-i 1/ha j a 10. iii 25. »lan | vsakega meseni ter i velja /a celo leto 3$ gld , za pol leta j, 1 gld. «0 kr o Na anoiilninc do- o piše se ne ozira j ltokopisi in na oceno poslane knjige se ne vrača o. -I Stev. 13. čra £ s e) Popotnik List za solo in dom. f Spisi in dopisi n a j se blagovolijo pošiljati (franki-rani) vredn šivu (Reiserstra»isc R), £ naročnine. 9 oznanita in reklamacij« pa /alo/.ni- | šivu : tiskarju J. Leonu v Mariboru. | V Mariboru, 10. julija 1883. IV. tečaj. O Njega Veličast^Ces^rja jsMm cu-sr-i;?. dt Sr n) ,0 slavnem prihodu v Maribor v 9. dan julija 1883. leta. —esso— I 9> Prekrasno planiJ^Vr.trliovi V višavah se sinjih bleste, In radosti polni glasovi Okrog dnes razlegajo se. Oj, Štajerska srečna dežela, Cesarja je slavno sprejela, Vse ljudstvo navdaja ljubav, Veselo mu kliče pozdrav. Le diei se mesto oh Dravi! V lepoti čarobnej tako Vladarja iskreno pozdravi, Pokloni srce mu zvesto. Kar roke so z delom stvorile, Kar uma moči so rodile, Izkazi, posveti mu vse, A milost izprosi za se. Stoletij že šest rodovina Habsburška nam v slavi budi, Osrečena vsa domovina V blaginji zdaj lepo cveti. Viharji so besni divjali, Mi trdno kot skale smo stali, Habsburški nas vodil je rod, In slave oivoril nam pot. Zatoraj, vladar naš premili, Vsi za-Te gojimo ljubav; Glej, v Tvojo bližino nas sili, O j, sprejmi naš srčen pozdrav : Bog živi Te dolgo in brani: Domovju pa večno ohrani Preslavni in modri Tvoj rod, Naj z nami bo srečen povsod! jbAVO jZORAN iSt Vzgojno delovanje države. Franjo Gabršek. Komaj je človek porojen, in vže se začne njegova vzgoja; se ve, da je omejena v prvih letih njegovega življenja zlasti na tesni razvitek: vendar pa se prikažejo kmalu tudi sledovi duševnih nadarjenosti, vsled kterih skuša dete v duševnih navadah posnemati obdajajoče ga ljudi. Podedovani nagon posnemanja je tako mogočen, da si more usvojiti tudi slabe duševne delavnosti svojih bližnjih. Zato je neobhodno potrebno, da se vse, kar je okoli njega, bodi si ljudje ali druge stvari, dovede v blagotvorni sklad z njegovim duševnim življenjem. Tega pa ne more otrok sam storiti, kajti njegovi podedovani duševni darovi se še le razvijajo in dosežejo stoprav po vplivu navlaščne delavnosti duševno vže razvitih činiteljev ono jakost, vsled ktere se more prištevati duševno sovršenim bitjem. Ti činitelji pa so različni. Mej tem, ko ostane priroda se svojimi raznoličnimi sredstvi ves čas njegovega življenja važen činitelj človeške vzgoje, menjajo se drugi činitelji večkrat zaporedoma, ali pa delujejo vzajemno in istočasno na telesnem in duševnem razvitku njegoyem. Vendar niso vsi činitelji jednake veljave; nekaj jih jo, ki le posrednje vplivajo na človeško obrazovanje. Največje važnosti je obi-telj; pa tudi šola kot njeno nadaljevanje zasluži popolnega pozora. Prav za prav moremo le v obitelji iskati onega vzgojevališča, čegar delovanje se najbolj približuje potrebam in zahtevam otroškega duha. Iz predobro znanih uzrokov pa ta vzgoja nikakor ne zadostuje, zato mora šola to nadomeščati, kar dom zamuja. Ker pa človek ne živi osamljen in sam za se na svetu, marveč je postavljen v središče človeške družbe, zato tudi navade in odno-šaji to družbe mogočno vplivajo na njega duševno delovanje. Sicer je človeška družba jedna sama velika celota, vendar se v navadnem življenju raz-loča na več manjših celot, ktere imajo v državi svoj svršetek in smoter. Vže zave,t, da pripada vsak pojedinec temu velikemu občestvu ter da je v nekoliko od njega zavisen, vzbuja njegovo mišljenje in delovanje v pre-cejšnjej meri. Vendar je ta vpliv države na duševni razvoj človeški le po-srednji, kajti v tem smislu ne pride človek nikdar z državo v neposrednjo dotiko. Navadno vporabljajo ta vpljiv le vzgojitelji kot pripravno in namenu države služeče sredstvo v oblaževanje otroškega čuvstvovanja. Sicer pa se moro ta vpliv še le tedaj vporabljati, ko je prišel otrok vže k nekakemu pojmu zavisnosti od človeškega občestva. Tedaj pa se začne polagoma zavedati tudi svojih pravic kot ud tega občestva. čut zavisnosti se mu izpre-meni v svest potrebe skupnega življenja in delovanja se svojimi sodržavljani, človek postane samos^alen ter skuša svoje moč; obrniti v prid tej celokupnosti. Da pa se more vse to v človeku obistiniti, temu pomorejo razne naprave v državi, ktere so neizogibne za njen obstanek in ktere na to merijo, da bi pojedinca storile sposobnim za vživanje vseh dobrot, ktere država ponuja. Vže s temi napravami in vredbami kaže država, da jej ni vse jedno, kako se mišljenje njenih podložnikov razvija in obrazuje. Ako hoče država, da jej jo obstanek zagotovljen, skrbeti mora, da se vse njene vredbe natanko in ravno tako zvršujejo, kakor si jili ona misli. V tem obziru vzpostavlja celo vrsto zakonov, po kterih se je državljanom ravnati, če nečejo, da se pokličejo pred sodni stol. Iz tega se razvidi, da država res spoznava svoj vzgojevalni poklic, ker inače ne bi tega delala. Govoreč o državnej vzgoji pa ne smemo misliti, da bi imela ta vzgoja isti pomen, kakor vzgoja y šoli ali obitelji. Država se sicer po pravici smatra kot važen činitelj človeško vzgojo, a ta vzgoja ima navadno s človekom še le tedaj opravila, ko je vže vzgojen in po zakonu doraščen in polnoleten. Za svoj namen država pač dobro vzgojuje. in to je prav, kajti blagor države mora biti pojedincu isto tako pred očmi, kot blagor obitelji, b kterej se prišteva. Brez tega blagra trpel bi tudi pojedinec škodo na svojem telesnem in duševnem razvitku, zlasti pa na materijalnem stanju. Naopako pa je slabo in zanemarjeno življenje na veliko kvar državi. Zato skuša tudi ona so. svojimi sredstvi vse ono odpraviti iz življenja človeške družbe v obče in pojedineev posebej, kar nasprotuje njenim nameram. Izboljšanje nravstve-nosti pojedineev skuša torej tudi država isto tako kakor šola ali obitelj ali cerkev doseči. Večkrat se še celo trdi, da je v prvej vrsti država (ali vsaj manjše njene sestavine) poklicana skrbeti za moralično vzgojo svojih podlož-nikov. A v to svrbo manjka državi potrebnih sredstev, zlasti ker je njen vpljiv le bolj posredenj. toraj ne na nravnost dejstvujoč. Mnogo več bi mogla storiti le za vzgojo pokvarjene in izpridene mladine v obitelji. Ker učiteljeva moč ne sega v obitelj, in ker je domača vzgoja zelo pokvarjena, a izboljšanja se ni še tako kmalo nadejati, zato bi bilo prav potrebno, ko bi posegla tu država ali občina vmes. Pa to bode ostalo menda še dolgo le pobožne želje, kajti današnja državna vzgoja ozira se, kakor vže rečeno, večinoma le na one ljudi, ki so šoli že odrastli. A tudi v tem je velik razloček mej vzgojo države in šole. Šola vzgojuje z vsemi mogočimi sredstvi, njenej vzgojnej delavnosti je vsak pripomoček prav, bodi si da leži v pouku ali pa, da je vzet iz vzgoje same. Država pa pozna prav za prav le dve sredstvi: zakon in sodnika. Ako bi hoteli le dve sredstvi primeriti se sredstvi, ktera rabijo učitelju, predstavljal nam bi sodnik učitelja ali vzgojitelja , z besedo zakon pa bi mogli označiti vsa raznolika pomagala, ktera ima učitelj v svojej obla-ti. Kolika razlika torej! Zato pa tudi vidimo, da se zakonodavstvo in sodnik ne ozirata na harmonično obrazovanost sil in vzmožnosti gojenčevih. kar jo glavna in najvažnejša točka v bitstvu in svrlii vzgoje in torej tudi prva in najimenitnejša skrb vsakega vzgojitelja. Država tudi ne vpraša, koliko in česa še manjka k harmoničnej obrazovanosti zatoženca, s kteriin ima sodnik izključljivo le opravila. Temu tudi ne more drugače biti, kajti zatoženca sodi le v toliko po pozitivnih pravilih, v kolikor gf\ po besedah zakona krivim smatra. Iz tega sledi, da namen države ni v istem smislu vzgojevalen, kakor si to pod besedo „vzgoja" navadno predočujemo. V prvej vrsti se ima zadostiti zakonu; ko pa se je kazen prestala, izpusti se kaznjenec, in lo tudi tedaj, če ne bi še bil poboljšan. Na takov način poboljšava država le za trenotek, cesar vzgojitelj nikakor ne sme. Delavnost države se obmejnje le na odbojno ali nasprotno delovanje, ter se prav malo nanaša na ono, kar v vzgoji imenujemo podporo ali pripomoč, Zato pa tudi vidimo, da njeni vspehi malokdaj ustrezajo namenu, kar se o šolskej vzgoji nikakor ne more trditi. V tem pogledu no bi torej nikdar mogli vzgoje izključno le državi prepuščati. Ta razlika v vzgojnem delovanju države in šole se ne bode mogla nikdar vravnati, kajti ko bi hotela ali mogla država taka sredstva uporabljati, ka-koršna rabijo šoli, potem ne bi delovala nič več kot država, marveč kot pravo vzgojilišče, in državni smoter morala bi zanemarjati, Špartanci imeli so vedno le blagor države pred očmi. človeška osobnost morala se je podvreči občnej koristi, in vse, kar se je storilo za nravstveni razvitek dece, imelo je znak odbojnega učinka. Poleg teh razlik nahaja se pa tudi marsikaj sličnega v vzgoji države in šole. Tega ne smemo nikdar iz vida puščati. ako hočemo vpliv države na nravstveni razvoj človeštva prav promatrati. Tako vemo, da vplivate obe, država in šola, z določeno namero na poboljšanje človeštva. Državi je mnogo na tem ležeče, da iztrebi zločinstvo, pregrešnost in bedo. Ne bi trebalo ravno mnogo ugodnih okolnosti. in nahajajoče se darovitosti k slabemu mogle bi se razviti v škodljive posebnosti. Vsako združenje ljudi v svrho boljšega razvoja ima ta namen, da bi se s pozitivnimi pravili ali naredbami preprečili slabi učinki pojavljajočega se zla. Vsled tega mora tudi država na to delovati, da posrednje in nepo.srednje poboljša moralično in fizično bolne in izpridene ljudi. Jednako izboljšanje namerava tudi domača in šolska vzgoja. A mej tem, ko vporablja šola pred vsem rahla in oblažujoča sredstva v dosego te svrhe, poboljšava država takoj s pozitivnimi kaznimi in sicer na ta način, da moralično ali duševno bolne ljudi vtakne za nekaj časa v prisiljene delavnice, v ječe, v hiralnice in blaznice. Šola skuša po svojej moči pred vsem ljudi na pravi pot življenja pripeljati in jih na tej poti vzdržati. Tudi država namerava isto, ker le tako je njen obstanek zagotovljen; a v prvej vrsti zapira zločince zato, da se ogne človeška družba njihovemu škodljivemu vplivu, in le na takov način se odvrne marsiktero osodepolno zlo. Ta namera koristi javnosti, in to je povsem prav. Občnej nravnosti in osobnemu izboljšanju pa se s tem le posrednje koristi. Ko bi se takovo delovanje države proglasilo za kratenje pravic osobne prostosti, ne kazalo bi to o zdravem občnem čutu. Osobna korist bila bi merodajna, in občnost bi morala mnogo škode trpeti. Vendar se ne dii tajiti, da tudi država po svojem pravosodju s premis-likom in po določenem načrtu postopa. Prestopki se vsestransko preiskujejo, osobne okolnosti se uvažujejo, in odmerjajo se le prestopkom primerne kazni. A kazni so vže v naprej po zakonu določene, toraj preostaje sodnikovemu vlastnemu prepričanju o večjej ali manjšej kaznjivosti prav malo delokroga. I Za vsak določen prestopek prirejena je uže tudi duločena kazen, — in zakonu se mora v prvej vrsti zadostiti. Vrhu tega smatra zakonodavec kazen za izključljivo sredstvo v dosego svoje svrhe, v kolikor se namreč ta svrha tiče izboljšanja človeškega rodu. Vzgojitelju je pa kazen le važno vzgoje-valno sredstvo. Po najimenitnejšem pedagogičnem pravilu mora kazen vedno gojenčevim posebnostim vstrezati, pri čemer se mora tudi čas in začasne okolnosti, zlasti obližje otrokovo uvaževati. Tega pa pravosodje ne more vedno v za-dostnej meri promatrati, kajti zatoženca ima vse premalo časa pred seboj. Pravne kazni vzpostavljajo se vodno v obliki zakonov. Zakoni pa morejo v mnogih pojedinih slučajih krivični biti. Zato smo prisiljeni, pravne zakone in pravne kazni vedno le kot nravstveni pripomoček za silo jemati. Neizogibno potrebne pa so vendar le take kazni, kajti brez njih vršile bi se še večje zlobnosti. — Ako zdaj pogledamo šolsko vzgojo, najdemo, da pedagogika takih pripomočkov za silo prav za prav ne potrebuje, ker ona ne obravnava samo naznanjenih prestopkov, kakor se to godi pri državnem sodišču , marveč skrbi za to, da duševne darovitosti k dobremu in blagemu vzbuja, vodi in prestopkov varuje. Izkustvo, res. da se tudi ne more vedno takim kaznim popolnem odreči, kajti kje se najde vodilo, po kterem bi obvarovali otroke vsakojakih nravstvenih pregreškov. Izkustvo se mora često postaviti na samostojno stališče in po svojej modrosti ukreniti vse ono, kar izboljšava nenravstvenost človeštva. O tem se lehko prepričamo vsak dan in v vsakej šoli. Res, da je pedagogika osnovana večinoma na izkustvu, a nemogoče je navajati za vsak posamezen prestopek in pregrešek posebna pravila. Iz navedenih primerov o vzgoji države in šole sledi sicer res raznolič-nost sredstev, ktera obema rabijo; s tem pa, kakor smo videli, še ni rečeno, da bi se nikjer ne vjernali. Glavna razlika se nahaja v nekem mehanizmu, vsled kterega vzgaja država po določenem načrtu, česar bi šola prav za pray ne smela storiti, kajti ona se ozira v prvej vrsti na posebnosti in na harmonično vzobrazitev deee. A tu gre omenjati, da se ta mehanizem tudi iz šole ne da popolnem odpraviti. To izvira od todi. ker smo v obrazovanju čudi ali prirodnega svojstva otrok še prav malo poučeni, in to vkljub temu. da pouk in vzgoja vedno bolj napredujeta, in da so vspehi vedno izdatneji. Notranjost človeškega duha je pač ona zagonetka, koja se ne da tako z lehka razvozljati, in vse, kar se godi v otroškej duši, ima le slab odsev na vnan-jost človeško. Vže stari grški pedagogi in rimski vzgojevalci so se pritoževali o tej nedostatnosti. in še dandanes ni najti pozitivnega predpisa, po kterem bi postali otroci n. pr. ubogljivi, previdni, darežljivi, zadovoljni, pohlevni, milosrčni itd. Dokler pa ne dospe dušeslovje in na to se oslanjajoče vzgojevanje otroškega srca na ovo stopnjo sovršenosti, na kterej se bode moglo neovrgljivo dokazati postanek, smer in vzobražba duševnih svojstev, dotlej bode pogrešala vzgoja še precejšnjega dela popolnosti. In če smo prisiljeni ta nedostatek priznati v pedagogiki, tem manj povoljna mora biti potem ona vzgoja, ktero nam podaje država. --- Nekaj aforizem, učiteljem v prevdarek. (Sčbral in provčl A. Gradišnik.) Vprašanje o vzgoji je za sedanjo družbo vprašanje o živenju ali smrti, vprašanje tedaj, od kterega zavisi bodočnost. K e n a n. Pravej demokraciji mora le vzgoja priboriti gospodstvo in sicer s tem, da vse državljane jednako omika in nravstveno okrepi. Prerojen je č 1 o v e š t v a j e prerod p o j e d i n c a — po vzgoji. Laboulaye. Vspeh vsakega pouka odvisen je od individuvalitete učiteljeve. Zaman je nada, da bi se javne učilnice mogle pospeti kedaj samo po postavah do cvetočega stanja. Z a e h a r i a e. Prava pedagogika je naravni dar, ki mora svoj izvor imeti v učiteljevem značaju. Za vzgojevanje mora človek rojen biti. — G u t z k o w. Ni dvojbe o tem , da mora narod za lastno svojo prosveto pred vsem sam krepko delovati. Ako ne čuti koristi, ki jo donašajo vednosti ter če mu ni mari in volje, da se jih osvoji in za to pridobitev i precej žrtvuje: potem seveda ni dosti vtemeljene nade. da bi dosegel velik ta cilj (izomiko namreč). Brougham. Moralično izobraževanje človeka nima se pričeti z poboljšanjem navad, marveč s preustrojbo mišljenja in vstnnovitvijo in okrepljenjem značaja. K a n t. Izobražba mišljenja ter nravstvenih čuvstev je jediua vzgoja, ki res to ime zasluži, — ne pa pouk in ne nauk. 11 e r d e r. človeška vzgoja prične se vže pri rojstvu; prej ko človek zna govoriti, da prej ko more kaj razumetei, vže se uči. izkustvo prehiti poučevanje. J. J. Rousseau. Ako se nahaja kako vrhovno načelo za intelcktuvelno (umstveno) vzgojo, potem je to, da le tako učenje duhu basni, pri kterem je duh delaven, ne pa tako, pri kterem je trpen (pasiven). Tajnost za razvitek človeških sposobnosti tiči v tem, da se jim (sposobnostim) daje mnogo opravka, kakor i v tem, da se jih tudi izpodbuja v to, da dosti store. Mili. - Pri vzgoji ne smelo bi se nikdar pozabiti, da razum, ako naj bo uporabljiv, nima biti le oster kakor meč, ampak biti mora tudi trden in zanesljiv —, in da pregosto brušenje ne ostri samo, marveč i slabi. E o t v o s. Največja napaka, ki se pri vzgojevanju često dogaja, je ta. da se mla-dež ne privaja k lastnemu prem išljeje vanj u. P e s s i n g. Prvo pravilo pri vzgoji je to: Vzgoja naj voljo privaja k delavnosti. Z a c h a r i a e. Učencu ni nalog, dovršiti česa, dovelj je, ako se vadi. Goethe. Prvo in najvažneje, kar naj se nauči otrok, je to, da more žalost in bolest prenašati. J. J. Poussoau. Neposredni nazori imajo pri vzgoji dosti jačje učinke nego pa poveš ti. N i e m e v e r. (Dalje sledi.) -:S"vo#.G/a-- Gesla Habsburških cesarjev. Za 6001etnico naše vladarske liiše zbral je nekdo njihova gesla, koja svojim rojakom s slovensko prestavo podam , ker so ti jodernati izreki ob tej priliki še zanimivejši: Rudolf 1. si je že kot grof izbral rek: „Festina lente" (pašči se zmerno), kot cesar pa ga zamenil za poslovico: „Melius bene imperare. (j u a m i m pori u m a m p 1 i a r e" (bolje dobro vladati, kakor vladarstvo širiti). Odločni sin njegov Albert I. je to lastnost kazal tudi v svojem glasilu: „Fugam victoria nese i t" (bega zmaga ne pozna). Vernost in vdanost v svojo tožno osodo nam kaže geslo nesrečnega Friderika 111. rekoč: „Beata mor te nihil beatius (nič srečnejšega od srečne smrti). Z Albertom II. začenja se nepretrgano čislo rimsko-nemških cesarjev Habs-bnržanov, in on kaže pomenljivo na prijateljstvo: ,.Amicus op tirna yitae possessio" (prijatelj najboljša last življenja). Friderik IV., ki je med vsemi najdalje carjeval, namreč višje od pol stoletja, zaznamoval je vse, kar je storil, s črkami: „A. E. I. 0. U.". Te črke so začeli celo v njegovej dobi prerazlično razlagati, da v resnici zdaj njihče več njihovega pravega pomena ne ve. Nepoznani nabiralec je tu podal izrek: „Amor Electis, 1 n j u n t i s Ordinat Ulto r" (Ljubav vlada izvoljenim, maščevanje krivičnim), ki pa tudi ni zanesljivo pristno razlaganje, ampak najbrže le varianta, ktero je ukazal cesar sam na nekej dragocenej omari tako-le izpisati: „En! Amor Electis. Injustis Ordinat Ultor, sic Friderieus ego rex mea jura rego", ker mu jo neki šaljivec tako-le črke nemški izpolnil: „Aller Erst Ist Oesterreich Verdorben" (najprej je Avstrija pogubljena). Da so tem črkam razne pomene dajali, ve vsakdo, malokomu r pa utegnejo vse latinske variante znane biti; zato je tu ljubiteljem takih izrekov samo le v originalu podam. Evo jih: „Austria Erit In Orbe Ultima". — „Aquila Electa Iuste Omnia Vincit". — „Austria Eitenditur In Orbem Universum." — „Ars Est Ignavis Odiosa Vi-ris", — „Austria Et lmperium Optime Unita". — „Aula Exeat Integre Op-tans Vivere". — „Austria Est Imperii Oculus Venustus". — „Austriae Est Imperare Orbi Universo". — Tu še naj dodam francoski rek. ki je še manje poznan: „Autriche, Empire Invicible, Ordonatrice Universelle", ki blizu to pomeni, kar zadnji latinski, ali nemški: „Aller Erdreich Ist Oesterreich Un-terthan" (Avstriji je prisojeno vladarstvo sveta). Slednjič poznani: „Aller Ehren Ist Oesterreich Voli". Maksimilijan I., hrabri vojak in predrzni lovec, pesnik in najbrže prvi cesar Habsburške rodovine, ki je med mnogimi jeziki tudi slovenski govoril, izvolil si je poslovico: „Tene m ensuram et respice finem" (drži se mere in glej na skončatek). Karol V., rimsko-nemški cesar in kralj španski, ki ni le največ sveta v Evropi vladal, ampak skoro ves znani „novi svet" (Ameriko), in se je po pravici reklo, da v njegovih deželah nikdar solnce ne zahaja, menjaval je s svojimi gesli, kojih prvo se je glasilo na njegovem belem zbrušenem ščitu: „Nondum" (ne še), zadnje pa: „Plus ultra" (še več), in na svetinjah in penezih: „Sobrie, iuste et pie" (trezno, pravično in pobožno). Ferdinand I., ki je pridobil češko in ma^varsko kraljestvo, izvolil si je izrek : „Fiat i ust i ti a, pereat mun-dus" izidi se pravica, makar propade svet). Drugovercem (protestantom) prizanesljivi Maksimilijan 11. imel je geslo: „Deus p rovi de bi t" (Bog čuje). Učenjak in vladar Rudolf II. imel je poslovico: „Fulget Caesa- ris ji s t ru m" (Blešči se cesarjeva zvezda), njegov brat in naslednik Matija, ki je doživel začetek nesrečne tridesetletno vojne, pa: „A mat victoria curam" (zmaga ljubi skrb). Ferdinand JI., ki se je vse žive dni boril za vero katoliško, izvolil si je glasilo: .Legi t i me certantibus" (s postavno se borečimi)., Njegov sin Ferdinand 111. z geslom: ,,1'ietate et i usti t i a" (s pobožnostjo in pravico) dokončal je še le 30ietno vojno. Leopold 1., ki je doživel pred 200 leti (1683) veličastno zmago nad Turki pred Dunajem vzlasti s pomočjo poljskega kralja Sobieskega, imel je geslo: „Co nsilio et in dustria" (s svetom in trudom), Jožef L pa: „ A more et ti more" (z ljubeznijo in strahom). Iva.rol VI. kot zadnji moški Ilabs-buržan izvolil sije poslovico: „Constantia et fo rti tudi ne" (s stanovitnostjo in hrabrostjo). Njegova slavna hči velika cesarica Marija Terezija. začetnica sedanjih Iiabsburg-Lothringov ima na svojih penezih izrek: „1 usti ti a et element i a" (s pravico in milostjo), njen mož, rimsko-nem-ški cesar Franc 1. pa: ,,1'ro Deo et i m peri o" (za Boga in državo). Njun sin Jožef II. izvolil si je geslo: „ V i rtu te exemplo" (s krepostjo zgledom) in njegov brat ter naslednik L e o p o 1 d II.: „0 p e s r e g u m e o r d a subditorum" (bogastvo kraljevsko so srca podložnikov). Franc 11. kot zadnji nemški cesar: „Lege efc fide" (z zakonom in vernostjo); ko pa je radovoljno odložil rimsko-nemško krono in se prvi imenoval cesarja Avstrijskega. izvolil si je tudi kot Franc L novo geslo: „Iustitia regnorum fundamentum" (pravica je temelj državam). Njegov sin Ferdinad I. vzel si je besede: „Recta tu o r i'1 (prava čuvati) za glasilo, a njegov naslednik in stričnik, naš sedanji cesar Franc Jožef L. ima pa geslo za našo dobo jako pomenljivo: „Viribus unitis" (z združenimi močmi)! ,,Hres" t Dr. Fr. Simonič. r. . -°.0—«l|t*"O'°--- • ] Iz botanične pušice IV. Dragi tovariš! Travnik, kjer sva zadnjokrat opazovala trave in druge, rastline, so kosci pobrili. Razen kake deteljice in pijavčnice ali g listnice (Ly.simachia numularia, Rfenigkraut), ki pleza po zemlji in se s svojim zla-torumenim, kakor polokrajcar velikim, 1 pestičnim in 5 prašničnim cvetom i izmed, rujavega strriišja svetli, skoraj ni zaslediti cvetoče rastline. Maliniva jo toraj danes proti polju, kjer zore dolgoresasti ječmen, vitka rž, deJbeloklasa pšenica in košatolat oves. Tukaj.na meji med Kresnikovo in Zoričevo njivo zapaziva krč no zelje ali Se nt janževo rožo (Hvpericum perforatum, Johanniskraut, Ilartheu). Rastlina je vsa gola in 2 — 6 din. visoka; nektera stebla so malo, druga zopet košato razvejena. Vrh vej in vejic se nahajajo cveti, kterih je na rastlini prav obilo. Veliki so kakor pri travniški zlatici in tudi rumeni, čašinih listkov je pet, venčevih ravno toliko. Mnogobrojni prašniki so vzraščeni na dnu v tri snopiče, zarad česa se vvrsti krčno zelje v XVIII. razred, (polv-delphia,) Linejevega sistema. 1'estič je eden z bunčičasto plodnico in tremi, nazven nagnenimi vrati. Kar pa šent janževo rožo posebno znači, so drobne pičice v listih, ktere prav lepo vidimo , ako držimo list proti solncu. Kaj pa so te pičice? Nič drugega nego žlezice. ki izločujejo neko posebno olje. Kakor mastne proge v papirju, tako se nam p 'kažejo tudi te žlezice svetleje od onih delov lista, ki niso mastni. Razen omenjene ima rastlina še to posebnost, da priteče iz njenih listov, ali o jih stiskamo, nek temnorudeč sok „črna kri", ki se zlasti v oljnatih žlezah nahaja. Navedene posebnosti in pa to, da cvete krčno zelje o kresu, so menda pripomogli šent janževi roži do one veljave, ktero ima med ljudstvom. Slovenski Glasnik*) piše o krenem zelju: „Šent janževo rožo (Hype-rieum perforatum) nabirajo na kresni dan in jo vtikajo v mreže v oknih. Še zdaj se verjame po Slovenskem da je najboljši varh pred strelo. Pokrist,-jančena vraža je dala sv. janževi roži krvav sok in pet listov v znamenje 5. ran Kristusovih. Nemce.je varovala čarovnic in vragovih zvijač. Tudi jo imajo za zaklade kopati, in pravijo, da preskrbi človeku ljubezen. Da bi čarovnice (copamice) pri sodbi govorile resnico, dajali so jim te rastline jesti, preden so jih mučili. Listje sv. janževe rože je pikasto, kakor bi bilo s šivan ko nabodeno; zato pa pravijo, da vrag, ki človeku ne pri-voši njene zdravilne moči, po noči z šivanko nabada njeno listje, da izteče iz njega zdravilni sok." Po njivah se nahajajo med žitom dobro znana zelišča kokolj (Agros-tema githago, Kornraden), modra ž (Centaurea cyanus , Kornblume), njivski osa t (Cirsium arven»e, Aekerdistel), njivski s to k las (Bromus arvense, Ackertrepse) in omotljiva ljulika (Lolium temulentum, Taumellolch). Kokolj in modraž nista bila sprva pri nas doma, ampak zasejala sta se z žitom po naših krajih. Obej rastlini ste siten plevel; zlasti se kokolj črti, ker daje njegovo črno seme, če ga je bilo veliko med zrnjem, moki temno barvo in je baje človeku tudi škodljivo. Njivski osat je precej košata raslina in škoduje žitu s tem, da mu krajša prostor in da potegne mnogo hranilnih tvarin iz zemlje. Njegove bodice zbadajo žanjice v roko, kadar žanjejo žito. Njivski osat je ena tistih rastlin, kterim se je napovedal v Štajerski z deželnim zakonom od 9. januarja 1882 boj. Da bi se le povsod natanjko izvrševalo, kar zahteva zakon. Njivski stoklas ima košat lat. kakor oves, a klaski so ploščati in mnogocvetni. Njegova stebla so živini dobra krma. Gmotna ljulika je zlasti med juri m žitom rada in se posebno v mokrih letih dobro obnaša. Njen klas je 1—2dm. dolg in ploščat. Zrnje njeno je strupeno in vpljiva, ako se povžije, jako neugodno na organizem, a mlada trava živini ne škoduje. Na njivi se še vidi njivski slak (Convolvulus arvensis, Aekervvinde). ki se ovija okoli žitnih bilk in s tem rastlino v svojem razvoju ovira. Cvet slakov je zvončast, na peščenih in prodečnih tleh bel, a v ilovi zemlji rudečkast. Še dve pritličnici hočem izmed njivskih plevelov omeniti: zaspanko (Specularia speculum. Venusspiegel) in mačjo nogo (Anagallis arvensis, Gauchheil). Obe imate nežna, na zemlji ležeča stebelca, kojili vrhi kviško hrepene. Prva cvete b 1 e d o v i j o 1 i čas to in ima čašast, 5—7mm. širok cvet, v kterem se nahaja 5 prašnikov in 1 pestič. Druge cvet je zagoro-lorudeč (enako dobro ožgani opeki) in še manjši, kakor pri zaspanki. Steblo je golo in štirirobato; listi stoje nasprotuo. V cvetu naštejemo 5 čaši-nih in 5 venčevih listkov, 5 prašnikov in 1 pestič z enim vratom. *) Glej: 1 etnik 1863 str. 83. m Neka posebnost mačje nožice je ta. da se cvet zjutraj okoli 8. ure odpre, okoli desetih pa že zopet zapre, zaradi česar so jo Nemci „Faul-lieschen" krstili. V k ljub temu jo imajo radi blizo hiše, da jih varuje strahov in da kroti kri, ako si je kdo kako žilo prereza!. — pr — —-----flj>—0-»--- Narodno blago. x. Pravljica o „slovenskej Kalvariji •' Če potuješ iz Maribora proti Lembahu, zapaziš pod košatim Pohorjem posamezen pa prijazen griček, na kterega vrhu se vzdiguje mala cerkvica, ki je posvečena kraljici nebes. Že pri prvem pogledu te nekako čudno mika in če ti čas in osebne razmere le količkaj dopuščajo, ne zamudi iti tam gori; krasen razgled po širokem ptujskem polju in čez mesto, ktero se — ograjeno zelenih gričev — veličastno pred ta boj razprostira, bode tvoj trud dovolj poplačal. Imenuje se ta griček „slovenska Kalvarija", domačini pa mu tudi pravijo ,.pekarska gora" in si o njem sledečo pravljico pripo-dujejo: Bilo je v starodavnih časih, ko se je bogato prebivalstvo mariborskega mesta prevzelo in jelo prav razuzdano živeti. Bog meščane opominja, svari; a ker terdovratneži zoper dobrohotne opomine gluhi ostanejo in so tudi za ost reja svarila ne brigajo, prepusti stvarnik nebes in zemlje osodo pohuj-šanega mesta hudiču. Vladar pekla čez to kar od veselja poskoči; skrbi ga le, da mu od zapadlih duš nobena ne uide, zato se podviza in vzleti na Pohorje, kteremu za svoje nakane odlomi celi vršac. — Bila je strašno temna noč, blisk in grom razsajata, ko bi se bližal sodni dan. Hudič zadene odlom-Ijen kos gore na svoj hrbet in drvi proti nesrečnemu mestu sam s saboj govoreč: „Le hitro, le hitro, da vržem to grudo v Dravo, preden odbije ura dvanajst: zaprem ji tako strugo in jo primoram razliti svoje valove čez zidovje in pokončati vse moje