94, Ig, 1, BR,; 30.10.94, Iška Loka, Lj. barje, 1, AV, 80 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Falco subbuteo, 27.4.94, Cerkniško jezero, 1, DŠ,; 7.5.94, Cerkniško jezero, 7, BR, ; 14.5.94, Žice (potok Velka), 1, FB, ; 20.5.94, Cerkniško jezero, 3, AV, 2 samca, 1 samica; 17.6.94, Komarnik, 3, DD, ; 29.6.94, Maribor-center, 1, FB, ; 30.6.94, Jakobski dol, 1, FB, ; 30.6.94, Meljski hrib, 1, FB,; 25.8.94, Vrhnika, 1, BL, obr.; 8.9.94, Ormož (lagune), 1, AV, ly; 21.9.94, Cerkniško jezero, 2, AV, Falco tinnunculus, 27.3.94, Loško polje pri Loki, 1, MG, ; 3.4.94, L).-Žale, 6, DŠ, v parih; 13.5.94, Tremarje pri Celju, 1, MG,; 9.9.94, Cerkniško jezero, 15, BR, Falco vespertinus, 7.5.94, Cerkniško jezero, 10, BR, ; 20.5.94, Cerkniško jezero, 2, AV, samec in samica; 21.9.94, Cerkniško jezero, 1, AV, imm.; 21.9.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ly Ficedula albicollis, 17.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, JK, samec; 4.9.94, Vrhnika, 1, BL, obr. Ficedula hypoleuca, 17.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, SK, samec; 27.9.94, Vrhnika, 1, IB, obr. Fringilla coelebs, 23.2.94, Ljubljana, PMS, 1,DŠ, poje Fringilla montifringilla, 4.4.94, Godovič, 1, PG, obr. samec; 16.10.94, Vrhnika, 1, PG, obr. Gallinago gallinago, 27.2.94, Studeni-ce, Poljčane, 1, AV,; 9.3.94, Pernica, 9, FB, ; 17.12.94, Sečoveljske soline, 160, BR, Gallinula chloropus, 2.1.94, Pernica, 2, FB, ; 30.4.94, Zbelevo, Poljčane, 1, AV, ; 11.12.94. Zbilje, 1,BR, ly Gavia arctica, 8.11.94, Radeče, 1, MG, ; 18.11.94, Bled, 2, BK, ; 6.12.94, Ptuj, 1, FB, Gavia stellata, 29.10.94, Zbilje, 1, BR, kroži v zraku; 19.11.94, Ormož, 3, DD, ; 27.11.94, Ptuj, 17, BR,; 4.12.94, Ptuj, 16, BR, ; 6.12.94, Ptuj, 5, FB,; 25.12.94, Bled, 1, BR, ly W Gelochelidon nilotica, 21.5.94, Ormož (lagune), 1,BR, ad. S Glareola pratincola, 14.5.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. Glaucidium passerinum, 12.3.94, Pesek, Rogla, 2, DD, LB, ; 13.3.94, Ribniški vrh, 1, DD, LB, ; 4.12.94, Zgornja Krma, 1, BK, 1700 m n.m. Gyps fulvus, 15.8.94, Petrinje, Kozina, 2, BR, ad. H. rustica x D. urbica, 3.9.94, Grmez, Lj. barje, 1, JG, obr. Haliaetus albicilla, 17.12,94, Sečoveljske soline, 1, BR, ly Hippolais icterina, 13.8.94, Vrhnika, 1, PG, obr.; 19.9.94, Vrhnika, 1, DS, obr. Hippolais polyglota, 18.8.94, Vrhnika, 1,PG, obr. Hirundo rustica, 27.3.94, Iščica, Lj. barje, 3, DŠ, BV, ; 9.4.94, Otoče, 10, BK, ; 18.7.94, Rodine, 1, BK, gradi 2. gnezdo Hirundo rustica x Delichon urbica, 30.8.94, Vrhnika, 1, BL, obr. Ixobrychus minutus, 16.7.94, Iška Draga, 1, JD, obr. Jynx torquilla, 3.4.94, Crna vas, Lj. barje, 1, DŠ, ; 6.6.94, Botanični vrt, Lj. , 7, JD, juv. obr.; 22.9.94, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Lanius colluho, 17.4.94, Iščica, Rudnik, 1, DŠ, samica; 27.5.94, Lesce, 1, BK, ; 19.9.94, Vrhnika, 1,DŠ, obr. Lanius excubitor, 2.1.94, Jakobski dol, 1, FB, ; 5.2.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, BV, ; 3.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 1, DŠ, ; 10.10.94, Breg-Rašica, 1, MG, ; 26.11.94, Zrkovci, 1, FB, ; 3.12.94, Spodnje Poljčane, 1, AV, ; 17.12.94, Hoče (letališče), 1, FB, Lanius minor, 20.5.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. samec; 20.5.94, Dolenje jezero, 1, AV, samec, Cerk. jezero; 26.6.94, Jovsi, 1,AS, Larus argentatus argentatus, 4.12.94, Ptuj, 1, BR, 1st. W; 19.11.94, Ptuj, 1, BR, ad. W; 27.11.94, Ptuj, 3, BR, 2-lst. W, 1-ad. W; 4.12.94, Ptuj, 4, BR, 2-lst. W, 2-ad. W Larus cachinnans, 31.5.94, Ptuj, 7, FB, imm. Larus canus, 5.3.94, Cerkniško jezero, 88, BR, ; 2.12.94, HE Vrhovo, 1, MG, ; 25.12.94, Bled, 22, BR, Larus fuscus, 3.4.94, Jarše ob Savi, 1, ŽG, Larus fuscus fuscus, 28.3.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. S; 14.5.94, Sečoveljske soline, 1, BR, 3rd. S Larus fuscus intermedius, 18.10.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. S-W Larus marinus, 27.11.94, Ptuj, 1, BR, ljuv.-lst. W Larus melanocephalus, 8.1.94, Stru- njan, 2, DR, 2nd. W, ad. W; 23.1.94, Sečoveljske soline, 2, BR, ad. W, do 29.1.94; 29.1.94, Strunjan, 1, BR, ad. W; 25.4.94, Ptuj, 2, BR, 2nd. S; 17.12.94, Sečoveljske soline, 1, BR, 2nd. W ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Larus minutus, 3.4.94, Jarše ob Savi, 1; ŽG, ; 25.4.94, Ptuj, 150, BR, ; 27.4.94, Sečoveljske soline, 1, BR, 2nd. S; 28.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad, S; 7,5.94, Cerkniško jezero, 26, BR, ; 14.5.94, Sečoveljske soline, 3, BR, ; 19.11.94, Ptuj, 2, BR, ad. W; 27.11.94, Ptuj, 1, BR, ad. W -, 31.5.94, Zbilje, 1, BR, 1st. S, rdeče noge ! Limosa limosa, 6.3.94, Sečoveljske soline, 18, BR, ; 17.3.94, Cerkniško jezero, 1, BR, samica; 18.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 1, BR, ; 26.3.94, Sečoveljske soline, 4, BR, Locustella luscinioides, 6.8.94, Vrhnika, 1, PG, obr.; 25.9.94, Vrhnika, 1, IB, obr. Locustella naevia, 17.4.94, Vrhnika, 3, BL, pojejo; 30.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 13.8.94, Vrhnika, l,PG,obr.; 2.10.94, Vrhnika, 1, JG, obr. Loxia curvirostra, 22.1.94, Strunjan, 1, BR, samica; 10.10.94, Maribor- Studenci, 12, FB,; 3.12.94, Klopni vrh-Pohorje, 50, FB, ; 10.12.94, Kozlarjeva gošča, 5, AV, Lullula arborea, 14,7.94, Matjaševci (Goričko), 2, FB, mladiča; 9.10.94, Parte, Lj. barje, 6, DŠ, ; 4.12.94, Ptuj, 1, BR, ; 25.1.94, Pobegi, Koper, 2, IB, obr. Luscinia luscinia, 12.9.94, Vrhnika, 1, RT, obr. Luscinia megarhynchos, 3.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, DŠ^ delno poje; 28.4.94, Ljubljana, PMS, 1, DS, poje; 13.6.94, Hras-tje, Poljčane, 1, AV, ; 19.9.94, Vrhnika, 2, DŠ, obr. Lymnocryptes minimus, 29.12.94, Cerkniško jezero, 1, BR, svež kadaver Melanitta fusca, 23.1.94, Sečoveljske soline, 7, BR, samice, do 12.2.94; 5.2.94, Sečoveljske soline, 4, BR, samice; 19.11.94, Ptuj, 2, BR, samici; 27.11.94, Ptuj, 8, BR, samice, 1 mrtva; 4.12.94, Ptuj, 4, BR, samice, do 17.12.94; 6.12.94, Ptuj, 4, FB, ; 27.12.94, Sečoveljske soline, 3, BR, samice Melanitta nigra, 22.1.94, zaliv Polje, Ankaran, 2, BR, samici; 3.12.94, Sečoveljske soline, 1, BR, samica, do 27.12.94 Mergus albellus, 8.2.94, Rače, 22, BR, samice; 5.3.94, Cerkniško jezero, 1, BR, samica; 26.11.94, Cerkniško jezero, 2, BR, samici Mergus merganser, 4.3.94, Pernica, 15, DD, ; 5.3.94, Cerkniško jezero, 1, BR, samica, do 17.3.94; 5.3.94, Pernica, 6, FB, ; 17.11.94, Bled, 14, BK, 12 samic, 2 samca Mergus senator, 15.1.94, Ptuj, 2, BR, par; 15.11.94, Brestemiško jezero, 1, DD, samica Miliaria calandr-a, 22.4.Q4, Parte, lj. barje, 1, BV, ; 4.5.94, Lormanje pri Lenartu, 1, FB, poje; 14.7.94, Ledavsko jezero, 1, FB, poje Milvus migrans, 4.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 5.6.94, Hotič, 1, AS, kroži, nosi plen; 9.9.94, Cerkniško jezero, 1, BR, juv.v Monticolla solitarius, 14.4.94, Oso, 1, DŠ, samec Motacilla alba, 5.2.94, Parte, Lj. barje, 3JDS, BV, ; 1.3.94, Pungart, Karavanke, 1, DS, 1550 m n.m.; 3.3.94, Hraše, Lesce, 4, BK, ; 3.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, DŠ, material za gnezdo; 28.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, DŠ, samica vali 4 jajca Motacilla cinerea, 28.5.94, Pragozd, Pohorje, 1, AV, ; 14.9.94, Medvedce, 200, DD, JS, Motacilla flava, 2.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DS, ; 12.10.94, Skale, Velenje, 1, DŠ, Muscicapa striata, 28.4.94, Ljubljana, PMS, 1, DS, ; 23.9.94, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Netta rutina, 25.4.94, Ptuj, 2, BR, par; 5.11.94, Zalog, Krka, 1, AS, ly samec Nucifraga caryocatactes, 30.9.94, Tinčeva bajta-Pohorj, 3, FB, ; 3.12.94, Klopni vrh-Pohorje, 1, FB, ; 11.12.94, Cerkniško jezero, 1, AV, Numenius arquata, 2.3.94, Matena, Lj. barje, 2, DŠ, BV,; 28.5.94, Cerkniško jezero, 2, BR, par svatuje Numenius phaeopus, 21.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, Nycticorax nycticorax, 12.4.94, To-mačevo ob Savi, 1, ŽG, ; 17.4.94, Vrhnika, 1, EV, tudi 2.5.; 24.4.94, Parte, Lj. barje, l.DS. Oenanthe oenanthe, 2.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, ; 13.10.94, Babna Gorica, 1, DS, Oriolus oriolus, 30.4.94, Parte, Lj. barje, 1, DS, poje; 26.5.94, Studenčnice, Lesce, 2, BK, pojeta; 30.7.94, Lesce, 1, BK, zadnjič poje Otus scops, 8.4.94, Pobegi, Koper, 1, IB, poje Pandion haliaetus, 24.7.94, Ormož, 1, FB, Parus cristatus, 20.10.94, Kidričevo, 6, FB, obr.; 10.12.94, Kozlarjeva gošča, 5, AV, 82 XIX - 87-88 -1998 ACROCEPHALUS Parus montanus, 11.2.94, Bizovik, Ljubljana, 1, JB, obr.; 1.10.94, Požeg, 1, FB, Passer domesticus italiae, 24.9.94, Stru-njan, 1, BR, samec; 18.10.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. samec Perdix perdix, 11.2.94, Limbuš pri Mariboru, 2, FB,; 13.3.94, Parte, Lj. barje, 2, DŠ, Pemis apivorus, 20.5.94, Cerkniško jezero, 2, AV, ; 22.5.94, Hrastje, Poljčane, 1, AV, Phalacrocorax aristotelis, 23.1.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. W Phalacrocorax carbo, 2.1.94, Medno, 110, BR, ; 10.4.94, Dvori pri Šmarčni, 1, MG, imm.; 25.6.94, Vrbina pri Brežicah, 100, AS, ; 28.11.94, Rače, 60, FB, Phalacrocorax pygmeus, 5.8.94, Sečoveljske soline, 1, BR, imm.; 24.9.94, Strunjan, 1, BR, ad. W; 2.10.94, Sečoveljske soline, 16, BR, ad. W; 18.10.94, Sečoveljske soline, 6, BR, ad. W; 12.11.94, Sečoveljske soline, 24, BR, do 3.12.; 17.12.94, Sečoveljske soline, 23, BR, do 27.12. Philomachus pugnax, 25.2.94, Lj. barje-Ižanska a, 6, AV, ; 27.3.94, Iščica, Lj. barje, 20, DŠ, BV, ; 31.5.94, Ptuj, 5, FB, Phoenicuruc ochruros, 10.3.94, Ljubljanica, Lj., 2, DŠ, pojeta; 25.1.94, Pobegi, Koper, 1, IB, obr.; 4.2.94, Koper, 1, DS, ; 14.2.94, Zidani Most, 1, MG, sneži; 13.3.94, Lesce, 1, BK, ; 14.3.94, Maribor, 2, FB, pojeta prvič; 26.10.94, Vrhnika, 1, DŠ, obr.; 12.11.94, Lesce, 1, BK, samec Phoenicurus phoenicurus, 17.4.94, Zg. Partinje, 3, FB, prvič pojejo; 17.5.94, Ukane, Bohinj, 4, AV, gnezdo; 22.5.94, Hrastje, Poljčane, 2, AV, par; 30.10.94, Vrhnika, 11, JG, obr. Phylloscopus collybita, 21.2.94, Pusti Gradac, 1, AS, Lahinja; 24.2.94, Parte, Lj. barje, 1, BV,; 20.3.94, Hraše, 3, BK, pojejo; 9.10.94, Dvorjane (Drava), 1, FB, bela letalna peresa; 5.11.94, Vrhnika, 4, JG, obr.; 12.11.94, Vrhnika, 1, EV, Phylloscopus collybita abietinus, 28.10.94, Vrhnika, l,DS,obr. Phylloscopus sibilatrix, 19.4.94, Lj.-Vič, i,dš, ; 14.9.94, Vrhnika, 1, RT, obr, Phylloscopus troehilus, 20.3.94, Parte, Lj. barje, 1, BV, obr.; 27.3.94, Šturmovci, 1, IV, obr.; 6.4.94, Lj.-Center, 1, DŠ, poje; 13.10.94, Vrhnika, 1, JG, obr. Picus canus, 29.12.94, Cerknica, 1, BR, Platalea leucorodia, 14.5.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ly S Plegadis falcinellus, 20.5.94, Dolenje jezero, 4, AV, BR, ad., Cerk, j. Pluvialis apricaria, 27.2.94, Iška Loka, Lj. barje, 7, BR,; 3.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 6, DŠ,; 11.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 18, BR, ; 16.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 3, BR, ; 26.3.94, Sečoveljske soline, 1, BR^ ad. W; 27.3.94, Iščica, Lj. barje, 8, DS, BV, ; 12.11.94, Sečoveljske soline, 1, BR, ly W; 3.12.94, Sečoveljske soline, 2, BR, ad. W Pluvialis squatarola, 3.3.94, Iška Loka, Lj. barje, 6, AS,; 21.5.94, Ormož, 1, BR, ad. S Podiceps auritus, 22.1.94, zaliv Polje, Ankaran, 1, BR, ; 19.11.94, Ptuj, 1, BR, ; 27.11.94, Ptuj, 4, BR, ; 4.12.94, Ptuj, 2, BR, Podiceps eristatus, 6.12.94, Ptuj, 20, FB, Podiceps griseigena, 13.4.94, Cerkniško jezero, 1, DS, dela gnezdo; 19.9.94, Trboje, 1, BR, ; 29.10.94, Zbilje, 1, BR, ly W; 19.11.94, Ptuj, 6, BR, ; 27.11.94, Ptuj, 9, BR, ; 17.12.94, Sečoveljske soline, 6, BR, ; 27.12.94, Lucija, Portorož, 3, BR, Podiceps nigricollis, 15.1.94, Radensko polje, 1, AS, Porzana parva, 4.4.94, Vrhnika, 1, EV, samica, do 10.4.94 Porzana porzana, 28.5.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. samec; 9.10.94, Vrhnika, 1, JG, obr. Prunellamodularis, 27.9.94, Vrhnika, 1, IB, obr. Puffinus yelkouan, 22.10.94, Strunjan, 16, BR, letijo proti Hrvaški Pyrrhula pyrrhula, 7.2.94, Kozlarjeva gošča, 1, AV, Rallus aquaticus, 10.7.94, Vrhnika, 2, EV, ad., juv.; 5.8.94, Vrhnika, 2, EV, eden vali; 21.9.94, Cerkniško jezero, 1, AV, ; 4.11.94, Vrhnika, 1, JG, obr.; 27.11.94, Ptuj, 8, BR, ob jezeru Recurvirostra avosetta, 27.4.94, Sečoveljske soline, 3, BR, ; 4.6.94, Sečoveljske soline, 1, AV, samec; 4.6.94, Sečoveljske soline, 1, BR, samec Regulus ignicapillus, 16.4.94, Iščica, Lj. Darje, 1, DŠ,; 28.5.94, Kolonija, Pohorje, 2, AV,; 26.10.94, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Remiz pendulinus, 20.3.94, Šentjakob ob Savi, 1, JG, obr.; 30.9.94, Vrhnika, 45, IB, obr. 83 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Riparia riparia, 1.8.94, Vrhnika, 1, PG, obr.; 23.9.94, Vrhnika, 4, DŠ, obr. Saxicola^mbetra, 16,4.94, Isčica, Lj. barje, 1, DŠ, poje: 29.4.94, Studonžnice, Lesce, 4, BK, ; 17.5.94, Zlatorog, Bohinj, 1, AV,; 16.10.94, Cerkniško jezero, 1, DŠ, BV, Saxicola torquata, 27.2.94, Curnovec, Lj. barje, 1, AT, ; 3.3.94, Studenčnice, Lesce, 2, BK, ; 2.4.94, Modraže, Poljcane, 1, AV, ; 27.6.94, Rodine, 2, BK, krmita mladiče Scolopax rusticola, 18.11.94, Reka na Pohorju, 1, FB, v mraku Serinus serinus, 12.3.94, Ljubljana, Vič, LDS, Stercorahus pomarinus, 17.6.94, Piran-Strunjan, 1, BR, ad. samica, mrtva Sterna caspia, 3.4.94, Jarše ob Savi, 7, ŽG, Sterna hirundo, 10.4.94, Pernica, 2, FB, 1. opazovanje Streptopelia decaocto, 15.11.94, Maribor, polja, 250, DD, ; 28.11.94, Limbuš pri Mariboru, 100, FB, Streptopelia turtur, 28.4.94, Hrastje, Poljcane, 1, AV, ; 28.5.94, Kolonija, Pohorje, 2, AV, ; 10,9.94, Škofljica, Lj. barje, 1, JD, obr. Strix aluco, 12.9.94, Mala Stara vas, 2, AV, Grosuplje; 5.11.94, Rodine, 1, BK, samec pri duplu; 20.11.94, Ljutomer, 1, FB, na kolu ob cesti Strix uralensis, 2.1.94, Mokre pri Krimu, 1, DŠ, ; 8.1.94, Logatec-Unec, 1, BR, ob avtocesti; 16.1.94, Zbilje, 1, BR, samica; 27,1.94, Krvavčji vrh, Semič, 1, AS, ; 27.2.94, Kozlarjeva gošča, 1, BR, samec; 25.3.94, Kozlarjeva gošča, 1, BR,; 18.6.94, Briše, Zidani Most, 1, MG, se oglaša; 1.11.94, Briše, Zidani Most, 1, MG, se oglaša Sturnus vulgaris, 20.2.94, Isčica, Lj. barje, 3, DŠ, ; 28.2.94, Hraše, Lesce, 70, BK, ; 6.11.94, Lesce, 2, BK, Sylvia atricapilla, 18.3.94, Maribor, 1, FB, prvič poje; 20.3.94, Ljubljana, Vič, 2, DŠ, obr. samca; 27.3.94, Sturmovci, 3, IV, obr.; 31.3.94, Hraše, 1, BK, poje; 5.11.94, Vrhnika, 5, JG, obr.; 24.12.94, ZidaniMost, 1, MG, pod krmilnico Sylvia borin, 27.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, SK, obr.; 1.11.94, Vrhnika, 1, JG, obr. Sylvia cantillans, 21.4.94, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. S, samec; 17.6.94, Piran-Strunjan, 4, BR, 2 para Sylvia communis, 16.4.94, Sestrše-Sl. Bistrica, 1, IV, obr.; 17.4.94, Isčica, Rudnik, 1, DŠ, obr.; 17.4.94, Vrhnika, 1, EV, ; 8.10.94, Vrhnika, 1, JG, obr. v Sylvia curruca, 10.4.94, Črna vas, Lj. barje, 1, SK, obr.; 16.4.94, Maribor, 1, FB, prvič poje; 16.4.94^ Sestrše-Sl. Bistrica, 12, IV, obr.; 30.9.94, Sumik-Pohorje, 1, FB, ; 19.10.94, Vrhnika, 1, PG, obr. Sylvia melanocephala, 17.6.94, Piran-Strunjan, 4, BR, 2 para Sylvia nisoria, 28.5.94, Cerkniško jezero, 4, BR, Dolenja Blata-Rešeto Tadorna tadoma, 22.1.94, zaliv Polje, Ankaran, 2, BR, samca; 15.2.94, Vrbina, Stari Grad, 1, FK, samica; 26.3.94, Sečoveljske soline, 1, BR, samec, do 28.3.94; 17.12.94, Sečoveljske soline, 7, BR, do 27.12. Tetrao tetrix, 13.3.94, Ribniški vrh, 1, DD, LB, Tetrao urogallus, 13.3.94, Ribniški vrh, 2, DD, LB, Tetrastes bonasia, 2.10.94, Črna hosta pri Bregu, 1, MG, ; 19.10.94, Pesek (Pohorje), 1, FB, Tichodroma muraria, 29.1.94, Piran-Strunjan, 1, BR, ad. W; 1.4.94, Iški Vint-gar, 1, DŠ,EL, Tringa erythropus, 17.12.94, Sečoveljske soline, 1, BR, do 27.12. Tringa glareola, 8.7.94, Isčica, Lj. barje, 1, AS, ; 26.8.94, Maribor, 1, DD, Tringa nebularia, 12.4.94, Tomačevo ob Savi, 1, ŽG, ; 21.7.94, Ormož, 1, FB, - , 7.5.94, Duplek, Loka, 1,DD, Tringa oehropus, 3.3.94, Iška Loka, 1, DS, ; 11.3.94, Trboje, 1, BR, ; 9.7.94, Ormož(lagune), 2, FB, ; 10.7.94, Žužemberk, Krka, 1, AS, ; 24.7.94, Marof pri Jurkloštru, 1, MG, Tringa totanus, 13.4.94, Martinjak, Cerk. j., 1, DŠ, poje Turdus iliacus, 12.2.94, Bertoki, 1, BR, ; 3.11.94, Kamnica pri MB , , FB, močan prelet; 18.11.94, Areh-Pohorje, 15, FB, Turdus menila, 31.3.94, Langusova 10, Lj., 1, DS, samica dela gnezdo * Turdus viscivorus, 19.10.94, Rogla-Po-horje, 50, FB, 84 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Tyto alba, 10.9.94, Hrastje, Pojlčane, 1, AV , se oglaša Upupa epops, 2.4.94, Parte^Lj. barje, 3, BV, ; 7.4,94, Grosuplje, 1, DS, ; 10.4.94, Dvori pri Šmarčni, 1, MG,; 28.4.94, Hrastje, Poljčane, 3, AV, Vanellus vanellus, 19.2.94, Rudnik, Lj. barje, 1, BV, ; 24.9.94, Strunjan, 2, BR, ly; 6.11.94, Lj. barje-Ižanska a, 1, AV, ; 11.12.94, Cerkniško jezero, 13, BR, Accipiter gentilis, 2.4.95, Cerkniško jezero, 1, AV, Acapitei nisus, 25.9.95, Pokljuka-Rud-no polje, 1, AV, samica Acrocephalus arundinaceus, 24.4.95, Iška Draga, 2, AS, ; 21.5.95, Vrhnika, 1, EV, poje; 30.7.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr.; 29.9.95, Vrhnika, 2, MG, obr. Acrocephalus melanopogon, 11.8.95, Vrhnika, 1, DP, obr.; 1.10.95, Vrhnika, 1, AB, obr.; 22.10.95, Vrhnika, 3, IB, obr. Acrocephalus palustris, 3.5.95, Ljublja-na-Rudnik, 1, DŠ, poje; 4.10.95, Vrhnika, 1, JK, obr. Acrocephalus schoenobaenus, 1.5.95, Sestrže, 10, AV, ; 22.7.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 22.10.95, Vrhnika, 2, IB, obr. Acrocephalus scirpaceus, 28.4.95, Rudnik, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 22.7.95, Vrhnika, 10, BL, obr.; 30.7.95, Komamik, 2, FB, ad.obr; 22.10.95, Vrhnika, 1, IB, obr, Aegithalos caudatus, 30.10.95, Hrastje, Poljčane, 10, AV, Aegolius funereus, 12.9.95, Pokljuka, Goreljek, 2, AV, tudi 13.9. Alauda arvensis, 2.1.95, Škocjanski zatok, 300, BR, ; 5.10.95, Ljubljana-Bežigrad, 100, MK, do 14,11. Alcedo atthis, 2.1.95, Škocjanski zatok, 2, AV,; 2.1.95, Strunjan, 1, AV,; 12.10.95, Vrhnika, 1, SP, obr. Anas acuta, 2.1.95, Škocjanski zatok, 4, AV, 2 samca, 2 samici; 11.3.95, HE Vrhovo, 2, MG, par; 24.3.95, Cerkniško jezero, 300, BR, ; 2,4.95, Cerkniško jezero, 20, AV, ; 25.12.95, Ptuj, 4, AV, Anas clypeata, 2.1.95, Škocjanski zatok, 29, AV, ; 2.1.95, Trboje, 2, BR, ; 24.3.95, Cerkniško jezero, 120, BR, ; 2.4.95, Cerkniško jezero, 50, AV,; 17.4.95, Cerkniško jezero, 300, BRV; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, samec; 30.12.95, Škocjanski zatok, 78, BR, Anas crecca, 2.1.95, Škocjanski zatok, 1200, AV, ; 2.1.95, Škocjanski zatok, 1200, BR, ; 5.1.95, Sestrže, 2, AV, par; 30.12.95, Škocjanski zatok, 1160, BR, Anas penelope, 7.1.95, Trboje, 25, BR, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 100, BR,; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, samec; 12.11.95, HE Vrhovo, 1, MG, Anas querquedula, 11.3.95, HE Vrhovo, 20, MG; ; 8.4.95, Ptuj, 20, AV, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 600, BR,; 29.7.95, Bohinjsko jezero, 2, EV, ; 15.8.95, Sečoveljske soline, 175, BR,; 15.8.95, Škocjanski zatok, 200, BR, ; 21.8.95, Ljubljanica, 1, EV, Anas quqrquedula, 14.5.95, Kašelj, Ljubljana, 2, AS, samca Anas strepera, 7.1.95, Trboje, 4, BR, 2 para; 6.2.95, Trboje, 8, BR, 4 pari; 30.12.95, Sečoveljske soline, 4, BR, 3 samci, 1 samica Anser albifrons, 15.1.95, HE Vrhovo, 4, MG, Anser anser, 3.3.95, Postojna, na Pivki, 40, BR, ; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, ; 4.11.95, Komarnik, 1, DD, JS, ; 25.11.95, Pleš, Zidani Most, , MG, prelet Anser fabalis, 4.2.95, Maribor-Studenci, 200, DD, prelet Ansre anser, 10.3.95, Cerkniško jezero, 16, BR, Anthus campestris, 28.4.95, Rudnik, Lj. barje, 1,DŠ, Anthus cervinus, 23.4.95, Parte, Lj. barje, 3, DS, ; 27.4.95, Cerkniško jezero, 1, DŠ,; 5.5.95, Cerkniško jezero, 1, BR, ACROCEPHALUS Anthus pratensis, 13.10.95, Ljubljana-Bežigrad, 20, MK, Anthus trivialis, 6.4.95, Prošca, Lj. barje, 1, DS, ; 11.9.95, Maribor, , PB, možan prelet; 7.10.95, Vrhnika, 1, BM, obr. Apus apus, 21.4.95, Maribor, 30, FB, ; 16.8.95, Ormož, 30, FB, v Apus melba, 1.4.95, Škocjanski zatok, 10, BR, Apus pallidus illyricus, 1.4.95, Ankaran, 1, BR, Aquila chrysaetos, 27.3.95, Moste, Vodice, 1, DŠ, 2y, mrtev najden; 27.4.95, Cerkniško jezero, 1, DŠ, 2y; 15.8.95, Studor-ski preval, 2, AV, Aquila pomarina, 22.8.95, Stranje ob Krki, 1, AS, Ardea cinerea, 14.6.95, Veliko Sirje, 3, MG, mladiči v gnezdu; 6.8.95, Studenice, Poljčane, 1, AV, ; 11.11.95, Medvedce, 176, FB, Ardea purpurea, 17.4.95, Krapje (ribniki), 1, FB, z žabo; 20.4.95, Podpeč, Ljubljanica, 1, AS, ; 22.4.95, Secoveljske soline, 1, DS,; 6.5.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, Ardeolav ralloides, 27.4.95, Cerkniško jezero, 1, DŠ, Asio otus, 5.8.95, Jarenina, 1, DD, JV, TP, ; 14.8.95, Štatenberg, Poljčane, , AV, najdeni izbljuvki; 5.10.95, Vrhnika, 2, DŠ, obr.; 21.10.95, Notranje Gorice, 1, EV, skubišče; 29.12.95, Maribor, Betnava, 1, FB, Athene noctua, 9.10.95, Maribor-Stu-denci, 1, DD, do 11.10. ; 11.11.95, Loka-vec, 1, PG, obr. Aythya ferina, 24.3.95, Cerkniško jezero, 800, BR, Aythya fuligula, 15.2.95, Šobec, 1, BK, zadnje pojavljanje; 9.12.95, Secoveljske soline, 1, BR, samica; 30.12.95, Secoveljske soline, 4, BR, 2 para; 30.12.95, Škocjanski zatok, 1, BR, samica Aythya marila, 29.10.95, HE Vrhovo, 3, MG, Bombycilia garrulus, 30.12.95, Maribor, Pobrežje, 52, Fb, Botaurus stellaris, 8.3.95, Planinsko polje, 1, AS, ; 19.3.95, Iščica, Lj. barje,, 1, FJ, Bucephala clangula, 19.2.95, Šmihel, PO-Razdrto, 25, BR, poplavljen pašnik Buteo buteo, 10.3.95, Cerkniško jezero, 50, BR, mrtvi mali sesalci; 12.9.95, Pokljuka, Goreljek, 1, AV, ; 15.9.95, Konjska dolina, 2, AV, Pokljuka XIX - 87-88 - 1998 Velika bobnarica Botaurus stellaris, 8. 3. 1995 Planinsko polje (A. Sovine) Buteo buteo vulpinus, 16.9.95, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. Calidris alpina, 29.10.95, Ormož, 1, BR, Calidris minuta, 2.4.95, Cerkniško jezero, 1, AV, ; 2.4.95, Cerkniško jezero, 1, BR, Calonetta leucophrys, 7.4.95, Šobec, 1, BK, zadnje pojavljanje Caprimulgus europaeus, 2.9.95, Zrkov-ci, 1,DD, JV, TP, Carduelis carduelis, 3.11.95, Areh na Pohorju, 4, FB, Carduelis chloris, 4.12.95, Maribor, Brezje, 300, FB, Carduelis flammea, 1.11.95, Vrhnika, 1,DS, obr. Carduelis^ spinus, 2.5.95, Jeprca, Medvode, 1, DŠ, poje Certhia familiaris, 2.8.95, Hrastje, Poljčane, 1, AV, ; 5.10.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Charadrius alexandrinus, 9.12.95, Secoveljske soline, 21, BR, ; 30.12.95, Secoveljske soline, 1, BR, Charadrius dubius, 23.4.95, Laze ob Savi, 1, DŠ, vali 4 jajca Charadrius hiaticula, 18.3.95, Secoveljske soline, 30, BR, ; 24.3.95, Loka-vec, Ajdovščina, 1, PG, mrtev najden Chlidonias hybrida, 14.6.95, Cerkniško jezero, 13, BR, Chlidonias leucopterus, 6.5.95, Secoveljske soline, 2, BR, ad. S; 15.8.95, Škocjanski zatok, 5, BR, juv. Chlidonias niger, 1.5.95, Sestrže, 3, AV, Ciconia ciconia, 10.3.95, Pragersko, 1, IV, ; 1.5.95, Blata, Rodine, 2, BK, ; 5.5.95, Cerkniško jezero, 11, BR, ; 5.7.95, Jovsi, 2, AS,; 29.10.95, Loka, 1, MG, ostala več dni 86 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Ciconia nigra, 11.3.95, Medvedce, 1, DD, ; 17.4.95, Pernica, 1, FB, ; 7.5.95, Medvedce, 4, FB, ; 12.5.95, Medvedce, 4, DD, JV, TP, 3 ad., 1 juv.; 27.6.95, Cerkniško jezero, 5, BR, 2 ad., 3 juv.; 5.7.95, Jovsi, 2, AS, ; 6.7.95, Dregomer, 2, EV, ; 2.9.95, Bevke, 3, EV, Cinclus cinclus, 15.8.95, Zrkovci, 1, DD, Circaetus gallicus, 15.4.95, Ig, 1, AS, ; 10.6.95, Bač, Ilir. Bistrica, 1, DS, kompletna golitev Circus aeruginosus, 13.4.95, Hotemež, Radeče, 2, MG , Circus cyaneus, 27.1.95, Cerkniško jezero, 9, BR, ; 25.2.95, Cerkniško jezero, 15, BR, ; 27.2.95, Medvedce, 1, FB, rjav osebek; 5.3.95, Medvedce, 1, FB, rjav osebek; 8.3.95, Ig, 8, BR, ; 10.3.95, Cerkniško jezero, 8, BR, samice; 18.3.95, Sečoveljske soline, 1, BR , samec; 9.12.95, Sečoveljske soline, 2, BR, samec, samica Cisticola juncidis, 24.8.95, Bertoki, 4, FB, Clangula hyemalis, 1.1.95, HE Vrhovo, 4, MG, ostale do aprila; 26.11.95, Ptuj, 3, BR, ; 25.12.95, Ptuj, 4, BR, 3 samice, 1 samec; 25.12.95, Ptuj, 4, AV, 1 samec, 3 samice Columba oenas, 19.2.95, Sečoveljske soline, 1, BR, leti nad bazeni; 7.4.95, Lj. barje-Ižanska c, 2, AV, j 20.4.95, Podpeč, Ljubljanica, 2, AS, ; 7.10.95, Medvedce, 11, DD, LB, Columba palumbus, 27.9.95, Pekre, 250, FB, ; 13.11.95, Kidričevo, 1, FB, ; 24.12.95, Rimske Toplice, 1, MG, na smetišču Corvus^corone comix, 5.4.95, Ljubljana, PMS, 1, DŠ, samica vali Corvus corone corone, 27.1.95, Suha-dol, Z. Most, 1, MG, ; 11.2.95, Ljubljana-Savlje, 2, BR, ; 5.11.95, Vipava, 1, BR, Cotumix cotumix, 1.5.95, Sestrže, 1, AV, ; 6.5.95, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 3.6.95, Maribor, Radvanje, 1, FB, poje; 8.6.95, Flekušek pri Pernici, 1, FB, poje Crex crex, 13.5.95, Sotelsko jezero, 4, AS, pojejo, tudi 20.5.95; 23.5.95, Lipe, Lj. barje, 1, S J, poje Cuculus canorus, 8.4.95, Dobravica, Ig, 1, DS, poje; 25.6.95, Skale, Velenje, 1, DS, juv.; 2.9.95, Ljubljanica, Barje, 1, SK, Cygnus olor, 2.1.95, Škocjanski zatok, 5, AV, ; 24.3.95, Cerkniško jezero, 3, BR, ; 9.12.95, Sečoveljske soline, 3, BR, 2 ad., 1 imm. ; 18.12.95, Mariborski Lent, 35, FB, ; 30.12.95, Škocjanski zatok, 5, BR, Delichon urbica, 3.3.95, Radovljica, 4, BK, ; 6.3.95, Škocjanski zatok, 20, IB, ; 6.3.95, Izola, 3, IB, ; 1.4.95, Vrhnika, 1, DŠ,; 8.4.95, Razvanje pri MB, 12, FB, že na gnezdišču Dendrocopos minor, 3.5.95, Ljubljana-Vič, 1, DŠ, samec bobna; 10.10.95, Vrhnika, 1, SP, obr. Dryocopus martius, 8.4.95, Dobravica, Ig, 1, DŠ, poje; 8.4.95, Ptuj, 1, BR, leti čez jezero; 16.4.95, Hrastje, Poljčane, 1, AV, samec; 10.5.95, Slavnik, 1, AS, ; 30.8.95, Iščica-Prošca, 1, DŠ, Egretta alba, 30.1.95, Drava pri Duple-ku, 4, FB, ; 3.3.95, Medvedce, 25, FB, ; 24.3.95, Cerkniško jezero, 4, BR, ; 26,3.95, Vonarsko jezero, 1, MG, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 15, BR, ; 27.4.95, Cerkniško jezero, 2, DŠ, ; 1.5.95, Sestrže, 4, AV, ; 25.7.95, Komarnik, 1, FB, ; 11.11.95, Medvedce, 36, FB, ; 11.12.95, Medvode, Sava, 1, AS, ; 25.12.95, Ptuj, 2, AV, ; 30.12.95, Sečoveljske soline, 39, BR, ; 30.12.95, Škocjanski zatok, 4, BR, Egretta garzetta, 6.5.95, Strunjan, 16, BR,; 2.8.95, ribnik Blagovna, 2, MG, Emberiza cia, 10.5.95, Grmada, Polh. Dolom., 1, DŠ, poje; 31.10.95, Godovič, 1, PG, obr. samec; 31.12.95, Zidani Most, 1, MG, obr. Emberiza cirlus, 20.8.95, Kamnica pri MB, 2, FB, ly in ad. Emberiza citrinella, 14.2.95, Jelševnik, B.Krajina, 1, AS, poje prvič Emberiza schoeniclus, 15.8.95, Vrhnika, 1, IV, obr. Falco naumanni, 28.4.95, Plešivica, 1, EV, ; 3.6.95, Plešivica, Lj. barje, 2, DŠ, par Falco peregrinus, 17.4.95, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 27.5.95, HE Vrhovo, 1, MG, ; 15.9.95, Maribor, 1, DD, ad. ; 19.9.95, HE Vrhovo, 1, MG, ; 22.9.95, Ljubljana-Šentvid, 1, BR, samec; 26.11.95, Ptuj, 1, BR, 1st. W samica Falco subbuteo, 10.3.95, Cerkniško jezero, 1, BR, ; 8.6.95, Maribor, 1, FB, ; 10.6.95, Maribor, 1,FB, FalCO tinnunculus, 13.4.95, Maximarket, Lj., 6, DS, Falco vespertinus, 29.4.95, Naklo, Kranj, 1, DŠ, samec; 9.6.95, Drnovo, Kamnik, 2, KP, ACROCEPHALUS Ficedulahypoleuca, 7.8.95, Vrhnika, 1, DP, obr.; 29.9.95, Vrhnika, 1, MG, obr. v Ficedula parva, 29.4.95, Krnica, TNP, 1, DŠ, pojQ Fringilla coelebs, 21.2.95, Ljubljana, PMS, 1, DŠ, poje Fringilla montifringilla, 2.1.95, Škocjanski zatok, 20, AV, Fulica atra, 21.8.95, Sava, Radeče (odpad), 1, MG, juv. Gavia arctica, 28.12.95, Cerkniško jezero, 18, BR, Gavia immer, 28.12.95, Ptuj, 2, LB, ad. W Gavia stellata, 2.1.95, Strunjan, 1, AV,; 25.12.95, Ptuj, 2, AV, Glareola pratincola, 12.5.95, Medved-ce, 2, DD, JV, TP, Glaucidium passerinum, 25.9.95, Rudno polje, 1, AV, poje, Pokljuka Haliaeetus albicilla, 27.4.95, Cerkniško jezero, 1, DŠ, ad.; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, ad. Hippolais icterina, 13.5.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 25.7.95, Vrhnika, 2, BL, obr.; 4.10.95, Vrhnika, 1, JK, obr. Hippolais polyglotta, 22.4.95, Sečoveljske soline, 1, DŠ, obr.; 30.8.95, Vrhnika, 1,BL, obr. Hirundo rustica, 22.3.95, Lipe, Lj. barje, 2, SJ, ; 22.3.95, Ptuj, 11, FB, ; 8.4.95, Ptuj, 5000, AV, Ixobrychus minutus, 17.5.95, Skale, Velenje, 1, DŠ, samec; 21.5.95, Vrhnika, 1, EV, samec; 15.8.95, Škofljica-Ig, 1, JD, obr. Jynx torquilla, 25.3.95, Hajdoše, 1, IV, obr.; 26.3.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, poje; 15.4.95, Hraše, 1, BK, ; 25.9.95, Dobrunje, Ljubljana, 1, JB, obr.; 4.10.95, Vrhnika, 1, JK, obr. Lagopus mutus, 15.8.95, Studorski preval, , AV, najdeni iztrebki Lantus collurio, 22.4.95, Sečoveljske soline, 1, DŠ, ; 11.5.95, Studenčnice, Lesce, 1, BK,; 3.10.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Lanius collurio pallidrfrons, 28.5.95, Dolenje Ležeče, 1, BR, ad. samec, isti lani Lanius excubitor, 19.3.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, BV, ; 7.10.95, Pragersko, 2, FB, ; 10.10.95, Hraše, 1, BK, ; 4.11.95, Kozlarjeva gošča, 1, AV, Lanius minor, 5.7.95, Jovsi, 1, AS, Larus argentatus argeneteus, 21.1.95, Ptuj, 3, BR, 1 ad. W, 2-lst. W; 26.11.95, Ptuj, 1,BR, ad. W XIX - 87-88 - 1998 Larus argentatus argenteus, 2.1.95, Izola, 1, BR, ad. W; 2.1.95, Izola, 1, AV, ad. W; 8.1.95, Ptuj, 2, BR, 1st, W; 26,11,95, Ptuj, 2, BR, ad. W, do 25.12.95 Larus cachinnans, 10.3.95, Cerkniško jezero, 1, BR, 3rd. S; 15.8.95, Sečoveljske soline, 6000, BR, Larus canus, 2.1.95, Izola, 40, BR, ; 2.1.95, Škocjanski zatok, 10, BR, ; 14.1.95, Škocjanski zatok, 50, BR, ; 21.1.95, Ptuj, 2150, BR, ; 22.1.95, Ajdovščina, 300, BR, ; 26.1.95, Ig, 4, BR, 1st. W; 27.1.95, Cerkniško jezero, 43, BR, ; 27.1.95, HE Vrhovo, 2, MG, ; 4.2.95, Strunjan, 7, BR, ad. W; 6.2.95, Trboje, 27, BR, ; 19.2.95, Koper, 7, BR, ; 19.2.95, smetišče Dragonja, 50, BR, ; 19.2.95, smetišče Izola, 40, BR, ; 25.2.95, Cerkniško jezero, 9, BR, ; 1.3.95, Ig, 1, BR, 1st. W; 10.3.95, Cerkniško jezero, 29, BR, ; 25.3.95, Strunjan, 3, BR,; 1.4.95, Ankaran, 2, BR, 1st. W-S; 5.5.95, Cerkniško jezero, 1, BR, 1st. S; 16.11.95, Ljubljana-Savlje, 1, BR, ad. W; 28.12.95, Cerkniško jezero, 1, BR, 1st. W; 30.12.95, Škocjanski zatok, 78, BR,; 30.12.95, Sečoveljske soline, 2, BR, 1st. W Larus fuscus fuscus, 1.4.95, Sečoveljske soline, 1,BR, ad. S Larus marinus, 23.12.95, Ormož, 1, DD, ad. Larus melanocephalus, 2.1.95, Strunjan, 1, AV, zimsko perje; 2.1.95, Strunjan, 1, BR, 1st. W; 8.1.95, Ptuj, 1, BR, 1st. W, do 21.1.; 10.3.95, Cerkniško jezero, 1, BR, ad. S; 25.3.95, Strunjan, 50, BR,; 9.9.95, Strunjan, 504, BR,; 9.12.95, Strunjan, 1, BR, ad. W; 30.12.95, Strunjan, 1, BR, 2nd. W Larus minutus, 8.4.95, Ptuj, 6, BR, ; 8.4.95, Ptuj, 6, AV, ; 1.5.95, Sestrže, 3, AV, ; 16.9.95, Cerkniško jezero, 30, BR, ; 25.12.95, Ptuj, 1, BR, ad. W; 25.12.95, Ptuj, 1,AV, ad. W Larus ridibundus, 14.1.95, Škocjanski zatok, 1300, BR, ; 10.3.95, Cerkniško jezero, 370, BR, ; 20.3.95, Lesce, 175, BK, ; 20.3.95, Hraše, 175, BK, ; 4.7.95, Vrhnika, 150, BR, prelet; 4.7.95, Logatec, na polju, 700, BR, Limosa limosa, 11.3.95, Sečoveljske soline, 4, BR, ; 18.3.95, Sečoveljske soline, 2, BR, ; 1.4.95, Sečoveljske soline, 7, BR, ; 2.4.95, Cerkniško jezero, 2, AV, ; 2.4.95, Cerkniško jezero, 2, BR,; 17.4.95, Cerkniško jezero, 16, BR, ; 17.4.95, Škocjanski zatok, 6,BR, 88 XIX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Locustella fluviatilis, 11.5.95, Iščica, Lj. barje, 2, DŠ, pojeta; 25.7.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 6.8.95, Vrhnika, 1, DP, obr. Locustella luscinioides, 8.4.95, Črna vas, Lj. barje, 1, JK, obr.; 1.8.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr.; 3.8.95, Komamik, 1, FB, obr.; 10.10.95, Vrhnika, 1, SP, obr. Locustella naevia, 21.4.95, Kozlarjeva gošča, 1, DŠ, poje zvečer; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, ; 6.5.95, Parte, Lj. barje, 4, DŠ, pojejo; 25.7.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 4.10.95, Vrhnika, 1, JK, obr.; 4.10.95, Parte, Lj. barje, 1, JD, obr.; 4.3.95, Socerb, 1, DS, poje; 30.12.95, Lucija, Portorož, 1, BR, . Luscinia luscinia, 11.8.95, Vrhnika, 1, JB, obr.; 6.9.95, Vrhnika, 1, BL, obr. Luscinia megarhynchos, 8.4.95, Črna vas, Lj. barje, 1, JK, poje; 24.8.95, Bertoki, 18, FB, obr.; 12.9.95, Vrhnika, 1, TT, obr. Luscinia svecica, 1.9.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 3.10.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr. Melanitta fusca, 8.1.95, Ptuj, 1, BR, samica; 19.2.95, Sečoveljske soline, 3, BR, ad. samice; 11.3.95, Sečoveljske soline, 4, BR, samice, do 18.3.; 24.3.95, Cerkniško jezero, 2, BR, samici; 25.12.95, Ptuj, 3, BR, samice; 25.12.95, Ptuj, 3, AV, ; 28.12.95, Cerkniško jezero, 1, BR, samica Mergus albellus, 27.1.95, Cerkniško jezero, 10, BR, samice; 11.3.95, Race, 5, DD, ; 24.3.95, Cerkniško jezero, 23, BR, 3 samci, 20 samic; 28.12.95, Cerkniško jezero, 5, BR, samice Mergus merganser, 12.3.95, Trboje, 16, BR, 5 samcev, 11 samic Mergus senator, 15.4.95, Sečoveljske soline, 70, BR, ; 26.11.95, Ptuj, 2, BR, par; 25.12.95, Ptuj, 1, BR, samica; 28.12.95, Cerkniško jezero, 2, BR , samca Merops apiaster, 7.5.95, Podgrad, Šentjur, 10, MG, Miliaria calandra, 12.2.95, Podnanos, 7, BR, ; 11.5.95, Lj. barje-lžanska a, 1, DŠ, poje Milvus migrans, 15.4.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, ; 23.4.95, Laze ob Savi, 2, DŠ, ; 7.5.95, Bač, Ilir. Bistrica, 1, DŠ, Motacilla alba, 17.2.95, Ljubljansko barje, 1,DŠ,; 3.3.95, Slatna, 1,BK, Motacilla cinerea, 14.8.95, Modraže, Poljčane, 2, AV, ; 29.10.95, Ormož, 200, BR, Motacilla flava, 13.8.95, Meljski hrib, 1, FB, Muscicapa striata, 12.9.95, Pokljuka, Goreljek, 2, AV, ; 18.9.95, Ljubljana-Bežigrad, 1, MK, Netta rutina, 8.4.95, Ptuj, 2, BR, par; 8.4.95, Ptuj, 2, AV, par Nucifraga caryocatactes, 31.12.95, Maribor, Radvanje, 1, FB, Numeniusvarquata, 5.3.95, Iška Loka, Lj. barje, 2, DŠ,; 2.4.95, Cerkniško jezero, 1, AV, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 7, BR, ; 27.4.95, Cerkniško jezero, 2, DŠ,; 24.10.95, Pernica, 2, FB, ; 18.11.95, Pernica, 3, FB, ; 30.12.95, Sečoveljske soline, 8, BR, ; 30.12.95, Škocjanski zatok, 1, BR, Numenius phaeopus, 7.4.95, Lj. barje-lžanska a, 3, AV, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 11, BR, ; 27.4.95, Cerkniško jezero, 1,DŠ, Nycticorax nycticorax, 14.5.95, Kašelj, Ljubljana, 1, AS,; 30.7.95, Komamik, 1, FB, iy Oenanthe oenanthe, 17.9.95, Ljublja-na-Bežigrad, 15, MK, do 29.9. Oriolus oriolus, 21.8.95, Vrhnika, 1, PG, obr. Otus scops, 28.4.95, Krašči, 3, DD, JS, ; 13.7.95, Crna vas, Lj. barje, 2, TJ, obr. v gnezdu Pandion haliaetus, 8.4.95, Ptuj, 1, BR, ; 8.4.95, Ptuj, 1, AV,; 14.4.95, Medvedce, 1, FB, Parus cristatus, 1.7.95, Kozlarjeva gošča, 1, AS, Parus montanus, 16.9.95, Iška Draga, 2, AS, Passer domesticus italiae, 5.5.95, Ljub-ljana-Šentvid, 1, BR, ad. samec Pelecanus onocrotalus, 1.5.95, Sestrže, 1,AV, Perdix perdix, 8.4.95, Pruj, 2, AV, ; 1.5.95, Sestrže, 2, AV, ; 4.11.95, Matena, Lj. barje, 5, AV, Pernis gpivorus, 14.5.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, ; 14.5.95, Iščica, Lj. barje, 1, AV, ; 21.6.95, Kriški podi, TNP, 1, DŠ, 2050 m n.m.; 10.7.95, Zidani Most, 1, MG, ; 30.7.95, Briše, Zidani Most, 2, MG, možna gnezditev Phalacrocorax aristotelis, 2.1.95, Stru-njan, 1, BR, 1st. W; 2.1.95, Strunjan, 1, AV, W ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 Phalacrocorax carbo, 25.12.95, Ptuj, 1, AV, popoln albin Phalacrocorax pygmeus, 19.2.95, Sečoveljske soline, 21, BR, ; 11.3.95, Sečoveljske soline, 23, BR, ; 1.4.95, Sečoveljske soline, 1, BR, do 6.5.; 7.6.95, Sečoveljske soline, 2, DŠ, ; 9.12.95, Sečoveljske soline, 6, BR, ; 30.12.95, Sečoveljske soline, 3, BR, Philomachus pugnax, 2.4.95, Cerkniško jezero, 200, AV, ; 8.4.95, Ptuj, 4, AV, ; 15.4.95, Sečoveljske soline, 400, BR, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 950, BR, Phoenicurus ochruros, 13.3.95, Lj.-Center, 1, DŠ, poje; 15.8.95, Kredarica, 5, AV,; 19.11.95, Zidani Most, 1, MG, ; 20.12.95, Maribor-center, 1, FB, Phoenicurus phoenicurus, 6.10.95, Vrhnika, LDS, obr. Phylloscopus bonelli, 13.9.95, Pokljuka, Goreljek, 2, AV, Phylloscopus colly bita, 1.3.95, Sestrše-Sl. Bistrica, 1, IV, obr.; 3.3.95, Prošca, Lj. barje, 1, BV, ; 11.3.95, Vrhnika, 3, DS, pojejo; 1.11.95, Vrhnika, 2, DŠ, obr. Phylloscopus sibilatrix, 26.4.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, ; 25.7.95, Vrhnika, 2, BL, obr.; 27.8.95, Vrhnika, 1, BL, obr. Phylloscopus trochilus, 2.4.95, Črna vas, Lj. barje, 1, SK, obr.; 3.8.95, Vrhnika, 1, BV, obr.; 4.10.95, Vrhnika, 1, JK, obr. Picus canus, 26.3.95, Hraše, 1, BK, prvo petje Plectrophenax nivalis, 26.11.95, Ptuj, 1, BR, ad. W samec Plegadis falcinellus, 30.4.95, Cerkniško jezero, 1, PK, ad. Pluvialis apricaria, 19.2.95, Sečoveljske soline, 10, BR,; 5.4.95, Iška Loka, Lj. barje, 2, BR, ad. W; 9.12.95, Sečoveljske soline, 1, BR, do 30.12. Pluvialis squatarola, 29.10.95, Ormož, 1,BR, Podiceps auritus, 19.2.95, Sečoveljske soline, 1, BR,; 28.12.95, Cerkniško jezero, 1, BR, Podiceps cristatus, 7.1.95, Smartinsko jezero , 1, MG, ; 26.12.95, Vrhnika, 8, EV, Podiceps griseigena, 2.1.95, Izola, 3, BR, ; 2.1.95, Izola, 3, AV,; 2.1.95, Piran, 3, AV, ; 25.12.95, Ptuj, 1, AV, Podiceps nigricollis, 18.3.95, Sečoveljske soline, 150, BR, ; 15.4.95, Sečoveljske soline, 120, BR, ; 17.4.95, Cerkniško jezero, 100, BR, ; 1.5.95, Sestrže, 1, AV, Porzana parva, 28,8,95, Plešiviva, 1, EV, ; 13.10.95, Vrhnika, 1, EV, samec Porzana porzana, 22.4.95, Sečoveljske soline, 1, DŠ,; 26.8.95, Vrhnika, 1, PG, obr. Prunella modularis, 1.4.95, Vrhnika, 1, DŠ, poje; 2.5.95, Jeprca, Medvode, 2, DŠ, pojeta; 29.9.95, Vrhnika, 8, RT, obr. Ptyonoprogne rupestris, 5.11.95, Sv. gora, N. Gorica, 2, BR, Rallus aquaticus, 2.8.95, Vrhnika, 1, BV, obr. Recur virostra avosetta, 6.5.95, Sečoveljske soline, 1, BR, samec Regulus ignicapillus, 6.9.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 15.9.95, Konjska dolina, 1, AV, Pokljuka; 12.10.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, obr. samec; 19.11.95, Pohorje, 1, IV, obr. samec Regulus regulus, 23.9.95, Vrhnika, 1, FB, obr. Remiz pendulinus, 2.1.95, Škocjanski zatok, 10, AV, ; 19.3.95, Iščica, Lj. barje, 1, DŠ, ; 11.4.95, Iščica, Lj. barje, 2, DŠ, delata gnezdo; 2.8.95, Vrhnika, 2, BV, obr.; 1.11.95, Vrhnika, 16, DŠ, obr. Riparia riparia, 8.4.95, Ptuj, 4, AV, ; 4.8.95, Vrhnika, 1, DŠ, obr.; 20.9.95, Vrhnika, 3, RK, obr. Saxicola rubetra, 5.4.95, Iška Loka, Lj. barje, 1, BR, samica; 6.4.95, Bevke, 1, AS,; 17.9.95, Ljubljana-Bežigrad, 1, MK, ; 22.10.95, Drenov Grič, 1, BR, Saxicola torquata, 16.10.95, Vrhnika, 1, PG, obr.; 25.10.95, Ljubljana- Bežigrad, 1, MK, Scolopax rusticola, 13,3.95, Komamik, 1, DD,; 10.5.95, Slavnik, 1, AS, Sitta europaea, 26.9.95, Rogla, 2, FB, Sterna hrrundo, 8.4.95, Ptuj, 1, AV, ; 1.5.95, Sestrže, 2, AV, Sterna sandvicensis, 1.4.95, Strunjan, 10, BR, Streptopelia turtur, 22.4.95, Sečoveljske soline, 2, DŠ, ; 8.7.95, Kolonija, Pohorje, 2, AV, ; 7.9.95, Vrhnika, 1, BL, obr. Strix aluco, 20.4.95, Sp. Polskava, 1, FB, gnezdo v kostanju; 5.7.95, Hrastje, Po-ljčane, 4, AV, Stumus vulgaris, 8.2.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, ; 11.2.95, Radovljica, 2, BK, ; 22.10.95, Vrba, 450, BK, 90 XrX - 87-88 - 1998 ACROCEPHALUS Sylvia atricapilla, 26.3.95, Pragersko, 1, IV, obr. samica; 1.4.95, Vrhnika, 1, DŠ, poje; 1.11.95, Vrhnika, 3, DŠ, obr. Sylvia borin, 23.4.95, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, obr.; 14.10.95, Pragersko, 1, IV, obr.; 22.10.95, Vrhnika, 2, IB, obr. Sylvia cantillans, 15.4.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, samec; 23.4.95, Godovič, 1, PG, obr. samec Sylvia communis, 20.4.95, Ljubljana-Center, 1, DŠ,; 10.10.95, Vrhnika, 1, SP, obr. Sylvia curmca, 8.4.95, Lj. barje-lzanska c, 1, BV, ; 30.7.95, Vrhnika, 1, BL, obr.; 9.10.95, Vrhnika, 1, SP, obr. Sylvia melanocephala, 15.4.95, Celje, ob Savinji, 1, IV, obn samica; 22.4.95, Sečoveljske soline, 1, DŠ, obr. samica Sylvia nisoria, 14.5.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, obr. samec; 26.8.95, Vrhnika, 1, PG, obr.; 9.9.95, Ljubljana-Bežigrad, 1, MK, juv.; 1.10.95, Škofljica-Ig, 1, JD, obr. Tadorna tadorna, 31.10.95, Sečoveljske soline, 1, BR, samica; 9.12.95, Sečoveljske soline, 3, BR, 2 samca, 1 samica; 30.12.95, Sečoveljske soline, 19, BR, 16 samcev, 3 samice Tetrao tetrix, 1.10.95, Vršič-Sleme, 1, AV, samec Tetrastes bonasia, 22.10.95, Koprivnica, Z. Most, 1, MG, Tichodroma muraria, 21.2.95, Moste, 1, BK, ; 11.4.95, nad Rodinami, 1, BK, ; 20.12.95, Maribor (stolnica), 1, FB, Tringa ochropus, 11.3.95, Sečoveljske soline, 1, BR, ; 1.4.95, Matena, Lj. barje, 1, AV, ; 7.4.95, Lj. barje-Ižanska c, 3, AV, ; 30.12.95, Sečoveljske soline, 1, BR, Tringa stagnatilis, 15.4.95, Sečoveljske soline, 1, BR, ad. S; 21.6.95, Sečoveljske soline, 3, BR, 2 ad. S, 1 juv.; 2.7.95, Sečoveljske soline, 2, BR, ad. S Tringa totanus, 8.3.95, Črna vas-Lipe, 1, BR, Turdus iliacus, 4.2.95, Strunjan, 1, BR, svež kadaver; 24.3.95, Cerkniško jezero, 1, BR,; 2.4.95, Parte, Lj. barje, 1, DŠ, BV, poje; 21.10.95, Vrhnika, 1, PG, obr.; 5.11.95, Rodine, 3, BK, Turdus pilaris, 26.1.95, Ig, 1200, BR, 1 delni albin Turdus püaris, 25.11.95, Rače, 100, FB, Turdus pilaris, 14.12.95, Pekre, 80, FB, Tyto alba, 12.3.95, Lipe, Lj. barje, 2, DŠ, SJ, Upupa epops^ 1.4.95, Matena, Lj. barje, 1, AV, ; 2.4.95, Cma vas, Lj. barje, 1, SK, ; 4.4.95, Matena, Lj. barje, 2, BR,; 7.4.95, Lj. barje- Ižanska c, 2, AV, ; 15.4.95, Iščica, Lj. barje, 1, BV, ; 1.5.95, Vrhole, Poljčane, 3, AV, ; 2.5.95, Hrastje, Poljčane, 1, AV, ; 4.8.95, Globoko, Poljčane, 1, AV, Vanellus vanellus, 19.2.95, Sečoveljske soline, 900, BR, ; 3.3.95, Medvedce, 3000, FB, ; 22.10.95, Vrba, 300, BK, ; 23.12.95, Notranje Gorice, 2, AS, Katarina Senegačnik, Andrej Sovine in Dare sere Nove vrste, nova imena New species, new names V Ibisu 139 (1997) je British Ornithologists Union Records Committe (BOURC) izdal svoje 23 redno poročilo. V njem na osnovi številnih člankov iz različnih strokovnih revij podaja številne spremembe, ki so se zgodile pri preimenovanju vrst in opisih novonastalih vrst, predvsem na osnovi genetskih raziskav. Poglejmo si nekatere novosti, ki so zanimive tudi za nas. Velika bela čaplja Egietta alba Na osnovi številnih raziskav je bilo ugotovljeno, da je veliko bližje rodu Ardea kot Egietta. Vrsta se sedaj imenuje Ardea alJba.* Stepska priba Chettusia gregaria je iz rodu Chettusia prestavljena v rod Vanellus. Podobno velja za * V naši reviji se ravnamo po seznamu ptic zahodne palearktike (List of Birds of the Western Palearctic, British Birds 1997) kjer se ta vrsta še vedno imenuje Egietta alba (op. ur.) 91 ACROCEPHALUS XIX - 87-88 - 1998 njeno sorodnico C. leucura. Stepska priba se sedaj imenuje Vanellus grega-rius, Velika govnačka Stercorarius skua sodi v nov rod Catharacta. Velika govnačka se sedaj imenuje Catharacta sjcua. Crnonoga čigra Gelochelidon nilotica sodi v rod Sterna. Crnonoga čigra sedaj nosi ime Sterna nilotica. * Mušja listnica Phylloscopus inorna-tus Iz te vrste sta nastali dve: mušja listnica Phylloscopus inomatus in Hu-mejeva listnica P. humei. Hribska listnica Phylloscopus bonelli Tudi iz te vrste sta nastali dve, in sicer hribska listnica Phylloscopus bonelli in orientalska listnica P. Orientalis. Veliki srakoper Lantus excubitor Tudi iz te vrste sta nastali dve: veliki srakoper Lanius excubitor in iberijski srakoper Lanius meridionalis. Predlagane so še nadaljnje cepitve vrste L. meridionalis, predlagana je predvsem podvrsta L. m. pallidirostris, ki bi naj postala samostojna vrsta (Clement 1995). Droplja ovratničarka Chlamydotis undulata Zraven zgoraj omenjene vrste smo dobili še veliko ovratničarko C. mac-queeni, ki naseljuje predvsem azijski del in je večja ter svetlejša kot C. unduiata (Gaucger et al. 1996) V sedmi številki revije Birding World (1996) pa ekipa te revije priporoča, prav tako na osnovi številnih objavljenih študij, še nekatere delitve, ki jih tudi že upošteva. V tej reviji izhajajo tudi članki na temo ločevanja novih vrst. Tukaj navajam le tiste delitve na dve ali več vrst, ki so zanimive tudi za nas. Cygnus columbianus od C. bewickä, tundrsko gos Anser serrirostris (včasih podvrsta rossicus, ki pa je le sinonim za A. sermostris) od njivske gosi A. fabalis (Sangster & Oreel 1996, Oates 1997), svetlotrebuho gos Brantahrota in črno grivasto gos B. nigricans od griva-ste gosi B. bernicla (glej določevalni ključ: Millington 1997), balkansko pastirico Motacilla feldegg od rumene pastirice M. flava, Saxicola maura od S. rujbicoia, Turdus atrogularis od T. ruti-collis, Phylloscopus nitidus in P. plumbeitarsus od P. tiochiloides, P. brehmi in še štiri druge vrste od P. collybita (glej tudi: Helbig et al. 1996) in sivo vrano Corvus comix od črne vrane C. corone. V pripravi so še nekatere vrste, ki bi naj razpadle na dve ali celo več različnih vrst, med njimi tudi veliko takšnih, ki se pojavljajo pri nas (rumena pastirica, brezovček ...). Literatura Bourc (1997): Records Committee: Twenty-third Report (July 1996). Ibis 139: 197-201. Clement, P. (1995): Southern and eastern Great Grey Shrikes in northwest Europe. Birding World 8: 300-309. Gantlett, S., Harrap, S. & Millington, R. (1996): The BouRcat Cley. Taxonomic progress. Birding World 9: 247-252. Gaucher, P., Paillat, P., Chappuis, C, Jalme, M.S., Lotfikhah, F. 8c Wink, M. (1996): Taxonomy of the Bustard Chlamydotis undulata subspecies considered on the basis of sexual display and genetic divergence. Ibis 138: 273-282. Helbig, A.J., Martens, J., Seibold, I., Henning, F., Schottler, B. & Wink, M. (1996): Phylogeny and species limits in the Palearctic chiffchaff Phylloscopus collybita complex: mitochondrial genetic differentiation and bioacustic evidence. Ibis 138: 650-666. Millington, R. (1997): Seperation of Black Brant, Dark-bellied Brent Goose and Pale-bellied Brent Goose. Birding World 10: 11-15 Oates, J. (1997): Identification of Taiga Bean Goose and Tundra Bean Goose. Birding World 10: 421-426. Sangster, G. 8c Oreel, G.J. (1996): Progress in taxonomy of Taiga and Tundra Bean Geese. Dutch Birding 18: 310-316. Milan Vogrin I i,.,.- > cd 2 N -M* • fH «iQ souang :ojo» '0008 VQ13WI k ACROCEPHALUS LETNIK 19 VOLUME 19 LETO 1998 YEAR 1998 ŠTEVILKA 87-88 NUMBER 87-88 STRANI 33-9 PAGES 33-9 VSEBINA V pričakovanju plime (I. Geister) 33 Rezultati štetja vodnih ptic 36 v januarju 1998 v Sloveniji (B. Štumberger) Plevelna trstnica Acrocephalus 49 agricola ugotovljena tudi v Sloveniji (D. Sere) Mednarodni popis ptičev na igriščih 53 za golf - rezultati z igrišča Bled (J. Gregori) Pojavljanje planinskega orla 60 Aguüa chrysaetos na Pohorju (F. Bračko) Prvoletna čmoglavka Sylvia 64 atiicapilla ujeta v Rusiji med jesensko selitvijo v smeri SSV (N Čemecov) Iz ornitološke beležnice 65 CONTENTS In expection of the tide (I. Geister) Results of the Mid-winter Waterfowl Counts in January 1998 in Slovenia (B. Štumberger) Occurrence of Paddyfield Warblers Acrocephalus agricola in Slovenia (D. Sere) Birds of Bled Golf Course (J. Gregori) Occurrence of the Golden Eagle Aquila chrysaetos in the Pohorje mountains (F. Bračko) A first-year Blackcap Sylvia atricapilla caught in Russia during its autumn migration to the NNE (N Čemecov) From the ornithological notebook Tachybaptus rulicollis, Anas stiepera, Gyps fulvus. Circus cyaneus, Aquila chrysaeto Falco peregrinus, Gallinago gallinago, Larus ridibundus, Dendrocopos medius, Passi domesticus, Coccothraustes coccothraustes Zanimivosti od koderkoli: 71 Reka Mirna (Hrvaška) (A. Vrezec) Okolica Sevnice (D. Klenovšek) 72 Nove knjige 74 Skrivnostna fotografija 76 Ornitološka kronika 1994, 1995 77 (K. Senegačnik. A. Sovine, D. Sere) Nove vrste, nova imena (M. Vogrin) 91 Interesting observations from elsewhere; River Mima (Croatia) (A. Vrezec) The vicinity of Sevnica (D. Klenovšek) New Books Mystery photograph Ornithological chronicle 1994,^1995 (K. Senegačnik, A. Sovine, D. Sere) New species, new names (M. Vogrin) Fotografija na naslovnici: Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (I. Geister) Vinjete: (D. R. Powell str. 48, J. Mikuletič str. 61 in S. Polak zadnja stran ovitka) Front cover: Kentish Plover Charadrius alexandrinus (I. Geister) Drawings: ( D. R. Powell p. 48, J. Mikuletič p. 61 and S. Polak back cover)