Poštnina plačana v gotovim.
To, kar je zapisano v zemlji, je zapisano tud! v ljudskih postavah — zemlja je last tistega, ki jo obdeluje.
Uto III. - Št. 4
Ajdovščina, 25. januarja 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Ljudska oblast je dala kolonom zemljo
Boj proti fašizmu spet triumf ira. * 'stri izvaja ljudska oblast agrar-JL° reformo, deli zemljo kolonom, jo so veliki dnevi protifašističnega “’oja istrskega ljudstva, boja proti tistemu fašizmu, ki so ga v obmor-^ih predelih predstavljali razni samostanski sleparji, lastniki tržaških veznic in degenerirani grofje. Ti so Prišli na ukaz fašizma in postali ^gospodarji« istrske zemlje. Motil bi se vsakdo, kdor bi mislil, da je fašizem prodiral samo na tankih z oboroženimi bandami črnih srajc in karabinjerjev, in bi pre-zrl nasilno lgro, ki jo je vršil fašizem s tem, da te postavil nove lastnike zemlji, da [e z oso vestnostjo in skrbnostjo čuval ostanke fevdalizma v istem času, ko je v vsako vas poslal svojega fašističnega agenta, fašističnega učitelja itd.
Z neprestanim bojem proti fašizmu je naše ljudstvo vodilo boj Proti osem reakcionarnim oblikam, ki jih je fašizem postavljal in katerim je utiral pot z najbrutalnej-šim nasiljem. Zato so se temu boju Pridružili tudi istrski koloni, dobro Se zavedajoč, da je mogoče samo na ta način postati gospodar samega sebe in gospodar svoje zemlje.
Že takoj v prvih dneh po konča-fa narodno osvobodilni borbi koloni 'tiso hoteli več plačevati ^polovice«, ker so dobro razumeli, da narodno Osoobodilni boj prinaša dokončno °dpravo izkoriščevalcev. Tega niso Vapranili samo istrski koloni, to so Napravili tudi briški koloni. Toda »ti. vemo, da je v coni A z osem *Vojim nasiljem, zvesta svoji nalogi* da čuva ostanke fašizma, postata ZVIJ nad te borce proti fašizmu, »riške kolone, jeepe in civilno poli-in postavila »red«, kakor se po
njihovo pravi svobodnemu izkoriščanju. To je seveda rodilo silno ogorčenje med tamošnjimi koloni in jasno spoznanje prave demokracije, kakršne v coni A seveda ni.
V	coni B je bilo seveda drugače. Ljudska oblast je zaščitila istrske kolone. Bivši lastniki so vedno redkeje prihajali na »svoja« gospodarska posestva, ker so se bali, da jih, ne doleti roka pravice, da ne bodo dolžni dajati, kot fašistični kroniki odgovora pred ljudskim sodiščem. Z oso svojo zlobo so zločinski ostanki fašizma našli svoje zatočišče pri ZVU in danes predstavljajo tiste bandite, ki z orožjem polnijo svoje »zavode za socialno zavarovanje«, ki ropajo iz tovarn stroje, ki z oso svojo bedasto zagrizenostjo skušajo blatiti ljudsko oblast, ker je dala svobodo kolonom.
V	teh dneh je naša ljudska oblast o koprskem okraju dokončno dala zemljo v last kolonom. Koloni sami so odločili, kdo je lastnik te zemlje. Nekdanji priganjači fašističnega gospodarja je namreč niso dobili. Tako je odločila pravica kolonov in to je potrdila ljudska oblast. Odslej naprej je tudi v zemljiških knjigah zapisana Jernejeva pravica. To, kar je zapisano o zemlji, je zapisano tudi o ljudskih postavah. Danes ve istrski kolon, da je v ljudski oblasti, v ljudskih sodiščih pisana njegova pravica.
S tem je končana fašistična igra, s katero so skušali fašisti odriniti od morja istrsko ljudstvo, pripeljali so sem ljudi iz Italije in so pozabili. da je med izkoriščanimi trdna vez bratstva, ki jo utrjuje boj proti izkoriščevalcem. In če so odrinili slovenski rod iz nekaterih predelov, so morali tja poslati ita-
lijanske delovne množice, katere pa so zopet izkoriščali. In tako se je : skovalo trdno bratstvo med slovenskimi in italijanskimi množicami, ki se je tolikokrat manifestiralo v ' vsej dobi težke protifašistične borbe. Ti ljudje so občutili moč svoje ljudske oblasti, vedo, kaj je ljudska oblast, kaj je ljudska demokracija 1 in se danes bolj kot kdaj koli za-oedajo, da se je izplačalo boriti se ; zanjo, da dobro vedo, zakaj so mno- \ gi iz njihovih kolonskih koč morali umreti. Dobro vedo torej, da ! se je izplačalo boriti, pran tako kot vedo, da se izplača priborjeno utrjevati in braniti, ker delovno ljudstvo s tem utrjuje Svoj obstanek in svojo lepšo bodočnost.
■ Na zemlji — ob morju niso samo bogati vinogradi in oljčni nasadi, po katerih bi lahko izkoriščevalci vlekli svoje meje in jih ropali, kakor bi jim bilo drago, tu žive tudi ljudje, ki dajejo s svojim znojem, s svojo krvjo tej zemlji toliko življenja, da bogato rodi, toda odslej naprej samo zanje. Prav tako, kakor so puljski delavci s svojimi prsi in težkimi upornimi rokami branili pred fašističnimi roparji svoje stroje in s tem branili bogastvo delovnega ljudstva, pran tako so pripravljeni včerajšnji koloni — današnji svobodni kmetje o Istri s svojimi kopačami, s svojimi težkimi rokami braniti zemljo, če bi jo hotel kdor koli ropati, ker bo odslej rodila samo še za delovne ljudi. Delovno ljudstvo ima žilave, trdne, uporne roke in kar te roke drže, drže krepko in stro ose, kar je gnilega vmes. To nas uči neizprosna resnica življenja in to potrjuje tudi agrarna reforma o Istri.
zborovanje, kjer se bodo delile lastniške listine, hoče priti nekdanji kolon
prazničen.
Nikoli več
nas ne bodo izkoriščali roparski veteposestniki
Pred nami je Slovenska Istra. Na je-*'ku potisnjenem v morje domuje Koper, »olj jugozahodno Izola in Piran. V Dra-*ah se spušča obrežje proti morju ali pa ^ njemu vodijo zaseke vrezane v lapor-nat svet, ki človeka, ki Istre ne pozna, ^znemirjajo po svoji svojstvenosti. Neob-nelan svet te spominja na puščo, suhi °Pi trav in redko grmičje predstavlja-,a edino vegetacijo. Da pa tu obstoja Zlvljenje, ti pripovedujejo steze, ki kakor nireža prečkajo vzpetine in se strmo ^Puščajo v dolino. To so bližnjice, ki ve-Zeio dolino preko hriba z drugo dolino. Gnojenih steza je mnogo, vsaka služi v Žotove namene. In če so steze strme, te-<lai moramo vedeti, da Istrani šivajo do-’Pa obutev, s katero varno stopaš po strminah v klance ali navzdol. Istrska zna-^dnost so trmasti oslički, ki so rojeni ?a tamkajšnje prilike. Na njih tovorijo aar se le da in brez njih bi po stezah "l'o težko. Tako so često edino živinče jjri hiši in morda še kakšna koza, ki nadomešča kravo.
vPota, steze in ceste niso nikoli za-Puščene. Naprej in naprej srečuješ žene,
ki tovorijo, druge nosijo jerbase na gla- j vah, majhne vozičke vlečejo voli z ogromnimi rogovi. Te skupine so namenjene v mesto da prodajo mleko, zelenjavo, les itd., kar jim premore doma zemlja. V tem vrvenju, ki postane še večje čim bolj se približuješ mestu, čutiš delavnost in marljivost Istrana, ki kljub bolj pasivni zemlji zna uravnavati svoje življenje. Doma pa Istran, ki je vezan na zemljo, skrbno obdeluje krčevino, majhno rjuhasto njivico, ki jo je ustvaril sam in ki jo varuje. Razgaljen poleti, v hladnejši jesenski in zimski dobi zavit v preprosto obleko, suče težko šapo s katero obdeluje lapornato zemljo. Noge ima zavite v žakljaste krpe povezane z vrvico, da se ubrani blata in mraza.
Nekateri predeli imajo še svoje posebnosti. Že po tipih prebivalcev ločiš svetlo- in temnopolte, ki so zajeti v isti življenjski vrvež vsakdanjega dela. Večinoma so obdelovalci polja, tu in tam so tudi delavci, ki iščejo zaslužka v industrijskih podjetjih, ki so postavljena niže ob morj*.
Največja posebnost, ki daje sramoten pečat prejšnji kapitalistični ureditvi je vprašanje kolonov. Bolj v notranjosti so sicer prosti ali svobodni kmetje, ki se borijo s težkimi prilikami, boljši, bolj rodoviten in priročen teren pa je bil vedno v rokah finančnih mogotcev, veleposestnikov. Za razčiščevanje pojava kolonov in kolonaškega gospodarstva, je treba pogledati po fevdalni družabni ureditvi, ki ni pripoznala obdelovalcu zemlje — kmetu pravice do zemlje, kar je bila obenem njegova osnovna človečanska pravica. Kmet in obdelovalec je bil tudi po zakonitih predpisih naravnost priklenjen na zemljo, dejanski lastniki pa so bili različni grofje, knezi, graščaki, cerkveni imenitniki, ki pa so si bili 'v bistvu vsi enaki. Od kmeta so terjali le eno in to je globoko spoštovanje in suženjski odnos do njih, ki pa je prihajal do izraza najbolj v gospodarskem odnosu. Namen pijavk je bil, čim več iztisniti od kmeta , obogateti na račun upognjenih hrbtov tlačanov, na račun njihovega znoja in njih žuljev. Čim bolj je »boljša« družba, sestavljena iz fevdalnih gos Ufe-
•hdar danes pade kopača v plodno ze mljo, Istran ve, da ne bo več rodila izkoriščevalcu, temveč poštenim Ijaden
» njemu.
Orodje je poljedelcu prijatelj, s skrbjo ga popravlja, da bo lepše delal in da bo
otrokom lepše.
dov, želela udobnejšega in razkošnejšega življenja, več se je od tlačanov zahtevalo. Zato ni slučaj, da so bili postavljeni priganjači, valpti in razni nadzorniki, katerih služba je bila budno bdeti nad delom tlačanov. Da je priganjaštvo bilo uspešno je pomagal bič, palice, ječe, hude kazni. Ni malo primerov, da so razpolagali fevdalci tudi z življenjem svojih podložnikov, njih privatno lastnino, celo z nevestami in ženami.
Če je bila fevdalna doba suženjska veriga na rokah kmeta, tedaj se moramo zavedati, da si je moral kmet dolgo dobo snemati te verige in da imamo še danes v izrazito kapitalističnih državah fevdalni red ohranjen, čeprav z majhnimi izpremembami.
Izkoriščevalski razred je ves čas, tudi po padču fevdalizma ostal gospodar položaja. Kmetje so se upirali celo z orožjem, bili pa so nujno vrženi ob tla in pokorjeni. Skupno z zgodovinskim razvojem so bili deležni gotovih reform in sprememb, postali so lastniki svoje zemlje, vendar pa pod krepko roko meščanske gospode, ki je prevzela komandno vlogo, še naprej izkoriščani in tlačeni.
Fevdalci so dali zemljo toda ne vso, najlepše kose, ogromne predele gozda, rodovitnih in plodnih polj, najboljše pašnike, vinograde so obdržali v svoji la-
sti. Sami jih niso obdelovali, temveč najemniki. Zgodilo pa se je, da so si podredili celo vrsto propadajočih kmetov, ki so prišli v njih odvisnost in nakopičili sebi zemljo velikega obsega. Tako pot so šle vse države, ki so se »odlikovale« po svojstvenem gospodarskem sistemu izkoriščanja človeka po človeku Taki odnosi so se ohranili do današnjih dni, pri nas je obračunala z njimi ljudska oblast, oblast ki nosi v sebi popolnoma revolucionarne tendence. V tem je tudi bistvo ljudske oblasti, ki je v temeljih izpremenila družbeni odnos in obračunala z izkoriščevalci, v kolikor so se še gibali. V tem je tudi bistvo ljudske volje in dokaz, da oblast postavljena iz vrst ljudstva ne more ukreniti prav ničesar kar ne bi bilo ljudski skupnosti v korist.
Razdobje po prvi svetovni vojni je prineslo vrhunec in obenem preokret, ki pa je bil uveljavljen v najvišji obliki izkoriščevalskega sistema kapitalizma v fašizmu. Fašizem, kot nosilec imperialističnih teženj kapitalistične države, je stremel za tem, da je obdržal vse stare oblike družbenega reda in jih celo stopnjeval. Fašizem je bil bolni izrodek kapitalizma, nanj vezan in priklenjen, zato je moral stopnjevati izkoriščanje, zato se je moral oborožiti s socialno nestrpnostjo (socialnim sovraštvom).
Dokazov, da je to res, je nešteto.
Vprašanje halonov in izhorišeevalshih veleposestnihov je eden izmed prepričljivih dokazov, kako je fašizem teptal pravice delovnega človeka
Koprski okraj je bil v pretežni večini, sasj kar se tiče najboljših in najplodnejših terenov, v rokah raznih veleposestnikov, ki jih je ljudstvo imenovalo latifundiste, kot nekdaj v času su-I ženjstva v starorimskem imperiju. Ljudje ki so delali na tej zemlji, ki so suženjsko obdelovali zemljo gospodu, so se imeno-' vali koloni. Samoumetno 'se je zdelo prejšnjemu redu, da, ima bogataš poleg ogromnega imetja v mestu, trgovin, zalog, še na stotine hektarjev zemlje, na kateri gara na desetine kolonskih družin samo, da se preživijo. Med gaji cipres in lepotičnimi pinijami si je latifun-dist zgradil vilo, letovišče, kamor je prihajal uživat ne le lepote morske I obale in sonca, temveč srkat svojim ko-I Ionom življenje, delo in produkte. Te vile i predstavljajo pravo nasprotje s pustimi
preprostimi domovi kolonov, ki so mu tlačanih.
Življenje kolonov je bilo svojstveno. Njihov cesar, bog, oblastnik in gospodar, vse to je bil latifundist. On je lahko razmeščal kolone, jih odslavljal, razpolagal z njimi kot z blagom. Koloni so bili v tako veliki odvisnosti, da jim ni prišlo na misel upirati se, ker tudi ni imelo smisla, pač pa so bili pokorni. Biti kolon jim je pomenilo v prejšnji dobi — življenje. Občutili so veliko socialno krivico, goreli od sovraštva do izkoriščevalskih veleposestnikov, niso pa imeli nobenega pogoja, da bi jim ofenzivni sunek, ki bi jjm prinesel neodvisnost, res uspel.
Kolonske družine so ponavadi števil-
Nadaljeoànjt na 2. strani
Na terasah gojijo trte. Danes so last onih, ki so jih sadili in gojili
Pod obokom brajde pripognjen obdeluje novi gospodar zemljo, ki je bila do sedaj »last« izkoriščevalskih pijavk
Kdo se ne bi vračal veselega obraza s polja, ki je nje-\ govoj v dom, ki je prav tako njegov
Danes se vračamo in sonce je visoko. Leta in desetletja smo se vračali domov — toda v mraku. Na zborovanju, kamor hitimo, bodo delili lastninske listine
Mala Angelina ne bo več poznala kolonskega trpljenja
21. januar je v Ankaranu zgodovinski dan. — Zborovalna dvorana bo zelena, čeprav je zima. — Delila se bo pravica za delovne ljudi
ne. Otroci, ki so dorasli niso imeli možnosti otresti se suženjskega življenjskega sistema, v šole niso mogli, ker so bili reveži, prav tako je bilo nemogoče usmerjati se v druge poklice. Ostajali so doma v hiši, se možili in niso redki primeri, da v hiši kolona biva štiri, celo pet družin. Živeli so v največji revščini, za silo preskrbljeni s hrano in obleko. Tudi to je popolnoma razumljivo, vse najboljše in levji delež je zahteval veleposestnik, drobtinice so ostajale kolonu. Tako je številnost delovnih sil prijala na eni strani gospodarju, ker je šlo delo ročno naprej, na drugi strani pa so fašistične oblasti izrabile to šte-•vilčnost, da so dajale svojemu zločinskemu in krvavemu režimu značaj množičnosti. Še srečaš po preprostih hišah številne slike zlasti mladih fantov v vojaških oblekah, ki so jih pošiljali v Afriko in na druga bojišča za osvajanje novih ozemelj in obenem za utrjevanje oblasti njihovih lastnih izkoriščevalskih veleposestniških pijavk. Sinovi so se torej borili proti pravicam svojih očetov, proti svoji lastni bodočnosti. Zgodovina pozna taka nasprotja, ki so celo nujna, pozna pa tudi dejanja, ki pometejo staro in gnilo in ustvarjajo boljše, lepše in vrednejše. To niso slučajne avanture, temveč jih razvoj prinese sam in so dejanja neizogibna.
Tako dejanje je naša domovinska vojna, ki je izoblikovala slovenski narod v gospodarja in potrgala vse vezi izkoriščevalskega sistema preteklosti. Ideja revolucionarnosti ni bila nam nikoli prej tako blizu in tako uresničljiva kot prav v vsesplošnem ljudskem uporu. Istrski kolon je čutil, da se maje njegova suženjska bitnost, čutil je, da je krivica doživela svoj konec. Aktivno in z vso naklonjenostjo je sodeloval v narodno osvobodilnem boju, ideja bratstva je povezala prav v isti meri slovenski živelj in italijanski v skupni borbi za demokracijo in svobodo. Prav boj, ki ga je ljudstvo bilo, je izpovedoval, da se stari družbeni red na revolucionarni način menjuje z novim in pravičnim, kjer ne sme biti ni-kakšnega izkoriščanja več. Kolon je pomislil brez dvoma na zemljo, ki jo je desetletja in več obdeloval in ni imel do nje nikake pravice. Spoznal je, kje' je bistvo njegovega dosedanjega zla. Tu je bilo jedro njegove revolucionarnosti, in prenehal je biti v pravem pomenu besede kolon. Postajal je kmet, gospodar.
Veleposestniki se niso čutili več varne, njihovi obiski so se omejevali na minimum in še tedaj so morali čutiti za sabo fašistične bajonete. Poizkušali so na vse načine doseči svoje. Niso hoteli zem-
lje, pač pa pridelke, sadove dela kolonskih rok. Ponekod so dosegli s silo ponekod niso uspeli. Zato pa so z vsemi silami podpirali borbo proti lujdstvu, ker se je šlo za veleposestva in za dobiček. Vsi ti veleposestniki so eksponenti svetovne reakcije in zato tudi eksponenti imperializma, ker le tam se upošteva njih zahteva po zemlji, ki je niso nikdar obdelovali, za katero niso nikdar dali niti kaplje svojega znoja. V svojem bistvu so tako pokvarjeni, da bi bilo smešno samo misliti o njih človekoljubju. V svojem bistvu, so ljudje, ki danes podpirajo in finansirajo fašistične in neofašistične bande, ker mislijo na svoja veleposestva. Krivično se jim zdi, da uživajo zemljo ljudje, ki so vanjo leta in leta dajali življenjsko silo. Zanje so koloni ljudje brez pravic, ljudje, ki jim ustvarjajo bogastvo in udobje. Razumljivo je, da se temu težko odpovedujejo, plačujejo šovinistična izzivanja v Trstu, nabavljajo orožje, plačujejo umore, plačujejo in organizirajo tatvine strojev v Pulju itd. To so eni in isti ljudje, reakcionarji, zavezniki zapadnega imperializma, zagovorniki kolonialnih tendenc, mednarodni banditi, sovražniki miru in bratstva med narodi.
Ko je bilo veliko dejanje, ko je bila domovinska vojna z orožjem končana in zaključena z zmago demokracije, tedaj je tudi Istra zaključila s sistemom kolonov. Pokazalo se je, da ni bila za časa borbe vržena parola »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« samo prazna beseda. Ljudska oblast, ki je izraz volje ljudstva, je izvedla agrarno reformo po kateri dosedanji koloni postanejo gospodarji zemlje, ki jo obdelujejo. Veleposestniki so še skušali z grožnjami in podkupovanjem posameznikov doseči, da se bi jim dajali pridelki. V vasi Ankaranu je veleposestnik nagovarjal tov. Košljana, da bi dosegel pri kolonih oddajo pridelkov in mu ponujal podkupnino v znesku 100.000 lir. Pozabil pa je, da so koloni edini, Slovenci in Italijani, in da so se borili za zemljo. Najbrže je veleposestnik pozabil, da se je Košljanov sin Gvido boril s puško za odpravo kolonata.
Koprski okraj, kjer se je kolonski sistem obdržal ' do zmage demokracije predstavlja okrog 3500 ha veleposestniške zemlje, ki prehaja v roke dejanskih gospodarjev kolonov. Ne gre torej za drobne kose zemlje, mogoče za njive v velikosti vrta, temveč za ogromna posestva poedincev, ki so živeli na račun 2000 kolonskih družin.
Naj navedemo nekai primerov. Veleposestnik Maier Mario Raimondo, ki trenutno biva v Trstu, ulica Giulia 35 je imel v Ankaranu posestvo, kjer so mu
I delali koloni. V globoki Istri je imel š* I eno posestvo. V Trstu pa poseduje ta iz-I koriščevalec še zalogo olja, kisa, miki jajc; vina vseh vrst, likerjev itd.
Veleposestnik Moretini Camillo j® imel prav tako obširno veleposestvo, Na njegovi zemlji lahko živi pet kmetov z družinami, kar je ljudska oblast tudi uresničila in razdelila njegovo zemljo med 5 družin nekdanjih kolonov. Gospod Moretini Camillo pa sedi trenutno v zaporu, kjer se mora zagovarjati za svoja protiljudska dejanja. Bil je fašistični kapetan in pri preiskavi je Narodna zaščita našla obremenilni ma" terial, ki dokazuje njegovo kolaboracio-nistično delovanje.
Ogromne komplekse zemlje je imela v rokah prejšnja dobra znana družba Istituto nazionale fascista della previdenza sociale Roma, ki je vzdrževala poleg vsega še bolnico. To zemljo je dobilo 9 poljedelcev, nekdanjih kolonov.
Najhujši primer izkoriščanja pa kaže veleposestvo tirana Madonizza, ki meri 238 hektarjev. Razdeljeno je bilo med 19 kolonov, ki so postali sami svoji gospodarji. S tem je zaključeno obdobje ko je de Madonizza pripeljal ob času dajatev cel aparat, ki je vršil kontrolo, in ki ga je sestavljalo v veliki meri njegovo sorodstvo.
Veleposestvo Grisoni (Pio istituto Grisoni) last neke bratovščine tipično izkoriščevalnega značaja je bilo podeljeno 9 kolonom in meri v celoti 46 ha.
Veleposestvo IRAS z 112 hektarji površine pa je postalo last 14 kolonov.
Ti primeri, ki so podani za območje KLO Ankaran so najbolj značilni. Razdelitev zemlje med nekdanje kolone pa kaže, da je boj proti fašizmu izrazito komstruktivnega značaja. Jasno je, da j® boj ustvarjalen, ker je bila zemlja vzeta ljudem, ki so komaj za to zemljo vedeli-Mnogi veleposestniki niso še nikoli na to zemljo stopili, kvečjemu so jo ogledovali, niso pa niti s prstom mignili, da bi rodila in vendar so jemali leta in desetletja in še več ves trud kolonov zase, da so živeli lahko razvratno, vzdrževali metrese in prirejali uživaške zabave. Vsak pošten človek lahko trezno Pre' misli kaj pomeni delo 2000 kolonskih družin, ki so si komaj ohranile obstanek h1 životarile v pomanjkanju in revščini.
Vrste kolonov so se mobilizirale same, ker jim je ljudska oblast dala za to vse pogoje. Primer Ankarana kaže, da je delo nekdanjih kolonov smotrno in izredno zavestno. Tako bodo sprejeli med se 7—9 družin iz okoliških vasi, ki so se udeležile po svojih članih aktivno kot borci domovinske vojne.

Istra vre, deli se pravica
Slovensko Istro je zajel val pravega ljudskega navdušenja. Delo kolonskih konferenc, ki so se vršile po vsem okraju je rodilo obilen sad. Koloni so, kot edini poklicani razsodili pred množicami kdo dobi zemljo in koliko. Delili so kot se deli pravica. Vsakemu po zasluženju. Iz svojih vrst so izločili vse one, ki so sodelovali z njihovim razrednim sovražnikom, razkrinkali »branilce« latifundi-stov in potisnili ob steno fašiste iz svojih lastnih vrst. To se pravi, da ne trpijo v svoji sredi izdajalcev delovnega ljudstva, to se pravi, da so morali razni šovinisti zapustili zemljo, ker se zanjo niso borili.
Tako so tudi odločali v Saletu nad Izolo. Zbrani koloni so dali glasove komu zemlja pripada in komu ne. Kako razumejo svojo pravico, kaže primer. Nekdo je podvomil v veljavnost agrarne
reforme v primeru, da bi koprski okraj pripadal svobodnemu tržaškemu ozemlju, in je zaradi izkušenj kako dela zapadna demokracija v coni »A« vprašal: »In če pridejo Angleži in latifundisti?« Izbruhnil je val' ogorčenja, možje in žene so vstajale. Sami so rešili vprašanje, namreč Jugoslavija je Titova in demokratična. Nikdar ne bo dopustila, da se ukine ljudska oblast, nam mora biti zajamčena svoboda in jamstvo za nas je danes vsa Jugoslavija in vsi njeni narodi. V ozadju pa se je dvignil nazadnje kolon, ki je celo življenje garal in zagrozil: »Naj le pridejo, toda če bi hoteli zemljo, pojdemo z vilami nadnje!«
V vasi Krog izveš, kako je gospodaril tam samostan, ki je izkoriščal 24 kolonov.
Nič drugače ne izjavljajo bivši kolo-
ni v vasi Semedela: »Latifundist ie prihajal in pobiral jajca, kokoši, pršut in klobase, kar smo pridelali je bilo njegovo, izbiral je med najboljšim, mi Pa še zabele nismo imeli.« Tako je bilo ne- 2 koč, danes pa je edini odgovor, ki ga )e dal kolon iz Semedele, velja pa za vse^, »Nikoli več ne bo prihajal krast, jaz “'C -J lam in zemlja je moja!«
Danes v 18 istrskih vaseh dele pravico: Ankaran, Vanganel, Sermin itd.
V roke sprejemajo bivši izkoriščanci latifundistov zakonito listino:	Odločbo
(Decisione), ki predstavlja dokument, s katerim je prešla zemlja v njihovo last. Poleg tega dobivajo še listino:	Sklep
(Decreto), ki pojasnjuje, da je zemlja pravilno in pravno vknjižena v zemljiški knjigi.
Zgodovinski dan v Ankaranu
Razdelitev veleposestev kaže skica na strani 6
Ankaran je lep kraj in ima bogato I zemljo. Že prej smo omenili, kako je | bila zemlja razdeljena. Gotovi Grisoni, Iras, De Madonizza, Moretini in tem slični izkoriščevalci so doživeli nekaj čudovitega in grenkega obenem. Njihovi nekdanji koloni, ki so morali tiho prenašati vse krivice, so prenehali s svojim delom že v zgodnjih popoldanskih urah in to 21. januarja. Dan je bil lep. Kot nalašč za delo. Dokaj topel in morje je temno modro mirovalo. Hiše bivših kolonov, posejane po pobočjih, so razkazovale svoja svetla lica. Povsod zastave z rdečo zvezdo; slovenske, italijanske in jugoslovanske. Med nizko gojenimi nasadi breskev, so udarjale v zemljo težke šape, da se je tu in tam pokadilo. Po svoje so napravljeni ti Istrani. Delovni suknjič in obleka, na zagorelo čelo je pomaknjena kučma. Noge so zavite v krpe in večkrat prevezane. S krepkim glasom se pokličejo na velike daljave. Bili smo med njimi, da ugotovimo, kako je. Po obrazu presodiš, da se ne bojijo sonca. Hite- okopavati, te dnj sejejo grah, ker je pravo vreme. Spretno pada kopača in se zasaja v lapornato prst. Med delom po-brundajo in rečejo kakšno. Danes so nekam vznemirjeni. Odlagajo orodje in se vračajo domov. Kolikokrat so se že tako vračali proti hiši, kjer jim je od-kazal prostor gospod! Mnogokrat so korakali tako s kopačo čez rame, samo da je bil že večer in so vedeli, da bodo naslednji dan spet delali za gospoda.
Danes pa se vračajo, ko stoji sonce še visoko, in vračajo se domov kot gospodarji. Na 21. januar so čakali vse življenje. Zravnani hodijo med vrstami trt in oljk proti domu. Popoldne je sklicano zborovanje, kjer bodo prejeli pisane dokumente o lastništvu. Številčne družine doma so že zbrane. Vse je že pripravljeno za slavnosten trenutek. Doma bodo ostali le najmlajši, ki še kobacajo, in še kdo kot njih varuh. Nekoliko zapuščena je perutninarska farma, kjer je nekdanji latifundist gojil perutnino, kjer je včasih bila nastavljena posebna snažilka, kolon pa tja ni imel dostopa. Radi povedo, kako je bilo nekdaj. In poslušaš jih v slovenščini; druge spet v italijanščini.
Hlev ni spadal k hiši. Tam je bila živina gospodova, velik silos je bil gospodarjeva last. Kolon je imel samo svojo hiš« in nič več. Kolon tudi ni imel svoje živine, le roke za gospodarja. Smehljaje pospravlja orodje, se ozre po hlevu, okrog njega poskakuje številna otročad. Najstarejše dekletce prenaša vodo v skledi, da se bo oče lahko dostojno umil. Žena si gladi predpasnik in ji je nekam nerodno, da je brez dela. V ozadju hiše stoji cipresa že leta in leta temnozelena in mirna. Od vseh strani hite skozi polja skupine pražnje oblečenih ljudi. Nekatere skupine z zastavami. Tudi prj bližnjem sosedu, ki je oddaljen več minut, je živo. Družini Angelini in Gripaldi se tudi pripravljata na zborovanje. Angelinijevi imajo prostorno nizko kuhinjo, še nižje ognjišče, zgrajeno iz opeke. Na črni sajasti verigi visi kotel, na klopeh poseda mati in beza v žerjavico. Prijazno se smeje starka, lepo ji je, da je dočakala ta dan. Mirno gleda na svoje sinove in vnuke, ki jim je življenje zagotovljeno in ni več gospodovih priganjačev, da bi stikali po hišah. Tako ob svojem ognjišču je neštetokrat topleje, kot pa je bilo poprej. V istem poslopju, nekoliko bolj umaknjeno, bivajo Grispaldijevi. Če so zbrani kot danes, jih je dvajset po številu. Krepki sinovi so že praznični; oče povabi v kuhinjo pred ognjišče. »Tako je bilo, da se še spominjati nočemo več nazaj. Vi ne veste, kako so ob žetvi pribrenčali ti hudiči. Latifundist, sorodstvo in še drugi. Spodaj ob glavni cesti so postavili vage in mi smo nosili in pripeljali ves pridelek. Izbirali so in vagali. Rajši so vzeli več, kot manj. Hudo je bilo, danes sem pa miren za srečo svojih sinov. Delali bodo in kar bodo pridelali, bo njihovo. Sina mj je vojska vzela. Kdo ve, če se bo vrnil. Tudi tega so krivi ti zlodeji nenasitni. Še prgišča jim nismo mogli skriti. Nikoli pa niso vprašali, kako se preživlja številna družina. Garali smo, da se nam je črno delalo od vročine. Oni so posedali v senci tam pri vili; mi smo pili vodo, oni vino, kj smo ga mi pridelali. Nebo bi se moralo sesuti, tako sem se pridušal, pa se ni nič zgodilo. Šele partizani so pregnali hudiče
v skrivališča in prinesli pravico. To vemo mi vsi in zato smo, tudi če g0" vorimo italijansko, za Jugoslavijo in za Tita. Tako bomo lahko živeli, tako bodo ti črvički, moji vnuki, živeli kot ljudje. Jaz sem star in betežen, ampak še imam toliko moči, da bi udaril, bi prišli po delo mojih rok. Sedaj grem-Danes dobimo zakon, pisano listino, da smo gospodarji in zemlja je naša in bo-To vam pravim jaz in tako pravijo vsi tovariši.«
Ob cesti blizu zdravilišča je okrašena dvorana. Dekleta še nosijo zadnje sveže zelenje. Titova, Stalinova in Leninova slika so okrašene z bršljanom-Pod sindikalno zastavo in zastavami z rdečo zvezdo je nameščen prostor za govornike. Od vseh strani se zbirajo-Ob polni udeležbi zasedejo prostore vs* starejši, mladina se pomakne ob strani-Nastopajo ljudski govorniki, politični delavci, predani tovariši, ki niso niti y najtežjih trenutkih izdali skupne stvari-
Danes, 21. januar, je za Ankarance zgodovinski dan, ker jim njihova ljudska oblast izroča dokumente o lastnim-Boj je bil hud. Izkoriščevalci so Pre' gnani in se nikdar več ne vrnejo ropat in krast. Fašizma je konec. Mi tukaj pa se bomo še borili, dokler ne izgine poslednji ostanek zločinstva. Utr; jevali bomo ljudsko oblast in z dejanj1
jX)teptali vse naklepe reakcionarnih
imperialistočnlh slug, med katere spadajo tudi naše nekdanje pijavke. Z nami^ je delavski razred Trsta, Gorice, Tržiča, Furlanije, z nami je vsa Jugoslavija, vsi njeni narodi. Kar smo dosegli, si ne damo več iztrgati iz rok-Kot je dejal tov. Kardelj, tako velja1 Kolo zgodovine se ne bo nikoli več obrnilo nazaj, ne bo se zaradi tega, ker je deloven človek sprejel oblast, ker deli pravico pravični. — Govorniki so toplo pozdravljeni. Vzkliki so iz srca-Starejši so ganjeni, niso pričakovali, da se bo to kdaj uresničilo.
Komisija izroča dokumente uied vzkliki ljudski oblasti, Titu in Jug0" slaviji, med klici vsemu delovnemu ljudstvu sveta.
Istra vstaja svobodna, v Istri se deli pravica, v Istri je zmagalo ljudstvo-
Kakšni so prvi koraki za uresničevanje
našega delovnega načrta
v
Od Samca do Sarajeva mora steči še letos Mladinska proga
327 KM DOTjGA PKOGA!
180.000 IS Iti G All 111J KI7 BO GRAMIAl!
Mladina jugoslovanskih narodov je pripravljena, tudi tni mladinci in mladinke v Slovenskem Primorju. — Maršal Tito nam je rekel:
»Naj bi bilo to leto leto še bolj množičnega, Še večjega delovnega poleta mladega rodu Jugoslavije, ne samo pri izgradnji, ampak povsod, kjer dela in se uči mladina.«
Pripravljamo se za gradnjo, kajti od priprav je odvisno, kako bomo izpolnili nalogo, ki nam jo je zadal dragi maršal Tito.
Vojkovi brigadirji pri gradnji temeljev mostu v Ujeli
★ ★ ★
Napake pri ustanavljanju trgovin Pri krajevnih oz. mestnih odborih
Kontrolni Inšpektorat pri PPNOO v Ajdovščini ie ugotovil, da nekateri naši aktivisti, Slani Krajevnih ali Mestnih LO 'dmajo še dovolj jasnih pojmov pri usta-r avljanju trgovin krajevnega oziroma testnega odbora.
Jasen primer take nepravilnosti nam tie ustanovitev trgovine krajevnega LO 1 Cerknem.
V Cerknem obstoja že od leta
referenta, ki je forsiral ustanovitev trgovine KLO na ta način, pa smo posvarili.
Če bodo zadruge in trgovine KLO odnosno MLO delale na osnovi zdravega tekmovanja, bomo prav gotovo zadovoljili najširše ljudske množice, pripomogli bomo zdravemu razvoju in napredku i našega gospodarstva, edino s tako per-1945 spektivo lahko pričakujemo nekaj ' ““
dalje Nabavno-prodajna zadruga, ki se koristnega za delovne množice, zato molelo dobro razvija, saj oskrbuje okrog ‘d odstotkov vsega prebivalstva. Poleg
ramo vložiti vse sile, da se zadruge in državne trgovine odnosno državni in zadružni sektor najtesneje med seboj povežeta in sodelujeta.
Da se ne bodo ponavljale gori navedene napake, je potrebno naslednje: Krajevni LO skupno z okrajnim LO naj proučijo pogoje postavitve državne trgovine, upoštevajoč vse gospodarske pogoje v posameznih krajih.
0 postavitvi teh trgovin naj se vedno predhodno razpravlja na zboru volivcev.
KLO so dolžni ozir. morajo nepristransko podpirati zadružni in državni sektor, da se med njima razvije zdravo tekmovanje.
Inšpektorat kontrolne komisije.
*adrug pa obstojata še dve privatni tr-Sovini. Trgovine krajevnih odnosno mest-Dih ljudskih odborov so se začele po-vsod ustanavljati, zato so tudi v Cerkveni pričeli misliti na ustanovitev iste. 'J ozirom na to, da je Cerkno tekom na-r°dno osvobodilne borbe občutilo težke “Jarce okupatorja, je še danes precej stavb porušenih, tako da prostora primanjkuje. Krajevni odbor ni našel primarnega prostora za postavitev lokalov. Gospodarski odsek okrajnega ljudskega odbora je vedno pritiskal, naj se trgo-V)na krajevnega odbora v Cerknem čim •mej ustanovi. Člani krajevnega odbora I Cerknem so bili tako prepričani, da se ^Sovina ustanovi pod vsakimi pogoji, faradi tega se je KLO pričel pogajati s bgovcem Gabrijelom Bevkom iz Cerk-uega, da bi mu ta odstopil svojo trgo-m^o. pod gotovimi pogoji. Tlav. Bevk Gabrijel je uvidel »'kot potrebno«, da mida svojo trgovino v najem KLO in hm je stavil naslednje pogoje:
Kot najemnino za prostore naj bi t'L0 plačeval 4800 lir mesečno, za upo-rabo inventarja pa 1200 lir. Poleg tega mti bi ostal kot poslovodja te trgovine mn trgovca, uslužbenka v trgovini pa hčerka trgovca. KLO je v želji, da dobi ■'Svojo« trgovino, pristal na te pogoje, sestavil pogodbo, podpisali so jo zastop-h&i KLO in pa trgovec Bevk Gabrijel. Le pravno ni bila ta pogodba še potr-mna. Okrajni gospodarski odsek pa je Se Pred sestavitvijo pogodbe nakazal tovarišu Bevku Gabrijelu 50% kontingen-|a tekstilnega blaga, češ saj to bo itak jJRovina krajevnega odbora. KLO je ta-"bj, ko je videl, da je trgovec Bevk premi tako visok kontingent, napravil in-yenturo, da bi ostalo blago za prodajo trKovine KLO.
Ga omenjena pogodba ne ustreza in-mresoni širokih ljudskih množic, je ja-jmo. saj jo ne morejo sprejeti kot svojo mstno ustanovo, ker se t\i zanje ni iz-Vrmia nobena bistvena sprememba, pač Pa se je menjal le naslov. V zvezi z prnjo pogodbo pa se je pojavila v Cer-“hem tudi tendenca, da je treba sedaj Zadrugo počasi zadušiti, namesto da bi ^ ustvarila zdrava konkurenc,!, konku-rmica v obliki tekmovanja, kaiko s čim manjšimi režijskimi stroški in na čim 'mijši način postreči svoje odjemalce.
vGornji primer nam kaže, na kakšen način se ne smejo ustanavljati državne
.‘'Kevine. Ljudska oblast stoji na stali-
.KC,J, da se ustanavlja čim več državnih rffoyin, ]iajii državna trgovina bo pre-pr Ovila delovanje raznim špekulantom, baila bo svojim odjemalcem blago po ajnižje mogočih cenah, svoje posloya-tie s‘ bo uredila s čim manjšimi režij-Kitni stroški, poleg tega pa bo načrtno nzdeljevala blago, katero bo na razpo-za potrošnike Ta njen uspeh pa ,7? mogoč le, če bo ustanovljena na sanavi podlagi.
Ga se bo popravilo tudi stanje v
Zagotovimo material za načrtno
delo
Mi smo v novem tekmovanju z novim produkcijskim, gradbenim, obnovitvenim in splošno gospodarskim načrtom, ki so ga izdelali naši organi za pripravo načrta z večjo ali manjšo udeležbo naših množičnih organizacij in ljudskih množic sploh. V tem novem tekmovanju pristopamo torej k delu sistematično, to pa od nas zahteva še večjo bistrost, še več gibčnosti in požrtvovalnosti ter iznajdljivosti in delavnosti kot vsa pretekla tekmovanja, ker moramo v novem tek-
movanju prekoračiti načrt, ki je strokovno in znanstveno predviden kot naša delovna naloga. To svojo nalogo bomo izvršili pravilno, če se bomo obogatili z vsemi izkušnjami iz preteklosti, znali vse dobre strani uporabiti za delo v bodočnosti in odpraviti vse slabe strani.
Danes bi pred vsem govorili o tem, kako zagotoviti material za načrtno delo. V preteklih tekmovanjih dobro vemo, da smo za gotova gradbena ali celo pro izvajalna dela napravili nekak improvi-
ziran načrt in pristopili takoj k delu. zanašajoč se na naše sposobnosti, na našo iznajdljivost. To je zahtevalo od nas vseh, da smo bili v istem času načrtovalci, delavci in oskrbovalci materiala Tako je prišlo do tega, da so poedini mizarji v času, ko bi morali vršiti svoja delo iskali les, ga nabavljali in prevažali, poedini zidarji iskali opeko in apno, se prav tako ukvarjali z dobavo in prevozom itd. Tak način dela bi bil odslej naprej nepravilen kljub temu, da smo v preteklih tekmovanjih samo s takim načinom dela lahko uspeli ustvariti vse, kar smo dosegli. Danes pa bi bil tak način nepravilen in s takim delovnim načinom ne bi niti dosegli, kaj pa šele prekoračili našega načrta.
Iz tega torej sledi, da se mora v novem tekmovanju vršiti delo organizirano in sistematično. Že danes poedinci sprašujejo, ali smo prenehali na Primorskem tekmovati itd. Nekateri čakajo gradbene sezone. Vsi pa moramo vedeti nekaj. Mi že danes tekmujemo. V trenutku, ko na primer nastopi gradbena sezona, je treba na predvidena mesta poslati samo
določeno število delavcev strokovnjakov, delavcev prostovoljcev in delo se mora pričeti. Da se bo pa to delo lahko pričelo, pa mora biti tam pripravljen gradbeni material, to se pravi, da mora ta material nekdo pripraviti in ga tja pripeljati. In ta nekdo ni nihče drugi kot mi sami, naše obnovitvene zadruge itd.
Torej je potem le res, da že sedaj tek-
mujemo. Seveda je res. In večina naših ljudi dejansko pripravlja material za načrtno delo. Tako že danes žgo apno in ga bodo sporazumno z gradbenimi podjetji prepeljali na mesta gradenj pred gradbeno sezono, ga preskrbeli tudi &a tiste kraje, kjer se lahko vrši notranje delo, prav tako se vrši priprava lesa za mizarska dela, za ostrešja, za potebo industrije, za gradbena podjetja, obnovo in novogradnje. Kjer k takemu delu ljudje še niso pristopili, naj pristopijo takoj, če hočejo svoj načrt uresničiti. Dobro morajo premisliti in se pozanimati, kje so predvideni materiali za njihova dela, ki so predvidena v načrtu, oskrbeti in zajamčiti morajo pravočasen dovoz tega materiala in ne smejo pri tem pozabiti na nobeno stvar kot na primer cement, žeblje, okovje, steklo, električna napeljava itd., ker bi vse to samo povzročilo zavlačevanje dela.
Prav enakega pristopa pa zahteva od nas priprava orodja in strojev, ki je nujno potrebna za predvidena dela. Že danes moramo točno vedeti, kje so za nas na razpolago gotovi stroji, kdaj jih bomo rabili itd.
Naše množične organizacije morajo skupno z organi ljudske oblasti in sindikati to vprašanje priprave materiala resno preudariti in organizirati še povsod tam, kjer tega ni, vsa potrebna dela za pripravo materiala S takim načinom stopamo v tekmovanje in to je jamstvo, da bomo naloge načrta ne samo izpolnili, ampak tudi prekoračili.
Leto 1947 se bo bistveno razlikovalo od minulega ne toliko radi dela samega kot zaradi skupnega državnega načrta, ki ga bomo izvajali tudi mi Slovenci v Slovenskem Primorju. To bomo dosegli g priključitvijo na katero smo se že ves čas po končani vojni proti okupatorju pripravljali. Preteklo leto je bilo polno delovnih akcij, bogato na izgradnji in obnovi naše zemlje. Vse to je razumlji-Hoteli smo nekaj storiti, delovati,
DOMA PA BOMO TUDI GRADILI
še vedno naša naloga, ki ji moramo po-1 čin gojenja žlahtnih kultur bo že prvo svetiti vso pažnjo. Tega ne smemo za- ! leto pokazal uspehe, ki pa bodo iz leta
pomagati domovini, čeprav si še nismo bili popolnoma na jasnem o naši zmogljivosti, nismo poznali do potankosti naše delovne sile, nismo poznali vseh delovnih prijemov, ki so potrebni za načrtno izvajanje gospodarske obnove in izgradnje.
Dosegli smo sicer velike uspehe, ki se dvigujejo v miljonsko vrednost. Vse to smo storili, vsaj večino s prostovoljnim delom. Pregledali smo svoje vrste, ocenili moč, ugotovili potrebe, tako da
danes lahko predvidevamo. Znana teza -a—-j-s- ™-—	----- -
velikega Lenina je da, predvidevati se I bi se povečala m to občutno, površina !
brisati sami pred sabo, sicer bi morali v leto še večji. Potrebno bo, da se dela priznati, da ne sledimo pozivu dragega v najkrajšem času lotimo, da bo uspeh maršala Tita in da ga ne razumemo. ! in dokončna ureditev zagotovljena. Čim Res pa je nekaj drugega ,da smo pri- ' bodo ta dela dokončana, bo možno ure-pravljeni sleherni hip, kadar kliče Tito, diti tudi obrobna zemljišča, ki so isto-domovina, bodočnost in bodoča pokolje- ! tako potrebna osuševanja, v slučaju su-nja.	še pa je zajamčeno umetno namakanje.
Ostaja pa še drugo vprašanje, ki ga ] Naš kmet vidi v tem vso pažnjo, ki jo moramo načeti prav sedaj, ko smo pre- , posveča naša ljudska oblast njegovemu gledali vrste frontašev in njih priprav- j zboljšanju.
Ijenost. In kaj je tisto drugo? Mi dobro I Enake važnosti je regulacija Koren-vemo, da bo obnove nekdaj konec, ker tana, ki se izliva v Nanošco (nad Hru-bo vse obnovljeno. Kaj tedaj? Dejali bi, ševjem proti Postojni). Območje, ki je tedaj bomo pričeli graditi. Izkušnje pa ! podvrženo škodi in ki ne daje radi tega nam pravijo drugače, namreč, da bi rav- j kar bi moralo je dolgo okrog 750 m.
nali napačno, ako ne bi že sedaj pri-
čeli z gradnjo novih objektov, podjetij, tovarn in naprav.
Pred nami stojijo v letošnjem letu dela večjega obsega. To je melioracija ali reguliranje Lijaka, Korentana in zgornjega toka (Timava) Reke. S tem
Slično kot pri Lijaku uspevajo le kisle trave, ki pa so celo za živino nepriporočljiva krma. Izboljšava zemljišča pa bo dovolila gojenje njivske kulture, ob kateri je naš kmet dejansko zainteresiran. Mrtva zemlja bo pridobila svojo veljavo, ker bo naše delovno ljudstvo obvladalo
danes
gospo-
naravne sile, kar je bilo vse do nemogoče. Razlog je bil ta, da _ darski fašistični režim ni nudil ničesar kar bi služilo stvari delovnega ljudstva in ker mu je prijala zaostalost našega kmečkega življa, ki je bilo v večjih primerih prisiljeno zapustiti lastno grudo in iskati kruha po svetu.
Kot tretje območje, ki nas v tem letu pričakuje, da mu priskočimo na pomoč je regulacija reke Reke (Timava) od mosta pri vasi Polje (pri Ilirski Bistrici) proti Jablanici. Območje zavzema dolžino 8 km, prerez je 10 krat večji kot pri Lijaku. Regulacija bi tu pomenila isto kot v prejšnjih dveh primerih. Z regulacijo struge pa bi pridobili znatno o-zemlje.
Res je, časi se sučejo, toda zasukali smo jih mi sami. Izkoriščanje, neznanje, zaostalost jemlje konec in uveljavlja se »navaden« deloven človek, kot odločujoča sila nove družbe.
pravi “zmagati. Torej smo si zagotovili gospodarsko zmago, ki jo bomo v prvi petletki, vključeni v Ljudsko republiko Slovenijo ter s tem v Jugoslavijo, začeli uresničevati skupno z vsemi Jugoslovanskimi narodi. Biti nam mora jasno, da pomeni gospodarska politika Titove Jugoslavije razvoj industrije in e-lektrifikacije, kar lahko bistveno vpliva n» smer družbenih odnosov in dà dr-
Gerkji
na
ÈÈ
žavi potrdilo, da ljudska oblast ne more ničesar storiti, kar ne bi služilo v blagostanje vsej državi, skupnosti, vsem državljanom. Skupni pogledi so prvenstveni, ti nam morao biti razumljivi. Vedet; moramo, zakaj bo mladina gradila novo železniško progo, zakaj nove tovarne, elektrarne, čeprav ne stojijo za našo vasjo.
Biti pa nam more razumljivo in kakor na dlani, da smo dolžni poleg velikih skupnih del, z vso pripravljenostjo obvladati in zaceliti rane doma. To se
naiemninsko "pogodbo.''1 Gospodarskega 1 pravi, da ostaja obnova našega podeželja
plodne zemlje, ker bomo v vseh treh i slučajih ukrotili in poglobili struge, zem- . Ijo pa iztrgali vodnemu pustošenju.
Poglejmo območje Lijaka danes. Pod- * nebje je tam sila ugodno, ni podvrženo » dejstvovanju burje kot gornja Vipavska . dolina. Dolžina prizadetega ozemlja zna-ša okrog 7 km, površina pa do 250 ha. Vsa ta ogromna površina predstavlja pust svet, kjer danes uspevajo ki ste trave, katere pa ne predstavljajo občutne vrednosti. Ni čuda če so lastniki tamkaj-šne zemlje pokazali živo zanimanje za rešitev tega vprašanja in vidijo v tem velik pozitivni gospodarski moment. Z regulacijo in poglobitvijo Lijaka bi se obsežno zemljišče osušilo in bo imelo vse pogoje, da sprejme žlahtno sadjarstvo. Tako bo naravnost sijajno uspevala trta, breskve, hruške itd., kakor tudi vrtne kulture, ki bodo vrednost zemljišča povišate za 5. celo za 10 krat. Zemlja v tem pasu je ena najboljših, možna bo sistematična obdelava in sodoben na-
Novozgrajena šola v Vrtovinu. Za izgrad njo domovine moramo graditi proge, tovarne, elektrarne, ceste, šole, izsuševati zemljo, pripravljati gradbeni materjal,
da si zagotovimo blagostanje.
BOSIBA ZA KOROŠKO
Slovenski narod zahteva Slovensko Koroško, ker je tu obstojala vedno največja nevarnost germanske agresije, ker hoče zavarovati svobodo vsem Slovencem in vsem jugoslovanskim narodom.
Boj za Koroško ni v ničemer različen od boja za Julijsko krajino, kjer je treba zavarovati interes slovenskega življa. Če se Jugoslavija bori na eni strani proti imperialističnemu pritisku sedanje nedemokratične Italije, se na drugi strani proti Avstriji, ki je še bolj nevarna naši svobodi, ker za njo pritiska Nemčija, ki se do danes še ni odpovedala svoji napadalnosti.
Izhodiščna točka za vse zavezniške in združene sile pri urejanju njihovih odnosov s povojno Avstrijo mora biti deklaracija Moskovske konierence od oktobra 1943. V tej deklaraciji sta postavljeni dve načeli: obnovitev neodvisne Avstrije in njena odgovornost za udeležbo v vojni na strani hitlerjevske Nemčije.
Vlada FLRJ, ki v celoti sprejema obe načeli Moskovske deklaracije, ki ju ni mogoče ločiti drugo od drugega, želi opozoriti, da obstojata odgovornost in krivda Avstrije, ki izhajata iz njene udeležbe v vojni na strani hitlerjevske Nemčije, v naslednjem:
V	ustvarjanju načrtov i« izvrševanju priprav za napad na Jugoslavijo, v aneksiji jugoslovanskih ozemelj in v germanizaciji jugoslovanskega prebivalstva. V Avstriji so bili že pred anšlusom ustvarjeni taki načrti in so se izvajale take priprave, ki so prihajale do izraza v podpihovanju stare avstrijske ideologije o pravicah Nemcev do germanizacije jugoslovanskih dežel, v ustvarjanju in širjenju nacistične teorije in nujnosti uničenja slovenskega naroda, v ustvarjanju posebnih kadrov za okupacijski režim, kakor tudi za germanizacijo v Jugoslaviji, v ustvarjanju posebnih avstrijskih centrov za organiziranje pete kolone v Jugoslaviji itd. Vsi tukaj našteti in številni drugi pripravljalni ukrepi so bili po anšlusu še okrepljeni.
V	vsestranski udeležbi pri hitlerjevskem napadu na Jugoslavijo. Avstrija je postala brez odpora glavno vojaško oporišče, s katerega je hitlerjevska Nemčija 6. aprila 1941 izvršila napad na Jugoslavijo. Prav tako brez odpora je postal sestavni del hitlerjevskega vojnega potenciala tudi celokupni ekonomski potencial Avstrije ter v celoti služil hitlerjevskemu vojnemu stroju. Komandna sestava hitlerjevskih čet, ki so izvedle napad na Jugoslavijo, je bila v znatnem delu avstrijska. Na čelu teh čet so bili avstrijski generali, ki so med drugim pripravili načrt za bombardiranje Beograda in vodili njegovo izvršitev. Avstrijske vojaške lormacije in avstrijski vojaki so prišli v sestavo hitlerjevske armade ter sodelovali pri izvedbi napada in pri okupaciji Jugoslavije.
V	okupaciji jugoslovanskih dežel in izvajanju vojnih zločinov nad jugoslovanskim prebivalstvom. Gestapo in vojaški upravni in ekonomski aparat na okupiranih ozemljih Jugoslavije sta bila organizirana in sestavljena po večini iz Avstrijcev, ki so skupno z Nemci iz rajha izvršili strahovite zločine nad jugoslovan-skm prebivalstvom (množične usmrtitve, zverinska mučenja, streljanje talcev, odvajanje v koncentracijska taborišča, odvajanje na prisilno delo v Avstrijo in Nemčijo, prisilno izseljevanje jugoslovanskega prebivalstva itd.) in ropali jugoslovansko imovino, ki so jo odvažali v glavnem v Avstrijo.
Vlada FLRJ smatra, da je do take udeležbe Avstrije v hitlerjevski agresiji proti Jugoslaviji in v izvrševanju takih zločinov nad jugoslovanskmi narodi prišlo zarad tega, ker stara avstrijska stremljenja po zasužnjenju jugoslovanskih narodov, po odvzemanju jugoslovanskih nacionalnih ozemelj, po nasilni germanizaciji jugoslovanskega prebivalstva niso izginila v Avstriji, ki je bila ustvarjena po prvi svetovni vojni, ampak so se okrepila, in to ne samo zaradi obstoja agresivnih sil v Avstriji, ampak tudi zaradi cele vrste mednarodnih okoliščin.
Vlada FLRJ, ki sledi sklepom anti-hitlerjevske koalicije, ki sledi interesom miru in vzpostavitve demokratičnih ter dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, smatra za nujno potrebno, da se v Avstriji likvidirajo viri napadalnosti. Vsako preprečevanje priklju čitve Slovenske Koroške in slovenskih
delov Štajerske Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter odrekanje pravic Gradiščanskim Hrvatom predstavlja ne samo podpiranje avstrijskih in nacističnih jjermanizatorskih in osvajalnih tradicij, ampak tudi zaviranje resnične demokratizacije Avstrije, izgradnje njene svobodne in neodvisne države ter vzpostavitve njenih normalnih odnosov z Jugoslavijo, nasproti kateri jo narava sama sili k bližnjemu sodelovanju.
Zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške in slovenskih obmejnih delov Štajerske k Jugoslaviji in po zagotovitvi nacionalnih pravic Gradiščanskim Hrvatom, ki izhaja iz načel in sklepov anti-hitlerjevske koalicije in ki je prežeta r splošnim interesom izgradnje demokratič nega miru, opira vlada FLRJ na zgodovinska, etnična, ekonomska in geografska dejstva ter na prispevku narodov Jugoslavije — zlasti še Jugoslovanov v Avstriji v borbi proti germanskim napa dalcem. Ta dejstva so že navedena i spomenici od 18. februarja 1946. Vlada FLRJ smatra za nujno potrebno, da ponovno ugotovi naslednje:
Današnja Slovenska Koroška samo ostanek nekdanjega slovenskega ozemlja, ki je bilo nekoč nekajkrat vec je, kakor sedanje ozemlje, čigar znaten del je Avstrija iztrgala slovenskemu narodu in ga germanizirala. Na tem ozemlju se je razprostirala prva slovenska država — Karantanija. Središče te države, na katero so navezane bogate tradicije slovenskega naroda, je bilo Slovenskem Koroškem. V srednjem veku je bila tu zibelka slovenske državne samostojnosti in slovenskega naroda sploh. Slovenska Koroška je vedno sodelovala v političnem in kulturnem življenju slo venskega naroda, v najnovejšem času pa je bil v njej eden izmed centrov kul turnega življenja Slovencev, ki je imel pomembno vlogo pri izoblikovanju slo venske narodnostL
Čeprav je bila Slovenska Koroška stoletja izpostavljena germanizaciji, se je vendar le ohranila kot strnjeno slovensko etnično ozemlje. V njej živi danes 120.000 Slovencev — 60.000 Nemcev, ki v glavnem živijo po mestih, pa je rezultat in živ dokaz nasilne stoletne germanizacije.
Značilno za geografski položaj Slovenske Koroške je to, da je njeno ozemlje odprto proti jugovzhodu, to je proti Jugoslaviji, kamor vodijo njene prirod-ne, iz davnih časov izkoriščane komunikacije. Slovensko Koroška se je ekonomsko razvijala in izoblikovala kot sestavni del slovenskega gospodarskega organizma Njena ločitev od ostalih slovenskih področij, to je od Jugoslavije, po prvi svetovni vojni in njena priključitev k Avstriji sta pomenili ne samo prekinitev njenega normalnega in naravnega ekonomskega razvoja, ampak tudi nazadovanje in propadanje cele vrste njenih gospodarskih panog.
Po prvi svetovni vojni je bila Jugoslaviji s saingermainsko pogodbo zadana krivica tudi v tem, da so bili slovenski obmejni deli Štajerske — občina Sobota, predel Lučane in radgonski trikot — dodeljeni Avstriji. Izmed celotnega števila prebivalstva tega področja, ki znaša 10.000 ljudi, jih je 6000 Slovencev, so ohranili svojo nacionalno zavest, jezik in nacionalno kulturo. Njihova usoda v Avstriji je bila enaka usodi koroških Slovencev.
Kljub vsem obveznostim glede nacionalnih manjšin je Avstrija brezobzirno teptala življenjske in nacionalne pravice Gradiščanskih Hrvatov, ki živijo v Vzhodni Avstriji na Gradiščanskem. Gradiščanski Hrvati so zavzemali veliko področje. Danes jih je ostalo okrog 70.000. Pred zlomom avstroogrske monarhije so bili izpostavljeni pritisku madžarskega režima in sosednih Nemcev. Za časa saint-germainske Avstrije in v nacistični Ost-marki so bili izpostavljeni premišljeni in načrtni germanizaciji. Iz njihovih šol in javnega življenja so sistematično izrinjali hrvatski jezik in vsiljevali nemškega. Njihovim javnim, gospodarskim in političnim organizacijam je bilo ovirano delo ter onemogočena dejavnost z raznimi upravnimi in nasilnimi ukrepi, ki so izzvali močan in zavesten odpor, ki je prišel do izraza zlasti med drugo svetovno vojno. Kljub nasilnemu raznarodovanju so Gradiščanski Hrvatje ohranili svojo nacionalno zavest, svoj jezik, svo-ie običaje in stalno zvezo s svojo hrvat-sko domovino.
Jugoslovanski narodi, ki so bili stoletja žrtve germanskega nasilja in ki so nasilje plačali z izgubo velikih ozemelj ter z raznaroditvijo velikega dela svojega življa s strani germanskih osvajalcev, imajo pravico, da se 200.000 njihovih bratov ne pusti, da bi bili tudi nadalje v Avstriji izpostavljeni nacionalnemu zatiranju in germanizaciji. Do tega imajo pravico tudi zaradi svoje udeležbe v vojni, zaradi svojih žrtev in prispevka, ki so ga dali za stvar zmage nad nacizmom, zaradi stoletne borbe koroških Slo-vendev in Gradiščanskih Hrvatov proti germanskemu zatiranju ter še posebej zaradi njihove borbe proti nacizmu in hitlerjevski napadalnosti. Posebej je treba poudariti dejstvo, da je bila Slovenska Koroška edino področje v mejah tretjega rajha, v kateri se je edino slo; venski narod dvignil k oboroženi borbi proti hitlerjevski Nemčiji, prepričan, da mu bo zavezniška zmaga prinesla nacionalno osvoboditev, kakor je bilo to obljubljeno v vseh deklaracijah antihitler-evske koalicije. Ta demokratična borba Jugoslovanov v Avstriji za njihove nacionalne pravice ter za priključitev Koroške in obmejnih slovenskih delov Štajerske k Jugoslaviji je veliko več prispevala k skupni zmagi kot celotno prebivalstvo Avstrije.
Zaradi teéa ima vlada FLRJ, obrazlo-živši v posebnih aneksih dejstva:
Udeležba Avstrije v hitlerjevski agresiji in okupaciji Jugoslavije;
narodno-osvobodilna borba koroških Jugoslovanov v Avstriji;
etnični značaj Slovenske Koroške etnografskim atlasom;
zgodovina koroških Slovencev; geografska in ekonomska povezanost zahtevanega ozemlja z Jugoslavijo — in Gradiščanski Hrvatje, čast predložiti naslednje zahteve:
1.	Da se Slovenska Koroška v površi ni 2470 kvadratnih kilometrov in z 180 tisoč prebivalci ter obmejni slovenski deli Štajerske v površini 130 kvadratnih kilometrov in z okrog 10.000 prebivalci, priključijo k Jugoslaviji in da se nova razmejitev izvrši na temelju črte, ki jo določa FLRJ.
2.	Da se prepreči nadaljnja germanizacija Gradiščanskih Hrvatov in da se reši njihovo vprašanje, bodisi s podelit' vijo posebnega statuta z zajamčenimi nacionalnimi pravicami ali — kot predlaga vlada FLRJ za ostale Jugoslovane, ki bi še ostali v Avstriji — z njjhovo izmenjavo z ono avstrijsko manjšino, ki bi smislu nove razmejitve prišla pod Jugoslavijo in ki ne predstavlja nič drugega kakor rezultat nasilne germanizacije ~ teku zadnjih desetletij.
Jugoslavija s polno pravico pričakuje, da bodo zavezniki upoštevali njen veliki prispevek k skupni zmagi nad fa šističnimi zavojevalci in izpolnili njene upravičene zahteve v pogledu Slovenske Koroške, slovenskih obmejnih predelov Štajerske in Gradiščanskih Hrvatov, in to toliko prej, ker pri izdelavi dosedanjih mirovnih pogodb njene upravičene zahteve niso bile upoštevane v odgovarjajoči meri. Jugoslovanska vlada upa, da se tokrat ne bo ponovil postopek, ki. mu je bila izzostavljena FLRJ ob tej priliki
Skupna fronta demokracije v Italiji bo preprečila pot reakciji
Na zaključni seji nacionalne konference Komunistične partije Italije v Firencah je imel generalni sekretar Paimiro Togliatti govor, v katerem je omenil, da nastopa Komunistična partija v sedanjih razmerah kot vodilna sila ne samo delavskega razreda, ampak tudi vseh širokih množic delovnega ljudstva Italije,
>Večina članov Partije,« je rekel Togliatti, »je sedaj doumela, da politika Partije predvideva vrsto političnih aktov in borbenih faz, ki so povezani in vzajemno odvisni, aktov, za čijih uresničenje mora uporabiti Partija ves svoj vpliv na vse sloje delovnega prebivalstva.
Vodilna vloga in moč Komunistične partije se da pojasniti s tem, ker njena aktivnost z razliko od vseh drugih strank, ki preživljajo težko krizo, v celoti odgovarja njenemu programu in načelom. Ko govorimo o demokraciji, svobodi in socializmu, izražamo najgloblje težnje množic, ki gredo za nami s prepričanjem, da jih vodimo k dosegi omenjenih ciljev.«
Glede konkretnih nalog Partije je Togliatti rekel: »Da bi pravočasno preprečili pot reakciji, je nujno potrebno ne samo krepiti Partijo, ampak razširiti tudi skupno fronto demokracije v deželj ter ustvarjati trdne sporazume z onimi političnimi silami, ki so sposobne, da stopajo naprej na temelju demokracije.«
PROTEST VUJA-e JE IZRAZ OGORČENJA LJUDSTVA SLOVENSKEGA PRIMORJA
Cona B ostro protestira proti ropanju ljudske imovine
V Pulju so se odigravali krvavi dogodki. Civilna policija je streljala v množico delavcev, ker so branili svojo skupno last in ljudsko imovino. Celotna cona A je izpostavljena ropanju, posebno predeli, ki bodo priključeni Jugoslaviji. Zločinsko početje je organizirano, odločujočo, če ne vodilno vlogo igrajo anglo-ameriške zasedbene oblasti. Za Puljske žrtve terjajo 'zadoščenje tržaške proletarske vrste, delovno ljudstvo vse cone A.
Nič manjše pa ni ogorčenje ljudstva v coni B, ko ugotavlja teror in zločinska dejanja V coni A. Posebno žrtve v Pulju so povzročile val neizmernega ogorčenja. Tepta se skupna pravica, zakoni in dogovori, mesto tega je postal zločin postava.
Številni protestni shodi, odkoder pošilja” jo resolucije, se dan na dan vrstijo. Ljudstvo govori. Prebivalci II. Bistrice, delavci in kmetje v svoji resoluciji pišejo: »Dovolj je zločinov! Napreden svet se je boril proti fašizmu, toda ne za zmago take demokracije kot jo vodijo anglo-ameriške vojaške oblasti v coni A. Danes ropajo stroje, streljajo v množice delavcev, ki varujejo občeljudsko lastni; no. Mi pa izjavljamo, da smo pripravljeni se boriti proti vsem krivicam in nasilju, obsojamo početje oblasti v coni A, obsojamo vlade, ki so za to odgovorne. Pra; vica je samo ena in antifašisti v Julijski krajini si jo bodo zagotovili če danes ne — tedaj jutri.«
Grška demokratična armada je pričela z boji na otoku Rodos
Kakor poročata AP in Reuter, je napadlo 500 pripadnikov grške, demokratične armade monarhofašistične eno-! te v bližini mesta Jasmosa in Polianto-sa, 15 milj zahodno od Komotine v Trakiji. Po peturnem boju so se umaknili, ko so izvršil, svojo nalogo. V boju je padlo več vojakov.
Sile grške demokratične armade so se tudi uspešno bojevale proti monar-hofašističnim enotam na področju Kozana in v severni Grčiji, kakor tudi v mestih Argos in Orestikon, 10 milj južno od Kastorije. Svoje akcije so razširile tudi na otok Rodos.
Sile demokratične armade so prekinile telefonske zveze med Solunom-Ede-som ter med Atenami in Lariso.
Francozi trpijo občutne izgube v borbi z Vietnamom
Vietnamski radio v Hanoju je sporočil, da so v zadnjih dneh bojev v Hanoju in okolic; Francozi doživeli težke izgube v ljudeh in materialu.
15. januarja so bile po istem, poročilu ogorčene borbe med francoskimi in vietnamskimi silami v jugozahodnem predelu Hanoja v bližini bolnice Vong. Ob tej priliki so bile francoske izgube tako resne, da so morali hitro poslati ojačenja. Istega dne je bilo uničenih 5 francoskih tankov pri napadu francoskih čet na bolnico v Bah Maju in na radijsko postajo v Hanoju. Pri poskusu zasedbe letališča v Bah Maju so Francoz, izgubili 12 vojakov.
Kakor se je izvedelo, je bilo pri bombardiranju Nam Dinha po francoskih bombnikih ubitih 200 ljudi.
V isti oddaj, je vietnamski radio sporočil, da je bilo uničeno večje število francoskih padalcev, spuščenih 12. januarja na prostoru Hue, na pol poti med Hanojem in Saigonom. Ob tej priliki so vietnamske čete zaplenile znatne količine materiala in opreme, vržene iz letal.
Pri pregledu položaja je vietnamski radio sporočil, da so trenutno v teku borbe pri mestu Tujhoa, 200 milj južno od Turana.
Uprave ladjedelnic v Trstu nočejo zaposliti partizanskih borcev
Zveza primorskih partizanov v Miljah je protestirala pri ravnateljstvu ladjedelnice Sv. Roka, ker je najelo novo osebje, ni pa zaposlilo nobenega bivšega partizana. Odredba št. 235 ZVU določa, da morajo podjetja, ki sprejemajo v službo nove ljudi, zaposliti 50 odst. partiza-nov-borcev in povratnikov. Kljub temu pa se omenjeno podjetje ni držalo odredbe Zavezniške vopiške uprave.
Poljski vohuni so prejeli za izdajstvo dostojno kazen
Na razpravi proti Groliolskemu in sokrivcem je državni tožilec v svojem končnem govoru poudaril, da je izvrševala teroristična organizacija (VIN) samo vlogo plačanega vohuna. Poljsko podzemlje nima mnogo članov niti moči. Če ne bi prejemalo pomoči iz inozemstva, bi sploh ne moglo obstajati.
»čudno je,« je izjavil državni tožilec, »da vodijo vohunski sledovi do vrat nekega veleposlanika, ki je na ta način kršil najosnovnejša načela diplomatskih odnosov med dvema državama.«
Groholski, Bacak in Kalioki so bili obsojeni na smrt, Kristina Posiorek, ki
Ranjeni delavec Cherstaldi Aldo, žrtev civilne policije. Še danes padajo žrtve za dosego pravic delovnega ljudstv a, za obrambo ljudske imovine
Na Poilskem le zmagala demokracija
CELO TUJI DOPISNIKI PRIZNAVAJO PRAVILEN POTEK
VOLITEV V SEJNI
Poljsko ljudstvo je z največjim navdušenjem in radostjo sodelovalo pri volitvah v zakonodajni Sejm. Ljudstvo je manifestiralo svoje zaupanje v zmago demokracije in napredka s tem, da je množično odhajalo na volišča. Po vsej državi je vladalo praznično razpoloženje. Ilegalne teroristične tolpe pa so na ve-čih mestih poizkušale motiti mirno izvajanje volitev, vendar so bili vsi poizkusi preprečeni. V poljski prestolnici — Varšavi — je že dopoldne glasovalo veliko število volivcev.
Po dosedanjih izidih je glasovalo v mestu in okrožju Wroclaw več kot 90% volivcev. V okrožju in mestu Katowice je dosedaj glasovalo 97% volivcev V mestu Nisa je glasovalo 100%; v Bitomu 100%, v Ratiboru 95%, v Stelci 95%, v mestu Katowice do 18. ure 89%, v okrožju Katowicu pa je glasovalo do večera 90% volivcev. Velika volivna udeležba je bila tudi v mestu Lodz. V mestu 01-stinu je glasovalo več kot 90%.
Ilegalna teroristična tolpa je poskušala motiti izvedbo volitev v mestu Je-sko, vendar je bila razgnana. Tolovaji so pustili dva mrtva, več pa je bilo ujetih. V okrožju in mestu Lublin je glasovalo 97% volivcev. V Gdansku in Gdi nji je prišlo veliko število volivcev na volišča. V mestu Leba je glasovalo 100%, v okrožju Bidgošč, v okraju Helmn je glasovalo 92%, v okraju Hojnice 88% in v okraju Subine 91%. V Bialostoku je glasovalo veliko število volivcev, v Štet tinu je prišlo na volišča do 16. ure po poldne 70% volivcev. Iz Krakowa javljajo o veliki udeležbi volivcev. V Poznanju je do 12. ure glasovalo 55%.
Volivna udeležba je naraščala od ure do ure. Kljub težju in snegu, ki je pričel naletavati okrog 13. ure, so se zbirali volivci z belordečimi zastavicami in volivnimi listami pred volišči, manifestirajoč za blok demokratičnih strank. Vo-livni izidi pa še ne bodo objavljeni. Po
Italija se vmešava v notranje zadeve Julijske Krajine
V zadnjem času, to je tik pred podpisom mirovne pogodbe, se je Italija začela vedno bolj vmešavati v notranje zadeve Julijske krajine. Posebno se zanima za odvažanje strojev in druge narodne imovine iz Pulja, kakor tudi za usodo puljskih fašistov. Italijanska vlada je poslala v Pulj dr. Cuerija, člana medvladne komisije v Rimu, in dr. Menegi-nija, glavnega inšpektorja vladnega urada za Julijsko krajino v Rimu. Pred dnevi pa je šel tolažit puljske fašiste še de-mokrščanski poslanec Pecorari, čeprav je Pulj pod upravo ZVU in * ne bi smeli imeti tam italijanski vladni predstavniki nobenih opravkov.
Dalje se Italija vmešava v notranje zadeve Julijske krajine tudi s tem, da je izdala neke obvezne predpise, oziroma določbe za tiste, ki se nameravajo izseliti
iz Trsta ali Tržiča v Jugoslavijo. Ker Trst ili Tržič spadata še vedno v cono A, nima italijansko zunanje ministrstvo nobene pravice določevati pravil, ki bi se jim morali pokoravati tržaški ali trži-ški {Iclživci»
Hkrati izvaža italijanska vlada razli” čen material izjtrajev cone A ter na način krši sporazum med Jugoslavi)0 in Anglo-američani. Po incidentih v Pulju nadaljujejo isto delo tudi v Trstu. Odvažajo pisarniški material in opremo iz uradov inšpektorata za delo v T^stu, ki je pripadal fašističnim korporacijam,
zdaj pa je odvisen od ZVU. Za to ZVU ne meni in mirno dopušča, da odvažajo v Italijo imovino, ki bi morala ostati v Trstu in pripasti svobodnem« tržaškemu ozemlju kot državna last.
Osvobodilna fronta Grčije zahteva prekinitev operaci j med delom anketne komisije
.«».«..v,,,	... Narodno osvobodilna fronta Grčije
j ^tvo ri 1 a ^ m ed "ni ìm i " z ve z o, panalo leti (EAM) je objavila resolucijo, v kateri pobija	I zahteva, naj partizanske sile preneha-
jo z vsako aktivnostjo v času delovanja komisije Varnostnega sveta, P° pogojem, da bodo to storile tudi vladine sile.
V resoluciji EAM-a se poudarja, morajo vsi pošteni Grki pomagati komisiji pri njenem delu, da bi je j* nf- ta način omogočilo, da sprejme objektivn zaključke, ki bodo prispevali k norma11* ziranju položaja v Grčiji.
poljskem volivnem zakonu ne objavljajo delnih izidov. Vse rezultate pošiljajo osrednji volivni komisiji, ki je dolžna objaviti končni rezultat najpozneje 12 dni po volitvah t. j. do 31. januarja.
Dopisnik Reuterja John Piti priznava/ v svojem poročilu iz Varšave, da se je poljski narod množično udeležil volitev v zakonodajni Sejm. Med drugim poroča,, f, da je po poročilih iz poljskih mest volilo v notranjosti dežele dopoldne 50 do 75 odstotkov volivcev. Dopisnik priznava, da ; je pri volitvah sodelovalo veliko število ; volivcev v vseh volivnih okrožjih, pa tudi . v tistih, kjer je vodstvo Mikolajczykove stranke ukazalo svojim pristašem, naj bojkotirajo volitve.
Pitt pravi, da je v posameznih četrtih Varšave glasovalo 100% volivcev. V vaseh varšavske okolice in v mestecih j® bil položaj isti kot v sami Varšavi.
Dopisnik prenaša nato izjavo Stanislava Mikolajczyka v kateri je rečeno, da ga je na volišču dočakala množica ljudstva, ki je demonstrativno pričela klicati: »Vrni se v London!« »Dol s Schumacherjevim prijateljem!« »Izdajalec!«
V svojem drugem poročilu iz Varšave poroča dopisnik tudi to, da so bile volitve izvedene v redu in miru. Nato pravi, da je po poročilih tujih novinarjev glasovalo več volivcev, kakor se je pričakovalo in da niso opazili nikakega pritisk* na volivce.	_ t
Dopisnik »Manchester Guardian« ob; javlja poročilo, v katerem skuša zanikati svobodo volitev v Poljski. Podpirajoč reakcionarne protiljudske elemente * Mikolajczykom na čelu, prinaša dopisnik izjavo Vincenca Bruja, člana nacionalnega sveta in predstavnika Mikolajczykove stranke na volišču v hotelu »Bristol«, v kateri ta pravi, »da niso prišle nikake pritožbe zaradi načina izvedbe volitev v njegovem volivnem okrožju«, da pa v nekem drugem okrožju volitve »niso bile svobodne«.
| F1ZKULTURA 1
RAZPIS MLADINSKEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA LRS
Dne 8. in 9. februarja se vrši mladinsko smučarsko prvenstvo ljudske republike Slovenije v Ljubljani, v slu-rfj*1. ?euS°dnih snežnih razmer pa v boninju. Na prvenstvu LRS bo imenovan najboljši aktiv, kot prvak republi-izbrani Pa bodo tudi prvaki poedi-n n panog. Republiško mladinsko prvenstvo bo obsegalo sledeče panoge:
Mladinci do 15 leta tekmujejo v smuškem teku na 5 km. Mladinci obeh skupin tekmujejo na skakalnici do 20 m.
Mladinci tekmujejo v smuku in slalomu (združeno) na progi 600 m, z višinsko razliko 80 m in 12 vratci.
Mladinke tekmujejo v smuku in slalomu (združeno) na progi 300 m z višinsko razliko 40 m in 8 vratci.
Vsako okrožje prijavi iz najboljših tekačev v okrožju po dve patroli'. Pa-trolni tek je na 4 km-
Posameznik se sme udeležiti tekmovanja samo v eni panogi in v skokih.
Na smučeh v svobodo
V spomin na junaške partizanske podvige odreja Okrožni fizkulturni' odbor za Vzhodno Primorsko na dan 2.
februarja partizansko smučarsko smučarsko nedeljo pod geslom:
Na smučeh v svobodo!
Vsa društva 'n aktivi, vsi naši industrijski in rudarski centri, vse sindi-kalne organizacije, vsi krajevni odbori oAMjfK in AFŽ, prevzemajo naslednjo
obvožo:
Obrati' vse smučarje svojega kraja, !>e glede na društva in organizacije in izvesti 7. njimi skupni množični pohod v neposredno okolico na razdaljo 5 do ° km- Pohod ni tekma, pohod je skup-nojmnožično smučanje na isti cilj. Pionirji in mladinci, moški in ženske, vsi, ki lima jo smuči, morajo ta dan s smučmi na pohod. Zaktivizirajte prav vse.
. V krajih, kjer je bilo v okolici partizansko bojišče, partizansko taborišče jdi partizanska pot, naj usmerijo društva pohod na tak spominski kraj in se med seboj dogovore, da pridejo iz raznih smeri istočasno na cilj. Uro pohoda določite tako, da najbolj odgovarja krajevnim razmeram in omogoči udeležbo prav vsem-
V krajih', kjer so edinice iz J- À. ali KNOJ-a, napravite pohod sporazumno z n jimi.
Po povratku organizirajte obhod vseh smučarjev po domačem kraju ob vzklikanju gesla: S smučmi v svobodo!
Kjer je mogoče, priredite zvečer kulturne akademije s predavanjem o važnosti smučanja v zvezi z narodno obrambo, o pomenu za zdravje in krepitev telesa, o pomenu smučanja za oddih in osvežitev delovne sposobnosti. Prikažite smučanje kot eno najvažnejših panog delovnega človeka-
Vsa društva in aktivi, a kjer teh ni, množične organizacije in učiteljstvo naj takoj sestavijo načrt za izvedbo tega dne in zastavijo vse svoje sposobnosti, da bo ta spominski dan popolnoma uspel. Tekmujte med seboj za čim pestrejšo izvedbo naše partizanske smučarske nedelje. Ne dajte smučarjem težkih nalog, imejte v vidu množičnost.
Nobeno društvo in noben kraj, ki si je svest pomembnosti našega narodno osvobodilnega gibanja, ne more in ne sme opustiti pohoda vseh smučarjev na ta dan. Posamezni kraji se lahko združijo za skupen načrt.
Naloge naših knjižnic
PRVENSTVO VZH0DN0PRÌM0RSKEGA OKROŽJA V ALPSKI KOMBINACIJI
„. V nedeljo dne 19- januarja so se vršile na Vojskem pri Idriji smučarske tekme v alpski kombinaciji za prvenstvo okrožja. Tekem se je poleg tekmovalcev iz vzhodnoprimorskega okrožja udeležilo tudi mnogo tekmovalcev iz Kranjske gore, Bohinja in J. A.
Poleg številnih tekmovalcev v alpski kombinaciji, saj jih je tekmovalo ”, se je tekem udeležilo tudi mnogo smučarjev in planincev, ki so se_ dne
januarja udeležili prvega partizanskega pohoda na Vojsko.
_Tega nočnega pohoda so se udeležili fizkulturniki iz okrajev Grgar, Tol-jaiu. Idrija. Ajdovščina, Postojna in Hetpelje—Kozina- Namen tega partizanskega pohoda je bil manifestacijski nhisk vseh primorskih smučarjev centru primorskega partizanstva, kjer so se vršile največje in najtežje bitke. Noben partizan ne bo pozabil gosto-jjubnosti in predanosti ljudstva teh krajev v odločilnih borbah IX. korpusa. In to svojo gostoljubnost je ljudstvo teh krajev pokazalo tudi danes, ko ■le sprejelo v svoje hiše na stotine udeležencev L partizanskega pohoda.
Glavne skupine so prišle na Vojsko okoli polnoči in sicer iz treh smeri: iz Idrije oddaljene 12 km; iz Čepovana R> km in iz Sp- Tribuš oddaljenih 13 km. Drugi dan so vsi prisostvovali smučarskim tekmam, kjer so bili doseženi sledeči rezultati:
Tekmovanje v smuku:
Člani: dol- proge 1200 m viš. raz. 150 m:
L Bizjak Ljubo, Kranjska gora, f>b2,9; 2- Miklavič Vlado, Livek, 1,03,6;
Faletič Vlado, Livek. 1,03,6; 4. Sever Janko, Postojna, 1,04,7; 5. Paternost Vlado, Postojna, 1,07,7.
Mladinci: ista proga:
, 1. Faletič Anton, Livek. 1,09,3: 2-Faletič Ludvik. Livek, 1,15,6; 3. Faletič Joško, Livek, 1,26.8: 4. Likar Srečko, Vojsko, 1,35,1; Kogoj Jože, Vojsko, 1,42,6.
Mladinke: proga 1000 m:
L Srebrnič Lidiia, Gorica, 1,14,9; 2-^rebrnič Jordana, Gorica, 1,53,7: 3. Šket Neva, Postojna, 5,40,6.
Tekmovanje v slalomu:
Člani: dol. proge 350 m, viš. raz. 80 m, 36 vrat, 2 teka:
1. Bizjak Ljubo, Kranjska gora, 1,26,9; 2. Mejovšek Rado, Idrija, 1,33,7;
3.	Grm Franc, Bohinj, 1,38,6 4. Paternost Vlado, Postojna, 1,48,2; 5. Gnezda Ivan, Vojsko, 1,48,8.
Mladinci: ista proga, en tek:
1. Kogej Julče, Vojsko, 46,6: 2. Faletič Joško, Livek, 56,0: 3. Kogej Joško, Vojsko 1,26. 4. Krčnik Joško, Idrija, 2,25,4.
članice: ista proga, en tek:
1. Srebnič Lidija, Gorica, 1,04.
Alpska kombinacija:
Člani:
1. Bizjak L jubo, Kranja gora; 2. Me-
1- Bizjak Ljubo, Kranjska gora: 2. Mejovšek Rado, Idrija; Paternost Vlado, Postojna.
Mladinci:
1. Faletič Joško, Livek: 2. Kogej Julče, Vojsko; 3. Kogej Joško, Vojsko.
Smučarska prvakinja Slov. Primorja Srebrnič Lidija iz Gorice
REZULTATI januarskega šahovskega brzoturnirja
»Izobrazba je orožje, čigar efekt zavisi od tega, kdo ga drži v rokah in koga hoče z njim udariti,« je dejal Stalin.
S tega stališča moramo motriti vse »kulturno« ustvarjanje v prejšnji družbeni ureditvi in toliko bolj tiste panoge takega ustvarjanja, ki so našle pot do najširših ljudskih množic, knjige.
Man jšina, ki je vladala nad večino, je držala to orožje prav trdno v svojih rokah. Tako potom šole, kakor potom knjige, so dobivale množice gotovo izobrazbo, ki je bila nujno potrebna, da so bile množice uporabljive v tedanji kapitalistični produkciji- Na drugi . strani pa so vladajoči vrhovi skrbeli za to, da jim to znanje ne poslane nevarno in so skušali razvrednotiti pravi smisel znanja, da bi ga množice ne mogle uporabljati proti njim samim. Tako je imela knjiga v kapitalistični dobi dve značilni potezi: na eni strani je sicer posredovala neko gotovo znanje, na drugi strani' pa je odvzemala temu znanju vso dinamičnost in na ta način slabila položaj širokih ljudskih množic-
Širokim množicam je skušala vla-I dajoča^ klika zamegliti jasen pogled, j prepričati jih je hotela o večnosti kapitalističnega sistema in proglašala vsako naprednejšo obliko za fantastično in utopistično. Ta ideologija je prodirala v vse panoge družbenega življenja in vplivala na usmerjanje takega mišljenja med množicami, ki je bilo potrebno vladajočemu razredu, da se obdrži na oblasti.
Ko je ljudstvo postajalo vse bolj revoluc,onarno, so postale stare metode nasilstva nezadostne in nastopati je bilo treba z novimi oblikami imperialističnega in fašističnega nasilja, ki je dobivalo svoj izraz tudi v knjigi. Tudi knjiga je imela nalogo ustvarjati človeka, ki ne bi mogel biti nevaren tedanjim vrhovom- S tem, da je knjiga postala sredstvo za dušenje napredka ni služila narodu, ampak je postala orožje, ki je bilo naperjeno proti ljudstvu. Razumljivo je, da taka knjiga ne more danes več imeti mesta v naših ljudskih knjižnicah. Naše knjige morajo ostati orožje v rokah delavnega ljudstva in to dejstvo nam mora biti osnovno navodilo pri vsem delu v naših knjižnicah.
Še prav posebno pa bi morali imeti pred očmi navedena dejstva v tednu naše knjige, ki bo trajal od 2.-9. februarja- Če smo se preteklo leto v tednu za našo knjigo omejili predvsem na distribucijo knjig, bomo dali letos svojemu delu globljo vsebino.
Naše knjižnice morajo postati tako izraz novega časa in nove družbene ureditve. Knjižnice morajo biti veren odraz stopnje današnjega razvoja, stopnje, ki pomenja prehod v socialistično družbo. Zato je nujno, da izločimo iz njih vse, kar je v nasprotju z današnjim gledanjem na prirodni in družbeni razvoj. Odstraniti moramo dela, ki so s svojo ideologi jo ustvarjala pasivnega človeka in hromila njegovo napredno ustvarjalnost. To čistko bomo izvršili brez vsake sentimentalnosti do stare slovenske kn jige- V dobi narodnostnega boja v starem smislu je imel vsak pojav slovenske knjige še nekak napreden značaj. Danes bi bilo tako mnenje o slovenski kniigi nazadnjaško. Edini kriterij za dobro knjigo bo njena napredna vsebina.
Da bo mogla biti napredna knjiga v resnici orožje delavnih množic, zato je treba ustvariti vse pogoje, da pride ta knjiga v ljudske roke v čim večji meri Knjižnice bomo morali postaviti na širšo bazo, kot se je to vršilo sedaj. Stremeli bomo za tem, da se več kn jižnic v istem kraju združi v eno samo-Taka knjižnica bo res lahko kvalitetna tako glede izbora knjig, prostorov, sposobnosti vodstva in bo vršila svojo nalogo v prid ljudstva v povol.jnejših pogojih kot ostale majhne knjižnice, ki jih bomo pač obdržali v posameznih kra jih, koder bodo tvorile jedro za bodoče večje knjižnice. Danes imajo knjižnice najrazličnejša društva in organizacije. Te knjižnice služijo v prvi vrsti ozkemu krogu članstva. Tudi te knjižnice morajo priti v široko uporabo na ta način, da jih prevzamejo sindikati, koder pa teh ni. Krajevni prosvetni sveti. Na ta način bomo dobili močne sindikalne oziroma ljudske knjižnice.
progresivni knjigi, zavedali so se, da pomeni naša knjiga v ljudskih rokah orožje, ki bo udarilo po njih. Z novim načinom prodaje bodo taki sabotažni poskusi naših sovražnikov za vselej onemogočeni. Naše stremljenje mora iti za tem, da se vsaka knjiga popolnoma vključi v naše kulturno življenje in mora biti dosegljiva prav vsakomur, ki jo potrebuje-
Naših bodočih knjižnic si ne moremo predstavljati brez našega časopisja. Današnji časopis ni več kronika dnevnih dogodkov in malomeščanskih senzacij, temveč nas seznanja z dnevnimi problemi in njihovimi rešitvami, obenem pa nas njegova načelna vsebina seznanja s perspektivo naše bodočnosti. Zato njegova vsebina nima samo enodnevne vrednosti, ampak trajno.. Časopisje bomo vestno shranjevali, da bomo konec leta imeli v knjižnici celoten letnik.
Pred naše knjižničarje se postavljajo nove naloge. Knjižničarji ne bo-
do mogli vršiti samo tehničnih poslov pri izposojevanju knjig, temveč bodo morali postati tudi agitatorji in propagandisti- Za knjižničarja ni dovolj, če pozna samo dela, ki jih izposoja, temveč mora poznati tudi čitatelja. Zanimati se mora za njegovo izobrazbo, njegovo zanimanje za vrsto literature, kako cita in kako dojema. Le na ta način bo mogel postati knjižničar tudi' svetovalec in voditelj vsakomur, kar je predpogoj, da bo knjižnica in vsaka posamezna izposojena knjiga izpolnila svoje poslanstvo. Vsak knjižničar naj bi dobro preštudiral navodila za knjižničarje v Obzorniku (štev. 6-). Prav ta-ko bo treba začeti z enotnim vodstvom naših knjižnic. Improvizacije je bilo dovolj in potrebno je pristopiti k urejenemu delu. Brez enotne kartoteke in načrtnega poslovanja se nobeden knjižničar ne bo mogel povzpeti preko običajnega administratorja in tehničnega delavca, njegovo prizadevanje v pogledu agitacije in propagande bo ostalo brez tega na mrtvi točki.
Posvečajmo več pažnje našim
vatencem
>V tem letu se pričenja naše načrtno gospodarstvo, pričenja se naš petletni. načrt elektrifikacije in imdustrializa-eje, katerih ustvaritev predstavlja predpogoj za hitro uresničenje sreČneišega življenja sedanjih in bodočih pokojen [. je dejal maršal Tito ob novem letu 1947. Če hočemo njegov poziv izpolniti, stoji pred nami med drugim tudi velika naloga vzgoje novega strokovnega kadra, ki bo znal uspešno upravljati s stroji in orodjem. Prav iz vajencev, ki so na podlagi pismene pogodbe zaposleni v industriji, obrti, trgovini ali kaki drugi vrsti dela z namenom, da s praktičnim delom in strokovnim znanjem pridobijo potrebno znanje za opravljanje svojega poklica, bomo dobili nove sposobne kvalificirane delavce.
Resnica pa je, da danes še niso vsi vajenci, zlasti tisti, ki so zaposleni pri nekaterih obrtnikih, preusmerjeni iz starega načina dela in da se še večkrat dogaja, da jih poedini mojstri izkoriščajo v sebične namene ter jim ne nudijo možnosti do resnične vzgoje. Tako n. pr. ima brivski mojster Kobal Jože v Ajdovščini zaposleni dve vajenki, ki jima ni dajal redne mesečne plače, kot jo je določila naša ljudska oblast, ampak le 100 lir na mesec, poleg lega pa tovarišici tudi nista bili socialno zavarovani. Šele ko je sindikalna podružnica sploš-no-mešane stroke klicala mojstra na odgovornost. je uvedel redne plače. Krojaški mojster Peter iz Št. Petra na Krasu je neki svoji vajenki odtrgal plačo, ker je z nepravilnim šivanjem pokvarila nekaj blaga, potem pa ji je naročal, da se na sindikalnih sestankih ne sme oglašati in naj rajši molči.
Na žalost pa tudi nekateri starši še vedno pojmujejo napačno vajeniško dobo svojih otrok; mnenja so namreč, naj se njihov sin ali hči nauči le toliko, da bo potem znal delati pri domačih. Tako na primer je bil neki mizarski mojster v Tolminu pripravljen poslati svojega vajenca v osrednjo splošno obrtno šolo v Idrijo in mu je hotel pri tem še naprej pošiljati redno plačo, poleg tega pa celo plačati zanj potne stroške, toda starši so bili proti temu in celo niso hoteli pristati niti na sklepanje pismene učne pogodbe.
Če hočemo take in podobne napake, ki se pri nas še dogajajo in ki so posledica starega izkoriščevalskega reda, odstraniti, pa je potrebno, da predvsem vsak vajenec, pa tudi njegovi starši in mojster, dobro spoznajo zakon o vajencih, ki utrjuje vse pravice, ki si jih je delovno ljudstvo priborilo. Predvsem ima vsak vajenec pravico do redne plače, do plačanega dvatedenskega dopusta, delovni čas je omejen na osem ur, prepovedano je uporabljati vajenca za drugo deto, ki ni v zvezi z učenjem njegove stroke in prepovedane so telesne ka-
zni, odvzem ali znižanje zaslužka, kakor tudi omejitev vajenčeve osebne prostosti. Vsekakor pa te osebne pravice vajencev niso naperjene proti naprednim obrtnikom, ampak obratno, prav ta zakon daje učnim mojstrom možnost, da se bo obrt dvignila na višjo stopnjo. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, ljudska oblast podpira delovni del privatnega sektorja gospodarstva.
Da pa bodo odnosi med delodajalci in delojemalci pravilni, je v zakonu določeno, da se delovno razmerje uredi s pismeno učno pogodbo. Vse stare ustne pogodbe bi torej morale biti do 31. decembra 1946 razveljavljene in obnovljene v pismenih pogodbah; vendar to do danes še ni povsod izvršeno in prav gotovo je, da bodo taki. ki pogodb nalašč nočejo skleniti, klicani na odgovornost pred našo ljudsko oblast in kaznovani.
Zakon postavlja pred vajence tudi dolžnosti. Osnovna dolžnost vajenca je, da se vestno in marljivo uči stroke in si prizadeva, da se v predpisani dobi izuči, prav tako pa tudi. da skrbi za svojo telesno vzgojo in duševno izobrazbo. Če pa hočemo to doseči, je potrebno, da se prav povsod ustanovijo večerni tečaji, kjer se bodo učili predvsem slovenščine, pa tudi drugih predmetov, ki so potrebni za splošni dvig znanja. Telesna vzgoja pa se bo razširila, če se bodo prav v vseh mestih vajenci vključili v fizkulturna društva, po vaseh pa v aktive. Posebno skrb pa je naša ljudska oblast pokazala za vajence z ustanovitvijo osrednje splošno obrtne šole v Idriji, ki je bila odprta 21. t. m. in ki ima v svojem prvem tromesečnem tečaju okrog 80 vajencev gradbene, lesne in kovinske stroke.
Med našimi mladimi tovariši se v zadnjem času večkrat kaže napačno mnenje, da le mehaniki, elektrotehniki itd. nekaj veljajo. Vedeti moramo, da nam bo pri izvajanju našega načrta obnove in izgradnje primanjkovalo predvsem kvalificiranih zidarjev, tesarjev, mizarjev in kleparjev, če si mladina ne bo odločno spremenila mnenja in se šla učit predvsem teh obrti.
Take so torej nekatere osnovne stvari. ki jih moramo izvršiti, če hočemo izpolniti novoletni poziv maršala Tita Odločilno vlogo pri pravilni politični vzgoji vajencev mora prevzeti celotna mladinska organizacija, zlasti pa aktivi delavske mladine: prav tako pa se naj za vprašanja vajencev resno zanimajo tudi sindikalne organizacije, zlasti odgovorni za mladino v odborih podružnic. Če hočemo pravilno izvajati vse te naloge, ne sme biti niti enega vajenca, ki ne bi temeljilo poznal zakona o vajencih. prav tako pa morajo ta zakon poznati tudi njegovi starši in mojstri. Le z vztrajnim delom in vzgojo bomo prišli do dneva priključitve k Jugoslaviji pripravljeni.
Kulturno-prosvetno deto
F. D. RUDAR — IDRIJA Rezultati januarskega šahovskega brzoturnirja.
Šahovska sekcija F. D. Rudarja v Idriji je vstavila v tromesečni tekmovalni načrt tudi prirejanje mesečnih “Tzoturnirjev- Brvi tak turnir se je vršil 16. januarja in prinesel naslednje
rezultate:
. Benkovič Niko 9 točk (100%). Drugi .je bil Troha Anton s 7J4 in tretji Bohinc Stanko s 7 točkami. Vsi trije so Prejeli knjižne nagrade. Udeležba nas n> zadovoljila in smo pogrešali nekaj naših najboljših šahistov. \seh udele-
žencev je bilo tl- Razveseljiva pa je bila udeležba naših dijakov, ki so se prvič pojavili na turnirju in dosegli prav lepe uspehe. Posebno pozornost je vzbujal mladi Petrovič iz gimnazi je, ki je prišel celo na 5. mesto in porazil par starih šahistov. Prepričani smo, da bo udeležba naših mladih že na februarskem turnirju še večja. Žal radi pozne ure ni bilo mogoče odigrati zadnjega kola, ki bi pa ne prinesel bistvenih sprememb. Prav sedaj je v teku tudi dijaški turnir na Tehnični šoli, kar bo naš šah razširilo tudi med mladino, ki je do sedaj stala ob strani-
Okrožne smučarske tekme na Črnem vrhu
pri Idriji
V nedeljo, 12. januarja, so se vršile črnem vrhu pri Idriji prvenstvene 'učarske tekme v tekih za prvenstvo Vzhodno-primorskcm okrožju in ob i priliki je bil prirejen tudi množični let smučarjev in planincev na kraj ■mčarskih tekmovanj. Tekmovalcev je lo 110, ki so se borili za naslov okrožja prvaka, in nad 1000 ostalih udele-mcev, ki so z zanimanjem spremljali 'tek zanimivih borb. Poleg tekmoval-:v iz Vzhodno-primorskega okrožja, se tekem udeležilo tudi nekaj tekmo-dcev iz cone A od Soškega smučar-‘ega društva iz Livka, ki ima danes v
Slovenskem Primorju gotovo najboljše tekmovalce, nadalje tekmovalci iz Gorice in Trsta ter tekmovalci J. A.
Kljub temu, da vreme ni bilo naklonjeno tekmovalcem, saj je bil sneg zelo južen in je ves čas tekmovanja počasi padal dež, so bili doseženi odlični rezultati, posebno na progi 18 km, kjer je tekmovalec Zupan Mirko J. A. dosegel odličen čas 1:18'51" Proge so bile odlično trasirane in zelo dobro markirane, proga na 18 km pa je bila tudi izredno težka in je zahtevala od tekmovalcev odličnega znanja. Na progi 18 km pa se Nadaljevanje na 6. strani.
mladine postojnskega okraja
Nadaljnja naloga obstoja v tem. da bomo obstoječe knjižnice razširili in ustanovili nove, koder so za to dani pogoji- Pomena sindikalne knjižnice so se zavedli naši idrijski sindikalisti, ki so vnesli v tekmovalni načrt obvezo, da bodo število knjig povečali za 100%. Marsikje so zbrani še iz lanskega tedna za našo knjigo večji zneski, ki jih je treba v tem tednu za našo knjigo realizirati. Prav bi bilo, da bi naši sindikati in organizacije iz razpoložljivih sredstev ustanovili knjižnice onim krajem, ki si jih sami iz lastnih sredstev ne morejo nabaviti.
Dosedanji način prodaje in razdeljevanja knjig ni mogel služiti popularizaciji naše napredne knjige. Zaradi tega se pripravlja nov način distribucije, ki bo odpravil vse dosedanje na^ pake. Knjige so kupovali v prvi vrsti posamezniki, ki so imeli dovoljna sredstva- Te kn jige so potem prečitane ali pa tudi neprečitane ostajale v zasebnih knjižnicah in tvorile obenem s pohištvom del stanovanjske opreme, na drugi strani pa so predstavljale obliko akumulacije zasebnega kapitala. V vsakem slučaju pa so bile te knjige odvzete splošni uporabi. Dogajalo se je celo, da so protil judski elementi nakupili ogromne količine knjig samo za to, da ne bi prišle med delavne množice. Prav ta moderni način inkvizicije je dokazoval, kolik pomen pripisujejo sovražniki ljudske oblasti
Okrajno kulturno prosvetno tekmovanje, ki se je vršilo dne 1. januarja 1947 v Postojni, nam je pokazalo, da prednjači na tem področju v našem okraju mladina. Večina tekmovalnih skupin je bita mladinskih, v ostalih pa je bila mladina tudi soudeležena. To je vsekakor razveseljivo dejstvo.
Prvo mesto je odnesla mladinska skupina iz Košane z melodramično sliko »Trpljenje Primorske«. Slika je zajeta iz sodobnega živlienja ter je vse prisotne globoko ganila. Priporočljivo bi bilo, da bi ta skupina s svojim programom obiskala druge vasi.
Lepo se je izkazala tudi postojnska mladinska igralska skupina z igro tov. Vebra »Naša mladost«, ki prikazuje življenje naše mladine na vasi ob odhodu na gradnjo proge Brčko-Banoviči. Priporočljivo bi biilo, da bi prišlo še več podobnih iger na naše odre. Mladina iz Postojne je vložila ves svoj trud v to igro in zato je tudi upravičeno žela priznanje.
Tekmovanje pa nam je pokazalo tudi napake, ki se še pojavljajo in to je ravno v nesodobni izbiri snovi. Tako je n. pr. igralska skupina iz Orehka predvajala skeč »Hitlerjeve sanje«, ki je bil
primeren v času borbe, ko je bilo treba vzpodbujati množice. Danes pa nikakor ni več sodoben. Isto velja tudi za skupino iz Studenega.
Ob vseh teh napakah se moramo uči-i. Jamstvo, da bomo šli po pravi poti, ■pa sta ravno skupini iz Košane in Po-tojne, ki sta razumeli nalogo naše prevete, namreč da mora služiti prosveta vzgoji naših množic.
Kar se pa tiče same kvalitete, moramo reči, da je bil v primeri z lanskim etom napravljen precej velik korak naprej. Seveda pa ne bomo ostali pri tem, emveč bomo še bolj dvignili kakovost laših prireditev.
Mladinske skupine, ki so zmagali, so lobile za svoje delo tudi priznanje, tako e mladinska skupina iz Košane prejela kot nagrado knjigo Edvarda Kardelj» Pot nove Jugoslavije«, mladinsKa igralka skupina iz Postojne knjigo Kaverina »Dva kapitana«, mladinka Ravbar Nada z Koašne pa kot najboljša recitatorka pesniško zbirko Grudna »Pesnikovo srce«.
Vidimo, da je mladina razumela pravilno svojo nalogo, da tudi na tem področju pomaga grditi našo novo Jugoslavijo,	Stojan.
Stran 6.
s#®! MORSKA BOI®A«, 25. januarja 19$7
Štev. 4.
Nadaljevanje s 5. strani. je razvila tudi največja borba za prvaka, saj je bilo zbranih na tej -progi 45 najboljših smučarjev dolgoprogašev, ki so se borili za naslov prvaka. Največja borba je bila med tovariši Zupanom Mirkom J. A, Miklavičem Ladom iz Livka in Kolencem Ivanom iz Lokev v Grgarskem okraju. Pri njih je par sekund odločilo vrstni red na tabeli.
Rezultati so bili naslednji:
Moška patrola na 5 km:
1.	Livk II., Soško smučarsko društvo (Namar, Faletič, Hrast) 37'50".
2.	Livk L, Soško smučarsko društvo {Šekli, Šturm, Hrast B.) 38'10".
3.	F. D. Rudar, Idrija {Kumer, Monas. Čibej) 43'30".
4.	Cat. Trst (Petricenich, Pulizie, Tomas) 4 9'20".
Mladinke na 5 km:
1.	Carpentieri Marija, F. D. Rudar, Idrija 52'49".
2.	Velikonja Lidija, F. D. Rudar, Idrija 57'05".
3.	Felc Zdravka, F. D. Rudar, Idrija 58f26".
Članice na 5 km:
1.	Valenčič Mimi, Vipava 48'.
2.	Mrak Mira, F. D. Rudar 50'25".
3.	Gnezda Anica, F. D. Rudar 51'09".
Mladinci na 10 km:
1.	Šekli Janko, Soško smuč. društvo 56'56" (izven konkurence).
2.	Murovec Ivan, F. D. Čepovan 1:01'22".
3.	Krivec Bruno, F. D. Čep. 1:02'11".
4.	Tratnik Slavko, F. D. Rud. 1:07'07".
5.	Miklavčič Ivan, F. D. Rud. 1:09'20",
člani na l&km:
1.	Zupan Mirko, J. A. LlS'Sl".
2.	Miklavič Vlado, Gorica —• Livk 1:19'22".
3.	Kolenc Ivan, F. A. Lokve — čepovan 1:20'33".
4.	Namar Kazimir, Soško smuč. društvo Livk 1:23'02".
5.	Gnezda Ivan, F, A. Vojsko-Idrija 1:24'47".
ZEMLJA JE LAST KOLONOV
PREGLED
KOLO NATA v K.L.O.
ANKARAN
Latpenc/a
Pre/Šnf/
Gr/sor?/
Zb Zlacjorf/zza

mm
S partizanskega pohoda na Vojsko
SINDIKALNA PODRUŽNICA POSTAJE ¥ POSTOJNI JE DAROVALA 5000 LIR KOMUNISTIČNI PARTIJI
Podružnica Enotnih sindikatov postaje v Postojni je v nedeljo, dne 12. t. m. sklenila, da podari 5000 lir za Komunistično partijo.
S tem je naše delavstvo in name-
ščenstvo pokazalo, kako tesno morajo pred dobrim mesecem je prišel iz biti povezani med seboj Komunistična Ftlrlanije tovariš in vprašal, če bi lab-
a	Itoti 1 Ti tre* n /-I niIni^l i	^	*__ ’
Zbor iz Gradiške je nastopil v radiu Slovensko Primorje
partija, sindikati in vso delovno ljudstvo.
Otvoritev splošne obrtne šole v Idriji
Idrija, 20. januarja.
Korak naprej smo napravili v Idriji na polju šolstva, kajti minulo nedeljo se je v prisotnosti predstavnikov šolstva ter predstavnikov Poverjeništva PNOO in Okrajnega ter Mestnega NOO otvorila splošna obrtna šola, kjer se bo naš mladi strokovni kader tudi teoretično izvežbal v vseh panogah. Zastopnik* srednješolske mladine tov. Jan je pozdravil vse navzoče goste ter vajence in ostalo prisotno občinstvo. Nato so spregovorili zastopniki Poverjeništva, tov. Valenčič, tov. Miklavž in zastopnik okrožnega odbora mladine, kateri so pozdravili otvoritev te za ves bodoči strokovni kader važne splošne obrtne šole. Za časa stare Jugoslavije, kakor tudi za časa italijanske okupacije, ni bilo naši mladini omogočeno, da bi se v svoji vedi spopolnjevala. Fašistični režimi so na splošno sovražili vsak napredek naše mladine. Zato se pa danes od strani ljudskih odborov polaga vsa skrb, da bo naš mladi strokovni kader postal sposoben za vse bodoče naloge,! ki nas čakajo, je poudaril tov. Valenčič.
Za vselej so za nami tisti časi, ko so razni gospodarji nečloveško ravnali s svojimi vajenci, kateri niso bili nikjer zaščiteni, je poudaril tov. Miklavž.
Danes bo to drugače, kajti Enotni sin-
ko moški zbor iz Gradiške nastopil v radiu Slovensko Primorje s pevskim programom. Iz njegove ponudbe smo razumeli, da ni' popolnoma prepričan, da bo ta zbor z italijanskim in furlanskim programom lahko nastopil pri nas- Poudaril je, da sodelujejo v zboru
dikati bodo nudili vso pomoč, da bodo	•	• JTr- , -
naši vajenci postali na podlagi svojega	i • mobiliziran, italijanski-
WS**	SidrJ”?®:
ter bodoči nasi inženirji. Mladina naj	„ i f -	-	-	»5	,
se resno zaveda, da je sedanjost nj^a, j nastoP .fna ’azn-h kTcirrihMfrla-da bo zato treba resno slediti dneime- j ni]i in Goriškem. Tu in tam je zelo mu pouku. Pred očmi vse nase zavedne znail inF;r.;.,fllKI;pjT,	J
mladine naj se vedno blesti zlati nauk
ljubitelja svobodoljubnega človeštva tovariša Stalina, ki pravi: »Učiti se — učiti se in zopet učiti se!«
Tov. Jan se je zahvalil tovarišem Poverjeništva za pozdravne nagovore ter obenem želel vsem vajencem, da bi se kar najbolje počutili v naši sredi.
Naposled se je v prisotnosti gostov, vajencev in profesorjev ter številnega ljudstva ponovila Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«.
Priznati moramo, da je z otvoritvijo splošne obrtne šole prišel zopet do polne veljave naš srednješolski zavod, ponos naših rudarjev, v katerem se bodo vzgajali naši mladi kadri za velike naloge, k; nas čakajo v bližnji bodočnosti.
Vse zavisi od naše mladine, da se
znan in priljubljen.
Preteklo nedeljo je moški zbor iz Gradiške dejansko nastopil na radiu Slovenske Primorje- Prišlo je i-z Gradiške _okoli 50 tovarišev, nekoliko boječe, češ, mogoče bo pa le kakšna zapreka, da ne bomo nastopili. Bilj so to preprosti, delovni ljudje. Najmlajši je star 14 let, najstarejši član zbora pa že 66. Zbor je sestavljen iz članov vseh starosti, posebno mnogo je starejših, Vsekakor pa je sposoben prikazati ljudstvu dejansko narodno pesem Furlanije. Svoj program so izvajali s kvalitetnimi komadi. Posebno lepe in zanimive so bile furlanske narodne pesmi-
Program so pričeli z Delavsko himno«,_ udarno in mogočno, ki dokazuje, da je proletariat Furlanije zaveden in
.. Vse Zijvisi od nase miaame da se borben. Čutili smo. da so nam zelo bli-ennprej okoristi te prilike ter da vest- zu jK) mišljenju in prepričanju. Isto no poseča tehnično kakor tudi novo nam dokazuje peterokraka rdeča zve-
ustanovljeno splošno obrtno šolo.
Ferdo Vidmar.
PREBIVALSTVO OKRAJA IL. BISTRICA ŠTUDIRA OSNUTEK
USTAVE LRS
Zadnje dni se vršijo po vseh vaseh našega okraja študijski sestanki, na kateri !i naše ljudstvo razpravlja o ustavi LRS, ki je bila svečano sprejeta. Na Kozjanah se je ljudstvo, zbrano na masovnem sestanku, zanimalo predvsem o družabno ekonomski ureditvi ter s tem v zvezi delalo načrte za bodoče krajevno gospodarstvo: obnova požganih hiš, popravljanje ceste itd. Prebivalstvo iz vasi Zabiče je na študijskem sestanku, katerega se je mladina polnoštevilno udeležila, izrazilo, da se povsem strinja z osnutkom ustave, ker dobro ve, da ji je v naši ustavi zajamčena srečnejša bodočnost. Tov. Cvetko iz. okrajnega LO jim je natačno tolmačil posamezne čle-
ne ustave. Dne 7. t. m. je zbranemu ljudstvu v Kesazh razlagala ustavo LRS tov. iz okrajnega odbora ZAMIK, prikazala je poslušalcem razliko med prejšnjimi ustavami in našo ljudsko ustavo. Ljudje so se zlasti zanimali za zakon o nacionalizaciji podjetij. Končno je neki tovariš dejal: kaj bi sploh razpravljali o tem, osnutek ustave so dali ljudstvu v diskusijo naši voditelji, katere je slovensko ljudstvo samo izvolilo in ki so že neštetokrat dokazali, da so vredni našega zaupanja. Ob zaključku sestanka je prebivalstvo pozvalo tovarišico, naj pride še enkrat razlagat ustavo, ker se želijo z njo natančno seznaniti, saj jo smatrajo za svojo, čeprav še nismo do-
zda ki so jo nosili na prsih.
V prvem delu programa so v glavnem izvajali italijanske umetne in narodne pesmi'. Med njimi tudi nekatere pesmi za zbor iz Verdijevih oper. V drugem delu pa so peli zelo znane in priljubljene furlanske narodne pesmi-Nastop moškega zbora iz Gradiške v radiu Slovensko Primorje je velikega pomena, ker nam dokazuje, da delavski razred Furlanije hoče z. nami sodelovati, nas posnemati in je pripravljen boriti se proti vsem ostankom kapitalistične in fašistične Italije
Če si hočemo bližje pogledati posameznike v tem zboru, bomo ugotovili, da so bili nekateri med njimi prepričani, da je v coni B nemogoče in nedovoljeno peti pesmi v italijanskem je-jeziku. Nič čudnega, ko reakcija blati našo ljudsko oblast z nemogočimi klevetami, da policija v coni B zapira vsakogar, ki bi se upal ziniti italijansko besedo. Bivši partizan IX. korpusa je pripovedoval naslednje: »Bil sem 14 mesecev v italijanski brigadi pri IX. korpusu- Boril sem se tudi nad Vipavsko dolino. Danes sem prvič v tej dolini, ki je sedaj svobodna. Zdi se mi, da sem prišel v nek popolnoma druga-■ čen svet. Težko se bom vrnil v Furla-i nijo. Toda vrnil se bom, ker vem, da so moramo danes boriti tam, kjer je najbolj potrebno. To se pravi tam, kjer se ostanki fašizma še 1 »arijo za svoj obstoj, zaščiteni od tamkajšnjih impe-I rialističnih oblasti-«
Starejši tovariš, družinski oče je 1 pripovedoval: »Pri nas je danes za de-
lavca zelo težko Veliko število zavednih antifašistov je brez zaslužka in brez sredstev za življenje. Cene nujno potrebnih živil so vsak dan višje. Obleko m obutev si delavec sploh ne more nabaviti.« Zanimal se je, kako je pri nas urejeno s prehrano in s preskrbo prebivalstva. Razložili smo mu, da pri nas ljudska oblast urejuje vse to vztrajno in z vsak dan lepšimi uspehi-Povedali smo mu, da kdor hoče pri nas danes delati, ima tudi dovolj hrane in zaslužka. Med drugim je omenjeni to-variš rekel: »Tudi pri nas imamo orga
v delovnih enotah, hodijo na udarn> ško delo skupno s starši, brati in sestrami. Po svojih močeh in možnostih obnavljamo in si skušamo priboriti boljšo bodočnost. Jaz sem star in mogoče ne bom dočakal boljšega življenja. Toda moji otroci pa bodo prav gotovo dosegli to, za kar se danes borijo demokratične množice Italije -T1 vsega sveta «
V popoldanskih urah istega dne so se tovariši iz Gradiške vrnili v Furlanijo zadovoljni s svojim uspelim nastopom in pripravljeni, da se ponovno vrnejo z novim programom
Ljudstvo Julijske krajine, poslušalci radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje so z zanimanjem sle-
nizacijo, ki je slična vaši pionirski or- ! dili izvajanju programa furlanskih to-gamzaciji. Nasi otroci so organizirani varišev in si želijo še takih oddaj.
Iz urada za cene
NAJVIŠJE CENE ZA BRIVCE
Poverjeništvo PNOO za Slovensko) ka 66 — 60; manikiranje z lakom 83 Primorje, Urad za cene, določa nasled-, — 76; masaža obraza brez obložkov nje najvišje cene za brivske in frizer-1 116 — 100; posamezni obložki pri ma* ske storitve, za celotno ozemlje Sloven- saži obraza 100 — 100; fasoniranje obr-
končno priildjučeaii k ostali Sloveniji odnosno k FLRJ. Čez dva dni je prebivalstvo iz Kosez zopet študiralo drugi dei ustave. Tov. -učitelj iz Knežaka je dne 13. t. m. razlagali osnutek ustave mladinskim voditeljem, M so bili zbrani iz štirih vasi na Pivki. V mali vasici Starodu je bilo zbranih na sestanku 150 ljudi, zanimali so se predvsem za agrarno reformo. Prav tako so se prebivalci iz vasi Rečice zanimali za gospodarski del ustave, zlasti za člen 18., kjer stoji, da država posebno ščiti malega in srednjega kmeta in so tako pobili vse lažnive Klevete, ki so se pojavile, da se bo razlastila vsa privatna lastnina. Na Su-šakn je Ljudstvo v zvezi z razpravljanjem o ustavi sklepalo in delalo načrte o skupni obdelavi zemlje, ki da ie bolj načrtna in plodonosna. Tudi po ostalih j vaseh našega okraja ljudstvo študira I ustavo, kot n. pr. v Prega rjab. Rupi, Pevski zbor fz Gradiške poje V Vojkov etn študiju. (Radio Slovensko Primorje) I Ost. Brdu, Suhorju, Premu in drugod.
skega Primorja.
Brivska stroka. Samo britje I. razred 16 lir, II. razred 13 lir; britje z uporabo dišeče vode 20 — 17; masaža obraza s kremo 3 — 3; britje glave 40
—	37; striženje las (fasoniranje) 33 — 30; striženje do golega 30 — 27; umivanje glave 46 — 43; mazanje las z oljem ali z brilantino 6 — 6; prirezo-vanje polne brade 40 — 37; izvlačeva-nje brk z železom 10 — 7; britje vratu 10 — 7; železna ondulaci ja 60 — 53; vodna pričeska brez sušenja 13 — 10; vodna ondulacija brez umivanja in sušenja 60 — 53; masaža obraza z električnim aparatom 23 — 20; parna masaža obraza 50 — 50; masaža glave z lotjonom 50 do 66; vezanje glave 6 — 6; sušenje las z električnim aparatom 16
—	16; barvanje brk 200 — 166; barvanje las 600 — 533.
Frizerska stroka. Striženje las I. razred 33 lir. TI. razred 30 lir; železna ondulacija 66 — 60; vodna ondulacija brez umivanja 86 — 83; umivanje las s sušenjem 80 — 73; trajna ondulacija (striženje, umivanje, prepariranje, suha frizura) 450 — 433; mazanje las z oljem ali brilantino 13 — 13; ščetkanje las (odstranitev prhljaja) 16 — 13;' električna masaža lasišča 33 — 33; masaža glave z lotjonom 66 do 83; zdravljenje las_ s kleokapom (brez pranja in prečiščenja) 166 — 133; prvo barvanje las 1166 — 1166; barvanje narastka 766 — 700; barvanje las, če da barvo stranka 400 — 366; beljenje narastka 266 — 233; posamezni navijači za trajno ondulaci jo 33 — 30; manikiranje brez la-
fasoniranje vi 10 — 10; posamezno barvanje trepalnic ali obrvi 83 — 83: skupno barvanje trepalnic in obrvi 133 — 133; izgotovi-tev lastne kite (samo delo) 500 — 433.
Morebitne druge storitve, ki v tei odločbi niso navedene, je računati p° dogovoru.
^ Abonenti, ki plača jo abonma za določeno dobo v naprej, imajo pravico do 10% popusta.
Za storitve na domu strank je dovoljeno zaračunati 100% pribitek.
Za striženje las v brivnicah ob sobotah in dnevih pred prazniki je dovoljeno priračunati 100%.
Brivski in frizerski obrati na območju Slovenskega Primorja se v pogledu cen uvrstijo v dva razreda. Kategorizacijo posameznih obratov izvedejo pristojni Okrajni in Mestni ljudski odbori, pri čemer naj v prvi razred uvrstijo obrate z boljšo ureditvijo b* opremo inaprave za toplo in mrzlo vodo, večje število zaposlenih oseb itd.)» v drugi razred pa ostale obrate.
Okrajni	in mestni ljudskj odbori
smejo v izjemnih primerih določiti za posamezne obrate, ki obratujejo na najenostavnejši način, tudj nižje cene kot za drugo kategorijo,
Ce so za storitve po prvi točki te odločbe pristojni Ljudski odbori že določil} nižje cene, veljajo te cene ne gte-de na to odločbo.
Na vsakem obratu mora biti izvešen cenik na vidnem mestu z označbo kategorije obrata.
DOPOLNILO K CENAM
Vse cene, navedene pod odločbo o najvišjib cenah sadja, povrtnine, jajc in drugih kmetijskih pridelkov in živil svobodnega prometa, se nanašajo na pridelke domačega izvora, za uvožene predmete pa se cena določi na bazi trgovske kalkulacije.
OPOZORILO K NOVIM /i mm CENAM NA DROBNO
Z ozirom na odločbo o enotnih cenah v prodaji na drobno, kj so bile objavljene v »Primorski borbi« dne 11. jan. 1947, za čokolado, bonbone, kekse, marmelado, testenine, kis, sodo, škrob in žarnice ter vse ostale cene, ki bodo še objavljene, opozarjamo vsa trgovska podjetja, da morajo od 13. jan. 1947 prodajati vse omenjeno blago po teh cenah, ne glede na to, kdaj so ga nabavila.
K določenim enotnim cenam v prodaj} na drobno ni dovoljeno zaračunavati nobenih dodatkov.
Organi kontrole cen bodo izvrševali kontrolo zaradi ugotovitve, ali vsa pod jetja prodajajo po novih enotnih cenah
Preklici
Izgubljena je bila osebna izkaznica št. 1694 na ime Rupnik Zorka, rojena 21. dec. 1905 v Idriji, izdana od NNOO v Idriji, ter jo s tem proglašamo 28 neveljavno.
Tov. Žigman Tončka, roj. 28. julij'8 1928, je izgubila osebno izkaznico, izdano dne 17. aprila 1945 od Krajevnega odbora Zagon ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Štrukelj Angela. Šempas št. 194, je izgubila osebno izkaznico št. 18311 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Žig KNOO Podgorje, okrogle oblike, z napisom »Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor Podgorje«, je bil izgubljen. Ta žig je proglašen kot neveljaven. — Okrajni INOO Herpelje-Kozina.
Tov. Špacapan Cecilija, roj. 14 oktobra 1914 v Ravnici, bivajoča v Ozeljanu št. 113. ;e izgubila osebno izkaznico št. 11012 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Humar Rafael, roj. 21. oktobra l010 stanujoč v Kalu nad Kanalom št. 120» je izgubil osebno izkaznico št.14791 izkaznico SIAU št. 158986 ter jn s tem proglaša za neveljavni.
Tov, Poljak Marčola, roj 7, jun. 1928» stanujoča Sv. Miheli št 67, je izgubil® izkaznico SIAU št 221135 ter jo Pr°' glaša za neveljavno.

borEa« Izhaja tedensko » Ajdovščini. - Urejuje uredniški odbor.