Si. 26. s t' V Trstu, v sredo aprila 1885. Tečaj EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T adioMti J« bdI.i »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako »red« in saboto o poludne. Oona za v»e > Vsi linvttt pošiljajo Uredniitvu »vla Torre.itu- »Nuova Tipografla;« v«ak mora biti leto je <» pld., za polu leta It gld., za četrt letu % frld. SO kr, — Posamezn. številke se frankiran. Rokopisi d*67 pomjrme vmvin, I Dalje.) Kmalu je bil hudič — kajti ta je bil ona oseba, katero so zagledali pri vhodu žrel i, in to žrelo je držalo v pekel — na površju ter odnesel i druzega junaka. No. benega teh pa ni bilo več nazaj; dal se je tudi Jakob vrnovšemu hudiču nesti v podzemlje. Kosti so se šibile hudiču, ko ga je Jakob zajahal in z seboj vzel palico svojo. Vzdihoval je pod težo lega velikana in komaj ga je pricahtal v pekel. Tu zagleda Jakob svoja tovariša grozno mučena od neStevllnlh hudičev in ob lanega se ▼Idi od množice teh, koji ro ga hoteli tirati v sredo. Tedaj se spomni na svojo punco in zamahne nekoliko krati okolo sebe: vsi škrateljnl so zbežali in nekoji se valjali po tleh, zadeti od železne palice, kredi p-kla je stal Lucifer z sedmerimi glavami; Jakob udari proti njemu in trešči A*. Rll£ po njem' dil mu J0 Šest glav poletelo. Potem osvobodi svoja prijatelja J} P'oti Izhodu. Tu najd« onega I,J-> kat?.ri J'b j« tu dol prenesel in preteč mu s palico, prisili ga, da vse tri nazaj na zeml|o odnese: grozno se je potil in sopibal, ko je zadnjemu nosil Jakoba, ka- materinega jezika učil. Očital nam bode tu lahko kdo, da nismo na tak način prijatelji in pospešitelji uvedenja milega nam jezika v srednje šolo, ampak ljubitelji potujČevanja in raznarodovanja naših sinov. Ali po krivem bi nam to spodtikal; mi givorimo z stališča, na katerem se zdaj nahajajo srednje šole. Kakor smo poprej naveli, da se godi z nauki v srednjih šolah; to nam jo ponavljati tudi glede učiteljišč. V sedanjem Času stopi v učiteljišče lahko vsakdo, ki je domaČo Šolo dovršil: ako pohaja eno ali celo dve leti kako pripravnico, to ni uŽo 13 o £ si ve kaj; nemščini, katera mu je na učilišču prepotrebna, vendar so no priuči toliko, da bi se lahko v njej z uspehom mogel šolske nauke učiti. Nočemo dalje razpravljati, je-li mladenič, ki je tako učiteljišče dokončal, sposoben biti učiteljem, ker bi morda s tem tega ali onega raz-žalili, vendar pa naj nam bode dovoljeno poudarjati, da to dvomimo; ako se privatno ne izobražuje in uči, le težko dospe do one omike, da se lahko zove izobraženim. Hvala Bogu, da imamo mi Slovenci v Primorju izvrstnih učiteljskih moči, ki so, no da bi se to tirjalo, dokončali vsaj nekatere razrede srednjih šol in to bi svetovali vsakteremu, koji ima namen kdaj učitelj postati: vsaj do spoluje-nega petnajstega leta ne more biti vsprejet v preparandijo! Do tedaj pa ima časa pohajati omenjene šole. Kdor malo izda, malo nakupi — tako je tudi z učiteljskimi plačami. Res majhno so in zato se tudi ne more od učiteljev tirjati, naj bi dovršili gimnazijo ali celo vseučilišče! Na ta stan, ki je pravi donaševalec omike, moralo bi se več obzira jemati in zlajšati mu mučno delovanje vsaj z večjim materijalnim blagostanjem. Z gor rečenim pa nočemo na učitelje zvračati krivde, da šole na kmetih no douašajo onega sadu, ko-joga bi morale, ker so učitelji, žal, le premnogo obloženi. Z najboljšo voljo ne morejo tako podučevati, kakor bi radi, ker premnogo jim jo otrok v izrejo izročenih. Kajti, ako jih samo eden do sto ima, kaj hoče z njimi? L'j jih vpraša, recimo pet na dan, družili 95 ostane neizprašanih. In kaj naj si pričakujemo tam, kdor je i?. ekonomijo namesto učitelja nastavljena učiteljica! Ta pa, ta naj !>i v glavice vaških paglavcev ubijala vednost! Kaj pada; usmiljena vredna je taka ubožica, ker ni jej mogočo niti reda vzdrževati; kako naj bi pa učenje? Nekdaj so jih prispodabljali zvezdam repaticam ter gotovo no iz sovraštva do njih nazivali jih nesposobne, kar je tudi res, ker, da bi vitka gospica v strahu imela poredne fanta-line, zdi se nam nomogoče. iirjati nam je torej tudi po vsem slovenskih učiteljišč, da bi so na teh mogli v svojem materinem jeziku mladeniči pripravljati in izobraževati, da postanejo zvedeni in skrbni podoče-valci naše dece. IJčiteljstvo, dobro na podlagi materinega jezika omikano učiteljstvo, to je eden najprvih činiteljev našega naroda, ker ono donaša omiko v oddaljeno vasi, mej priprosto kmetstvo ter tako budi narod k zavednosti ter ga vodi k blagostanju. Takih učiteljišč in obraževalnic, kot je ono v bližnjem Kopru, nam ni treba, ampak tirjajmo povsem slovenska, katera bi se nam pri sedanjih od-nošajih lahko dovolila. Kak razloček — piš^ »Slovan« — mej šolskimi razmerami pri nas in na Hrvaškem! Pri nas se morajo učiteljski pripravniki učiti na vso pretege in poglavitno nemščine, — katere je v osnovni šoli prav toliko potreba, kakor petega kolesa pri vozu — ko o toliko po- teri ga, ko na vrh do*pe, dobro z svojo železno palico ogrne. O Ipravili so se potem dalje, morebiti v deveto deželo, ker od tedaj ni bilo o njih nič več slišati. *) II. V nekem mestu n:i LaSkem je Živel uboien čevljar. Bil je tudi vratar v hiši nekega h< gatina ter stanoval v majbnej lesenej hlšiO', ki je bila postavljena v bi-Šinej veži: tu notri je prepeval ves božji dan in istočasno zabijal cveke v čevlje. Ako ga ni ljubi Bog z ničemer drugim pre-skrhel, obdaril ga je s tropo otrok : i uel jih jo devetero. T*žko je preživljal ubožni mnogobrojno svojo družino; pa vendar zmiraj bil dobre volje. V prvem nadstropji j* stanoval omenjeni bogataš, hi^ni gospodar; temu ni nič primanjkovalo, le otrok ni imel. Če je bilo čevljarjevo stanovanje pretesno, bilo je njegovo preobširno: mnogobrojne, lepo okrašene sobine so bile lepo razvetljene in miza vsak dan b -gato napravljpna; nič mu ni manjkalo razun veselja. Ves dan je hodil iz ene sohe v druuo, v enej p — biral č<*nik, v drugej jedel, v treljej puŠil itd. Ker pa ni bil nikoli vesel, Če tudi je imel vsega zadosti, presedalo mu j* in jezilo ga je. da njegov sitima ve* lan vedelo prepeva; — in vendar je bil ta siromak polen *) Had bi bil pričujočo pripovedko zapisal v okoličaiiskern narečju, ali k.*r je to nrete-žuvno pisati, premislil sem se m jo prloočil v bIov. pravopisju. Euako storim tudi s poznejimi, trebnem gospodarskom pouku na učiteljskih izobraževaliŠčih šo govora ni; na Hrvaškem pa puščajo tuje jezike pri miru in skrbe, da si pripravniki v svojem jeziku pridobivajo potrebnega znanja praktičnih, v živenji potrebnih in koristnih predmetov. Pa so ve: Hrvatje si upravljajo svoje Šolo sami; nam pa se uri vaj o za upravnike in oskrbnike tudi tujci, kateri skrbe le za ponemčevanje, in katerim so prave potrebo naroda deveta briga. Ozrimo so slodnjič Še nekoliko na Trstu bližnjo okolico: tu imamo mi tržaški Slovenci še nekoliko po-dučevanja v lastnem jeziku; ali kako naj bi bilo drugače! Vsaj žive tu zgolj Slovenci, ki se v drugem jeziku učiti ne morejo; navzlic temu se pa tudi tukaj sili namesto uemšČine-laš-čina, koja je toliko sorodna našemu jeziku kot nemščina: sorodna mu jo lo radi bližnjega mesta, v katerem nad— kriljuje laški živelj. Vsak berač svojo maliho hvali — glasi se naroden pregovor — in vsak v prve j vrsti za njo skrbi. Tako je tudi z našimi Italiani: oni vladajo in tudi skrbe, da se njim lastni (?) jezik v šolah ne prezira. Če tudi jo ne o'lobrujemo, pohvaliti moremo vendar le taktiko, katero imajo v teh rečeh: le presamosvoji so. Kar se pa podpiranja in oskrbovanja šole in njenega osobja tiče, ni kaj reči, ker mesto Trst gotovo premnogo učini za občno izobrazbo. Kdor ima Škarje in platno — glasi se drug naroden pregovor — lahko ureže kolikor mu ljubo. Tudi omenjenim magistratnim gospodom se tako godi, dobro skrbe za odgojo, ali le za laško: slovenska jim je trn v peti. Tržaška okolica je torej, po našem mnenju, z šolami in z vrlimi učiteljskimi močmi še precejšno oskrbena: napredek jo pa tako, tako. Potreba je laškega jezika v sedanjih razmerah ub 'S'val — mislil si je — zakaj more on biti tako vesel, jaz pa se zrnirom tako Čmerno držim. — Neko jutro napolni si mošnjiček z denarjem in stopi v vrata-rjevo delalnico. Zadnji je prav zdaj jel biti po usnju in peti jedno izmej toliko pesni, koje je vedel na pamet. Ko zizre svojega gospodarja, povleče spoštljivo svojo čepico raz glave in vošči » iobro jutro«. Dim ti tu dvesto cekinov, ali nikar večno ne prepevaj, ker to meni preseda; nočem te več s| šati. — To rekši oddi le pustivši mošnjiček na škrinji, predno se mu je mogel Čevljar zahvaliti. Od ted.ij so s« vsi stanovalci is'e hiše spogledovali in prašali drug druzega, zakaj vratar nič več ne poje: vsa hiša je bila otožna. Na sveti večer so bili vsi otroci okoli na šega če^jaria zbrani, ko Tonček odpre U8teca in jame peti božičnico ter *a njim vsi osta i otoci. — Molčite, zaukaže oče, ker gospo i nam je petje prepovedal; — i "kar jih je imel, dali nič ved mirnega p»nji, kT bal seje zmiraj, da mu jih tatovi ne ukradejo — ter pobravši jih, t- če v gospodarjevo stanovanje, da mu jih vrne. Tu imate, milostljivi gospod, vaŠ iienar, jaz nisem mogel vedno molčati, zato bem prinesel vam ga nazaj. — Rekši odide. Malo potem je bito slišati iz vratarjeve koče lepo ubrano petje. Vsi otroci z očetom na čelu so prepevali pastirsko pesen; tudi bogataš se ni mogel zdržati, da ne bi šel bil poslušat tega lepega petja. Dolgo je poslušal in slednjič korakal doli po stopnicah v čevljarjevo stanovanje. — Ljubi moj. pravi mu, daj meni vsaj nekaj tvojega veselja, jed nega tvojih otrok; odgojim ga dobro in obogatim. — Potem jame pogle loviti druzega za drugim,dokler ne pol<>|i roke na Tončka, najstarejšega mej vsemi: — Za te«a te bodem prosil — pravi — Oh, žal, grozno žal bi mi bilo zanj, ker on je sedaj desetletni in mi uže delati pomaga; izberite si rajši jedne^a ostalih. — Pride k drugemu, Jožku: — No, pa tega? — Tudi tega Vam ne morem pustit', ker fant hodi uže v šolo in če Bol' da. stepi potem v latinske.— In tako je šlo do zadnjega, kojega je čevljar imel v naročji: Tega mi pa venuar izročiš; ta ti gotovo nič druzega ne dela, nego zadrego; Srčno žal mi je, ali tudi tega Vain ne morem izročiti; ta je moj zadnji sinko, moja žena ga je pred letom porodila in nekaj dni potem umrla. Bog jej daj dobro; to dete me spominja vsakikiat na njo, zato mi je najljubše. Jmejte, ljubi moj gospod, sami svoj denar in uboŠtvo ali pustite mi moje otroke in mojo zadovolj-nost — Obdarivšl otroke bogataš odide. (■Dalje pri h.) K Dl N OST gotovo; želeti bi bilo pa vendar, da se z njim uže v drugi razred ljudskih Sol ne sili. Odkrili smo tako na kratko svoje misli o občnej odgoji; želeli bi si mnogo več, nego imamo, ali vsaj vsako srce želi zmirom več nego ima. Našim milim Slovenkam pokladamo torej na srce odgojo lastnih otrok, ker od njih samo nam je pričakovati dobrih in pridnih otrok, kateri se bodo potem v Soli izobraževali, ter kdaj postanejo dik a in steber naše domovine. Stariši! največjo dedščino pustite svojej deci, ako jej preskrbite začasoma dobre odgoje. Storite, da bodo vam podvrženi, vas slušali ter ljubili. Veliko in uspešno sredstvo odgoje je pa podučevanje po Šolah in na domu. Uže Ekles. pravi; Filii tibi sunt? erudi illos, et curva illos a pueritia illorum ('Ako imaš otroke, izuči jih in podvrži si jih). S temi besedami končamo i mi in želimo, da bi slovenska deca čim boljš a in omikanejša postajala, nam in našemu narodu v čast. Ljubo mir. Občni zbor delal. podp. društva vršil se je v nedeljo, dne 29. t. m. zvečer v dvorani Tržaške čitalnice. Predsedoval ju društveni predsednik g. V. Dolenc, zapisoval tajnik, g* M. Katalan, vlado je zastopal c. k. vladni bv«-tovaltc, gosp. Rajmund Vidic. Nazočih je bilo okolo 350 udov in 30 družabnic. Pred vsem je predsednik po zdravil zbor, kateremu |e potem predstavil gosp. vladnega zastopnika, katerega je zbor pozdravil. — Ni to pa je omenil društvenega visocega pokrovitelj:), cesarje vida Rudolfa, in zbor pozval, da mu za-kliČe o kratni »živio«, kar se je zgodilo z velikim navdušenjem ter se je tudi skl»*-nolo, da se visokemu pokrovitelju to tele-grafuje na Dunaj. Predsednik potem nadaljuje svoj govor in poviiarja posebno to, da morajo vsi udje skrbeli za napredek društva ter da ne smejo pričakovati le koristi, ker ako bi vsi le koristi pričakovali, a za stvar nič ne storili, bile bi tudi ko* risti le za nekoliko časa, pa ne trajne, delalcem in obrtnikom pa je v prvej vrsti misliti na starost, od ko i pride namreč pomoč, kadar bodo stari in dela nezmožni. Zatorej je treba dokler smo še spomladi in poletju živenja pridno skupno nositi, kakor čebelice, da potem v času zime (starost) najlemo in se lebko preživimo. T.iko in enako je predsednik spodbujal k edinosti in debilnosti za društvo in je skU-nol z gorko željo, da bi se društvo vtem letu še boljše razvijalo, nego v prošlih letih. KoneČno je prosil u le, da pazljivo poslušajo poročila tajnika, denaimčarja nospo iarjev društva in da porabijo lo priliko, ako imajo kaj koristnega nasvetovati, ali pa s* kaj pritoževati te«- naprosi tajnika, da prečita društveno pot "čilo. Tajnik, g. Katalan pačita potem ob Širno poročilo, kakor smo ga mi priobčili v predzudnjej številki in nazoči ulje so to poročilo pohvalno vzeli na znanje. Na to povabi predsednik denarniČ irja, da prečita račun za leto 1884. Denarniča-g. K. Schi in d t prečita potem vse točke računa obeh oddelkov, is katerega računa Re je razvidelo, da sta imela oba oddelka v letu 1884. dohodkov f. 15549*10, troškov pa f. 14773*59 in da je znašalo skuono druSN veno premoženje koncem 1.1884. f. 135'i3»45, ter da je penzijski zalou narastel dokonča leta 1884. uže na f. 1837*60. Predsednik popraša, ako Ima kedo kaj govoriti o računih in ker se nobeden ne oglasi, poprime g. denarničar Še enkrat besedo In javi zboru, da je za natančnost računov vsakemu udu in vsak čas odgovoren, na kar zbor denartiičarju izreče svoje zaupanje in enoglasno odobri račune za leto 1884. Denarničar na to prečita proračun za oba oddelka, katerega zbor odobri od točke do toČkf; po tem proračunu Id društveno premoženje narastlo konec leta 1885. na 1.18343»70. Predsednik potem poroča poodborovem predlogu, da se v bodoče v društvo n« sprejemajo več taki, ki so tudi ▼ drugih podpor nib društvih udje; sprejeti se jih more le potem, ako se odpovedo drugim društvom. = Za ti predlog se je oglasilo več ndov, proti nobeden, in je konečno enoglasno obveljal. Predsednik konečoo povabi ude in drnžabnice, da volijo novega predsednika, denarničarji, nove odbornike, odbornice, pregledovalce in pregledovalke računov. Oddanih je bilo do 350 glasovnic; a le 310 veljavnih in izvoljeni so biii: Predsednikom: Dolenc Viktor 295, (s?. Peršič Peter je dobil 13 glasov), tajnikom Katalan Matija 309, denarničarjem Dra-kjotin Schmldt 309. Odbornikom: Fabjan Fran 309, Ger-lanc Ivan 308, Kljun Anton 302, Jereb Gregor 308, Mandič Mate 308, Muha Anton 300, Primožič Fran 30I, Pregarc Miha 304, Rustja Dragotin 309, Prelc Štefan 292, Sinkovič Davorin 309, Resman Ivan 308, Ster Valentin 287, Svoboda Fran 308. Vari Ivan 309, Žitko Fran 294, Vatovec Iv. Marija 308, Živic Mate inž. S09. Namestnikom: Čarga Franjo 309, Ćelan Jernej 292, Jeršek Fran 309, KrapeŠ Ivan 309, Lotrič Gregor 309, Lovišček Franjo 309. Pregledovalci računov: Janko DrašČek, Novak Jernej in Pavlovic Vid. Nadzornikom : Andrejčič Franjo, Bune Jakob, Drašler Ivan, Sutaj Ivan, Ferluga Andrej, Barič Josip, Zlobec Anton, I. Zlobec Anton, Mlač Anton, Ribarič Martin, Schnebl Jakob, Pipa Ivan, Heipel Josip, Umelc Ivan, Loncnar Miroslav, Laščak Josip, Frank Ivan, Švagelj Andrej, Gigoj Franjo, Hlače Josip, Mirk Miha, Košuta Anton, Verbajs Anton, Nadališek Franjo, Požar Anton, Volk Ivan, Zaje Franjo, Tosti Ivan, Oblak Ivan, Gomizelj Franjo, Dornik Franjo, Godina Franjo, Gerkvenik Ivan, Indihar Tomaž, Golja Franjo, Bric Ivan. Odbornicarai: Scbmidt Marija, Kobal Ana, Jericio Katarina, Zorzut Marija, Vu>ia Rosika, BaŠl Ana, Kranja Josipina in Avšič Marija. Namestnicami: Jager Marija, Poljšak Valdburga, Stegu Ivanka, Tomšič Franj. Pregledovalke računov: Kovač Polona, Germ Elizabeta. Nadzornice; Švarc Ana, Gebert Ana, Jerman Katarina, Primožič Ana, Svoboda Franja, Svoboda Franja. Ko predsednik naznani izid volitve, zahvali se društvu v svojem in v imenu odbornikov za zaupanja in obeča, da bode odbor vestno skrbel za korist društva. G. Janko Drašček predlaga na to, da se zbor zahvali tudi staremu odboru in poživlja nazoče, da zakličejo odboru 3kratnl ži vio.' kar se zgodi. S tem je bi sklenen občni zbor vt-levažnega slovenskega društva. Politični pregled. Notranje dežele. Poslanska \bomica je 27. marcija na daljevala podrobno razpravo o severnej železnici. Poslanec Billnski je poročil o skle p:h ž-lezniŠkegaodseka glecle Schweg|jevih predlog in Zallingerjevega predloga ter predlagal, naj se o tem poslednjem predlogu prestopi na dnevni red. Poslanec Zallinger se je temu ustavljal ter svaril večino, naj se s prašanjem o severnej železnici ne prenagli. Odsekov predlog, naj se prestopi o Z.llingerjevem predlogu na dnevni red, sprejel se je z 168 glasovi proti 150. Poslanec Plener je na to v imenu levice izjavil, da se ne more več udeielevuti daljše razprave o severnej železnici in levica j« potem zapustila zbornico. Po daijŠej razpravi se je sprejela predloga o severnej ž-leznici z 153 glasovi proti 13 v drugem čitanji i na to je levica zopet prišla v zbornico ter so se sprejele na dnevnem •edu stoječe predloge v drugem in tretjem čitanji. V večernej seji je vlada naznanila, da je cesar proračun za leto 1855 potrdil. Predloga o severnej železnici se je v tretjem čitanji z glasovanjem po imenih sprejela z 159 glasovi proti 148. Enako se je sprejela tuli predloga o konarui po prenared-bah gosposke zbornice v drugem in tretjem čitanji,predlogaodseka manjŠinepa zavrgla, potem tudi zakon o dinamitu. Pri razpravi o dinarnitnem zakonu je grof Taaffe zavrnoi očilanje poslanca Neuwirtha, da vlada ni nič storila za vdove in Širote ponesrečenih delavcev v karvinskih premogiščih. ker tega ni bilo treba, ker vladi je bilo znano, da je grof Li iž vdove in sirote popolnoma preskrbel. Potem so se seje odložile in poslanci razšli na velikonočne praznike. Okoli 20. t. m. se pa zopet snidejo, da rešijo še nekoliko nujnih zadev. Kardinal Schtoarienberg je 27. marcija umrl. V gosposke j zbornici se je 28, marcija načelnik gorko spominjal umršega kardl nula Schwarzetiberga; gospodje so vstali z sedežev v znamenje žalovanja. Več došlih predlog se je izročilo po prvem čitanji ko misijam, mej druzimi predloga o severnej železnici železniškej komisiji. Zbornica je potem sprejela od finančnega ministra podpirani predlog komisije, naj se glede oproš-čenja davkov zastavnih pisem moravske hi-potekne banke prestopi na dnevni red. Druge predloge dnevnega reda so se večidel brez razprave sprejele v drugem in tretjem čitanji. Nemlka drultva v Gradcu i» Celovcu so 30. marcija hrupno praznovala sedemdesetletnico Bismarnovega rojstva ; v bombastičnih govoriti so govorniki naglašali njegove zasluge za Nemce in oznanov.ili njegovovo slavo ter se je Bismarku to te-legraflčno poročalo, — To je dovoljeno, ali da bi Slovani javno praznovali tisoč letnico smrti sv. Metoda, to ni dovoljeno. Vohunstvo in i\dajstio j h bilo v vseli časih in pri vseb narodih zaničevano in Črteno, in vendarse ni zatrlo, ampak zelo še poganja. Vohunstvo se je v poslednjih č isih posebno godilo i' nemŠkej — vojski; to je le predobro znano, česti pa ne dela ni diplomatom, Še manj pa vojakom. To smo opomnili zato, ker se trdi. da je nek baron Potler' izročil načrte južno-tuolskih trdnjav ital, vladi. Če je to res, kdo bi mogel potem verovati na prijateljstvo Italije? A saj je tudi doslej to prav rekdo kdo veroval. Ogersha gosposka ibornica je 27. marcija sprejela načrt gleae prevredbe gosposke zbornice in Tiszin predlog, glede poslatve regnikolarne deputacije o hrvatskem pra-šanji. Vnanje dežele. Knez Orlof je 29. marcija v Parizu umrl. U Rimu se ima začeti 1. maja mej-narodna sanitetna konferenca. Papei je 27. marcija v tajnem konsi-storiji z veliko grenkostjo omenjal zadnja javna počenjanja v Rimu, obsojal jih z ostrimi besedami, ker segajo v uezastarele pravice papeževe stolice, Avfgonsko praianje dela še vedno velik vojni hrup, a utegne se za nekoliko časa zopet poleči, ker menda Še ni prišel čas, ko se bosti ruska in angleška 11106 merili na indiških mejah, pride pa ta čas gotovo prej ali slej. Ruski časniki za trdno upajo na ugodno rešitev rusko-anglesških razprav, ker angleško-ruska vojna v srednjej Aziji ne bi koristila nobenemu, bolj ah manj pa škodovala vsej Evropi. Angleži, pravijo ruski časniki, pač ne pozabijo, da Rusi niso Sudanci, ampak v vojni izurjeni hrabri bojniki, s katerimi bi prodrzno bilo vojevati za bobovo slaino. Ji Hudana dohajajo Angleži m vedno neuuo Iniše vesti. V boji pri Hasblnu predzadnjo nedeljo je padlo 6. angleških častnikov in 94 mož, ranjenih pa je bilo 6 čas tuikov in 136 mol, 1 častnika in 70 mož pa manjka. Sovražnik nikakor ni zgubil poguma; Štirikrat je napad ponovil ter prodrl skora| do Suakima. Osinan Digma ima zbranih 25.000 fanatičnih bojnikov okoli Tamaji, mej temi je več dervišev. I\ francosko kitaj s kega bojlia dohajajo Francozom vedno neugodniše vesti. 29. marcija se uradno poroča: Negrier je hudo ranjen, ter b i primoran 28 mare ja zapustiti Langson, ker so ga močna sovraina krdela besno napala; umaknol se je premočnemu sovražniku v Hanoi ter je svoje moči združil pri krajih Chu in Kep. Pol kovnik Herbinger pa upa, da bo mogel delto braniti, zahteva pa nagle pomoči ker se sovražnik vedno množi. — Francoska vlada pošilja nova vojna krdela v daljno Azijo, od kodar se malo kdo vrne, ker vojna in bolezni more voi ike; tako pa vedno bolj peša francoska moč in propada gmotno stanje francoskega naroda. — Vse to pa je voda na Blsmarkov mlin. Vsled nesreč v Tonkinu je francoska vlada nktzala, naj se mobilizirajo četrti bataljoni, naj se nabirajo prostovoljci i naj se nabere 5000 mornarjev za vojno mornarico. Francosko minister s t bo je 30. marcija odstopilo. V poslanBkej zbornici je mini-sterski načelnik zahteval 200 milijonov Kredita za kitajsko vojno in predlagal, naj se pri glasovanji ne jemlje ozir na ministarsko prašanje. Clemenceau je zahteval,, naj se vlada interpelira, odobruje sicer kredit, zahteva pa odstop ministerstva. Ferry je zahteval predstvo za imenovanje kreditne komisije, a zbornica je to z ihte* vanje s 308 glasovi proti 161 zavrgla In sprejela predstvo za interpelacijo poslanca Clemenceau. Na to je Ferry izjavil, da ministerstvo odstopi. Laiants in Dela-fosse sta zahtevala, naj se ministerstvo posadi na zatožno klop. Pri glasovanji je bil kredit sprejet, zavržen pa predlog, Ktede zatožbe ministerstva. — Čuje se, da Freycinet sestavi novo ministerstvo, ali gotovega ša nič ni. DOPISI. Pri sv. Ivanu 29. marcija 1885. — V sredo popoludne sta se priklatila ▼ krčmo alla Stella znana cikorjuŠka vodji m. Vrzota in Bokalič z namenom, da nalovita kaj muh v svoje nmže, pridružilo se jima je še njih osem žejnih pajdašev In začeli so svoje delo z alkoholom. Ko se jim je ulkohol iz želodca v moždano zakopal, začeli so upiti a »squarciagola« viva la concordia, viva il nostro presidente, viva Mauroner, viva Bazzoni itd. Pn drugej mizi pa je bilo nekoliko treznih Sveto-ivancev in dva Zoraš;.; ko so bili skoraj oglušenl od tega rujovenja. oglasi se eden in zakliče: m. . . . per Ja Concordia, na to skoči po konci nek Čufar, kolega Vr-zote in prišlo hi bilo do pretepa, da ni modi i gosp. BokaltČ greh pomiril, vstal je namreč in vprafial Svetoivanca: Koša gavfc dito? ta mu odgovori v drugo: m. .. . per la Concordia. Na to Bokalič: Ben mangemo tnezza par omo e che la sia termi nada. Zdaj zgrabi besedo g. Vrzota in se začne jeziti na g. Jurkiča in mu reče: »E ti Palek. za k* no ti vol st:.r piii nella nostra societa pagha 1 f. e 20 solni se no ti firemo la petizion. Bravo makako, mu ta odgovori, in pričkanje in rujovenje je trajalo do 10. ure zvečer. Ko se j-j Boka-liču zadosti zdelo, izmenja bankovec od 50 f. plača okoli 15 f. računa, podari g. Cecu še 2 f. in pobriše. Tako je bila ta stvar, naj praska Indipendente. kar mu je drago. Jaz pa vprašam: Ali ne bi g.Mauroner bolje storil, da bi kupil z.i 50 gl. sena in svoje vole bolje krmil, da n« bi po mestu gola rebra kazali. Kde je g. Chinchella, kde pl. gospa Burton, da mu ne podarijo zlate svetinje, in kmetijsko društvo Častni diplom za njegovo izgledno živinorejstvo ? Ko bodo volitve končane, vzdih ne g. Mauroner; poveri i miei bon che mal spesi, in mi okoličani pošljemo Nahrgoja v poslansko zbornico na Dunaj, Mauronerja pa v Kaprero žalovat na grob njegovega generala. Svetoivan8ko predmestje je eno naj* lepših v okolici, in mestna gospoda v poletnem času kaj rada hodi na sprehod in tukajšnjim krčmarjam dokaj novcav pušča. Pa tudi tukajŠno prebi valstvo je jako simpatično, ono ljubi svoj naro i, ono rado popeva slovanske pesmi, in ve spoštovati vse druge narode. Tukaj se ne čuje o pretepih i nikakih izgredih, to lahko tudi policija pritrdi. Ako bo pa C korja sejala mej nas seme nesloge in mirne okoličane na boj klicala, ne bodemo mogli mirno gledati, da se skruni na^ačast in prej ali slej pride do hujšega. Pol cija to vrlo zabranjuje ali vsacei;a cikorjaŠa posebe ne more stražiti. Toraj cikorjaši, zdaj tudi vi lahko mirujete, ko vam nihče ne zabavlja. In mestna gospoda bo še obiskovala sv. Ivan m čast bo za nas. Ako boste prepiia iskalt in pretepa, bali se bodo vas kakor divjakov, in ne bodo vam rekli Ščavi, ampak Zulu kafri. Neki cikorjaš jei te dni prokiinjal, da n-ma mira pri sv. Ivaou, odkur je to prokleto društvo »Zora«, da mora vsako ne-d« Ijo v Trst, ali revež ne ve, da mu uloda Črv vest, ker je izdajalec naroda. Ko pa ti dane* društvo Zore proklinjaš. nisi vreden da jutri zlato zoro uČakaš. R. .. .kič. 12 HV. Ivana, 29. raarcja. — Čitali smo v u Edinosti" št. 25, kako Cikor-pši ro^ovilijo po naŠej mirnej okolici;, čitali sme, da je nek nam inuro znani Cikorjaš, po Imenu Andrej Cunja i 1 sv. EDINOST M. M. spodnje, rogovil po okolici: viva cikorja,.....per i Ščiavi, tega ničvrednega človeka uže poznamo, ako ne drugače, vsaj od tistega dne, ko je Cikorja im-la občni zbor v dvorani vrta Rossetli. Po končanem zboru so nekateri možaki iz svetega Ivana stati pod poslopjem ĆoŽe in se pogovarjali o raznih rečeh. Ko možje vidijo nekega Cikorjaša iz Grete po imenu Andrej Skabar, pokličejo ga k »ebi in vprašajo, kaj je novega s «Concordio». Ta od-govori: kar bo — bo; mi mislimo, da prav naredimo. Možje so ga moško svariti; kaj naglo pa prileti cikorjaš Andrej Cunja in reče z grdim bogokletjem: Huade, huade, kaj baceljeraš, grem« Bpodit tuon tisti sak----barčine in potem odideta Skabar in Cunja. Povejte mi, dragi okoličani, kaj pomenja »coucordia?« — Edinost, slogo ali kaj? Ta beseda gotovo nema pravega pomena, ker cikorjaŠi ne delajo sloge, ampak razpor mej brati in sploh mej ljudstvom. Da bi vsak tako delal, kakor Cunja, gotovo bi vstal velik boj in to bi žalostno bilo. Prav tako grde besede se slišijo po Greti, prokiinjajo Kranjce (Slovence,) sploh, in govore, da oni niso Slovenci, ampak • Triestini«. Po tem takem na Krasu niso Slovenci, ampak le Kraševci; v Benetkah ni Italijanov, ampak so le Benečani itd., tako uci mogočni cikorjaš Andrej Skabar, ki pa o Edinosti slabo govori in pravi, da so pri Edinosti sami barčini, čufarji, prodajalci, sami fakini, ajzatnponarji, da pa je pri Cikorji sama imenitna in bogata gospoda iz Trsta — poznamo to vašo gospodo! Andrej Skabar se dalje šopiri z grdim italijanskim bogokletjem, da Me Slovencem, ako ne bodo dizali s cikorjo. vzame zastava. Ali se s taci m ščuvanjem ne dela nemir — nepokoj ? Vzemite v roke »Edinost« 8t. 24 in berite, kako je naš dri. poslanec g. Na-bergoj govoril v drž. zboru za korist naše dežele; kdaj je še vaš Poldek odprl usta za vas, za korist državi in dež-li? Tedaj, dragi okoličani, varujte se tacih slabili Ijud', zakaj taki so samo denarja lakom ni ljudje, in lakomoež še nikoli ni bil usmiljen do druzih. Na Greti so udje slavnega društva Ci-korje: poglavitni Andrej Skabar - Moro, Slcerl-Kiue, brez druzih. V Rojanu pa Presenc brez druzih. iz Uoniovelja. 29. marcija. Skoraj vsaka obrt ima v letu dva mejna dneva, tako tu.il ribiči z vseh bregov uže od starodavnih iimskih časov; prvi mejni dan je Svečnica; takrat se ustaoovljajo nova društva, ali uže stara potrjujejo, in ribiči ta dan pri polnej kupici Črnine marsikako ribico vjamejo. — Konečni mejni dan je praznik sv, Mohora. Pri nas se govori, da je na§ »capo villa« dobil knjigo v italjanskem jeziku, v katerej so postavne določbe o ribarjenji. — Ali žal, čemu je nam taka knjiga, ker je ne umejeno in se tedaj tudi ne moremo ravnati po zakonih, kazni pa vendar ne oti demo, ako se v čem pregrešimo Mi smo Slovenci, na| se tedaj tudi nam daj6 postave v slovenskem jeziku, saj smo dobri. Zvesti A •strijci iu plačujemo davke od svojega ouit.i prav tako, kakor Italijani. Kontoveijfki ribiči pa si morajo v posebno srečo šteti, da se jim dela luka za čolniče. V letu 1883 so naredili do raini-sterstva prošnio za omenjeno luko iu v 1. 1884 se je uže začela delati in stala bode ogromno denarj i. Kdo pa je spoznal ubogi, težavni i nevarni stan ribičev, kdo je zanje v državnem zboru, tako resnično, tako ganljivo govoril, kdo je stopil pred ministra Pino ta, temu vse natanko razložil in dosegel, da se je luka tako hitro zafi-la delati? To je bil g. Nabrgoj, on edini je videl našo potrebo, našo nadlogo, on edini te imel usmiljenje z nami. Zato pa mu lodimo hvaležni in oklenimo se vsi nje^-a, in goiovo mej nami ne bo nobenega ci-korjaša, ki ni za frakelj žganja prodal svoje pošten j Vam pa, dragi Ivan, kličem v imenu vsnh kontoveljskih ribičev, za dobrote, kat^r« ste nam storil': Čast in hvala Vaui; Bog Vas živi mnogo leti Fiks. Iz Gorice 31. marča. Velika katastrofa bi se. bila lahko zgodila v novej atolnej ce kvi na cvetno nedtljo popoludr.e pri blagoslovu, ko je bilo po cerkvi obnašanje sv. r- š. tebsa, ki so bili tudi nad škof navzoči in prenapolnjena cekev vernega iju istva, zakričal je na koru nek blaz n (?j mož, da iioče z nadškofom go-voiiti m se mu »povedati. Ljudstvo je menda mislilo, da gori in zato jo nastal velik strah Vsh je šlo navzkriž in vsak je skušal prvi iz cerkve zbežati, ali ker so bila le dvojna majhna Trati odprta, nastala je t.ka gnječa, da je bilo strah. Bogoslove!, ki so nebo nosili, niso j-mogli v č zdi ž »ti in je vse zine li ano jun na tla padlo. Duhovniki so večinom zbe žali v sakristijo. Nadškofa pa. ki je piv za nebom šel. po irli so v velik' j gnječi na tla m fo ga morali v sakristiji nesti. L* edini kanonik M. ki je mo štraneo nos i. d,žal se je toliko, da je s pomočjo en ena moškega in ,.„e Ženske nesel mošf-anco in jo položil na veliki oltar. Se le potem ko so blazneg« (?) z veliko močjo prijeli, in ga je policija odpeljala v Matnico, nadaljeval se je blagoslov. Ali ljudstvo je zbegano in posebno gospe razmedrane so iz cerkve pobeg.iole in gotovo je Še zdaj kdo od straha bolan. Človek, ki je povzročil ta strah, poročen je, i/. LoČnika doma, je zdaj v ttikajŠnjej blaznici, ca se razvidi, je li mož res blazen, ali je to iz hudobije naredil. Hvala Bogu, da ni bilo večje nesreče, da se ni nobeden pomastil, kajti nevarnost je bila velika. IE Gorice, 28. marcija. — »Koz nemamo več, pravi Soda, in da so zaprli oni lazaret na živinskem trgu, ki je v to na menjen«. Hvala Bogu, da bi ga pak već ne odprli) ker le oni ve, kaj to peklensko seme učini, ki je poskusil, ki Človeka vendar le tako zdela in ostrelja, da je jo; njegovej koži; toliko se meni za nj»zni spol, kolikor za staro zgrbanČeno polt. Go-ričani, hodimo rajši v Tolmin na sejm, nego pa v Trst! »Umrle so le tri osebe v lazaretu, pa radi lastne nemarnosti; vseh 19 druzih pa je ozdravelo«. Ljudstvo ima sicer čudne pojme o lazaretu; pravijo: da nema postrežbe, niti potrebnih postelj, da sleherni, ki vanj pride, mora .... itd. Temu pa ni takov kakor sem se lastnimi očmi prepričal. Čeprav nema prave lege nit) dostojnega poslopja, kakor bi se želelo, ima pak umnega in marljivega zdravnika Dr Luzatti-ja, ki si je znal svojim jako lepim ravnanjem srca bolnikov prikupiti. Prav ista čast gre pa tudi usmiljenim sestram, ki tukaj strežejo, katere se navadno »zemske angele« Imenujejo i to po vsej pravici, ker njih trud, njih vse stransko izvrstno postrežbo, njih ljubezen — kdo mora vse to poplačati? Naj jim bodo v nekako zadostilo te vrstice — ozdravljene osebe. Dunaj«*) 26. marcija. (Izr. dop). — Debata o sevemej Železnici traje v drž. zboru uže 3 dni. — Veiikonemci sa pri tej debati tako i n tolikokrat n* prsa tolčejo, da mora človek kar smijati se jim. Nekdanji ustavoverci so postali kar naglo skrupulozni vestnjaki. Posebno dopada ne stari Herbst, ki z mladenlško trmo in strastjo dokazuje, kako potrebno in državi koristno b: bilo, , da so osebne razmere uzrok t 1 k-j netaktnosti, večina konservativcev, posebno pa Greuter, Giovanelli, Pfiugl obsojujejo tako ravnanje. Konservativi I N^mci so osobilo se slovenskimi poslanci v jako dohrlb razmerah, katrre bodo gotovo dolgotrajne; sploh vlada mej Poljaki Cehi. Slovenci iu nemškimi konservativci, do Lichstensteina io par drugih časti-lovcev, najlepše porazumerje, kar nas na- *) Zftkusneno doSul. polnuje z dobrimi nadejami za bodočnost. Govori se močno, da pade še pred volitvami minister Conrad; stvar bi bila čisto naravna, kajti on bi smel mirno pričakovati le velikonemško, a ne avtonomibtiČne večine v novem drž. zboru. Govori ae, da tudi Pražtk odstopi od voditeljstva justičnega ministerstva t-r ostane le minister za Ćesko; a to je le prazna kombinacija, izmišljena po nekaterih Slovanom v obče nasprotnih uradnikih,— Slovan ima sploh povsod težavno -tanje, in naj bo le tudi minister. O i pon-deljka pa do Četrtka smo imeli na Dunaji ▼se polno sneg*. — V četrtek, to je denes pa j* kar zgii.ola bela odeja. Na Dunaji, 28. marcija. (Nadaljevanje). — Naiieijujem svoj dopis. V petek je bila strašno burna seja. — Herhst je sarkastično udrihal po desnici, jej očital lehko-mifiijenost; Plener je v daljšem govoru desnico in ministerstvo ošteval, konečno pa izrekel, da bode levica zapustila zbornico, ko se bode glasovalo o podaljšanji pogodbe z družbo severne železnice. In res, precej, ko je Plener nehal svoj govor, zapustili so levičarji zbornico pa gledali *koz vrata v njo; jako smešen prizor.— Le Schonerer je ostal in prosil za besedo. — R"kel je, da bi levičarji le potem posto pali po volji nemškega tljudstva, ako b zbornici za vedno hrbe obrnoli, dokler se vlada ne spremeni, da to igranje: be-ganje pa zopet dohajanje je le smešno; nadalje je rektl, da se je desnica v prašanji severne Železnice postavila na prav tako stališče, kakor židovska štampa, katero so podkupili, da moiči, konečno zagnal se je v ministerstvo. čep, da prepoveduje Bis-marka slaviti; a ta prepoved ne velja nič. ker k ljubu njej bode vsako nemško src-slavilo bisrnarka. Ko je nehal s tem govorom, zapustil je tudi on se svojo stranko (2 Mann hoch : on in Furnkranz) zbornico. — Potemse jerazprava mirno nadaljevalain hitro je bila sprejeta nova pogodba za se-vernoželezriico. — Komaj paseje biloto zgodilo, ko so Veiikonemci zopet prišli v zbornico. — Zdaj pa je Plener predsednika in večino tako mučil z osobnim glasovanjem, da se mu je cel6 posrečilo večino potif-noti v manjšino, kajti tudi večina se je uže bila naveličala, ko j ? slišala, da ima v enej seji odpraviti kakih 7 važnih nostav in dovoliti milijonov na kupe.— Večina sama je godrnjala, zato seje denes zvečer končalo še par točk dnevnega redu iu predsednik je kar nenadoma sklenol sejo in naznanil, da poslance sopet skliče po praznikih. — Pametni ljudje pa so si v ušesa šepetali, da se na Dunaji preveč greši na dobrovoljnost desnice. Kaj več o tem morda prihodnjič. Domače in razne vesti. Odbornikom in namestnikom društva Edinosti. Na velikonočni pondeiek bode odborova seja v po-sehuej sobi gostilne g. Urbančiča v Bazovici. Začetek ob 4 uri popoludne. — Po koučanej seji bode prijateljsko posveto-tovanje, katerega se bode vdeležili tudi drugi rodoljubi in pri tej priliki odbor tudi naznani imena lokalnega volilnega odseka za V. okraj. Isti dan napravijo tudi razni pevci iz Trsta in okolice izlet v Bazovico. Nadejati se je torej lepega dne v domačem krogu. Obravnav« slede Ciamblnl Jeve afere pri tržaškej dež. sodmji je bil t 28. marcija vsled pritožbe uže pri ko-prškem sodišču kaznovanih zatoŽericev Dr. Gamhinija, B iseggio-a iu Derin-a. Visoko ilež. sodišče je potrdilo staro kazen Gitnbini-ja in Biseggio-a; Derinu pa so kazen premenili in sicer v 5 dnevni hišni zapor in 15 f. globe. Omenjeni 3 z;>toženci so imeli 2 zagovornika, ki sta jih kaj izvrstno zagovarjala, a bila sta tudi toliko nesramna, da sta zahtevala kaznjen|e dveh nedolžnih pripravnikov. Zagovornika sta pripisovala tudi nesposobnost koprškem-u sodnik-u N., kar pa je bilo seveda ovrženo, ker visoko sodišče ni sprejelo od njih navedenih točk. Konečno Še pričakujemo, na katero stran se obrnć sedaj, da jim kazen olaj S it j O ? Veteransko društvo za Trst lo okolico napravi na velikočni po-nedelek izlet k sv. Ivanu ; zbirališče veteranov bode pri občinskem vrtu; od tod odrinejo z društveno muziko ob treh p< -noludne ter bo muzika svirala skoz s<\ l an In potem do polu šestih zvečer na travniku pred sv. Ivanom. TrŽsdke novosti: Samomor, Mrtvo truplo 25letnega Jož. Hofslalterja so naSli na bregu pri Svet. Andreju. Skočil je v morje pravijo zarui nesrečne ljubezni. Samoinorec je sin jako dobre, premožne tržaške rodbine. Slaba iala. Nekemu mlekarju z im° nom Franjo B., ki je v ulici Riborgo pustil voz vprežen zoolom. pognal je malopriden človek iz nagajivosti osla na cesto, ki drži iz Trsta proti Miramaru In ga tam pustil. Straža, ki gaje našla, izročila g.i j* zopet lastniku. Ulel je v nedelo 19letni trgovski agent neke tukajšnje trgovske hiše. Poural je pri raznih firmah kakih 1500 f. na račun gospodarja. Straža ga tŠče, ali do danes še niso nič zvedeli o njem. Pravijo, da se je z svojo gospodinjo večkrat pomenkoval, ta bi rad šel v Ameriko. Menimo, da pride prej pravici v roke, predno zagleda novi svet. Ranitev V tukajšnje j bolnici zdravijo se nek ključar, nek krojač in nek vrvar, ki so na več krajih ranjeni. K"do jih je ranil, ne vedo povedati. Culno! Preiskava uže stvar razjasni. V pijanosti j«, zadel nek 34letni voznik iz Obrova pri Podgradn z svojim koleslie u v kočijo nekega izvoJčeka tako močno, daje zadnjemu napravil Škode kach 50 f. Gorelo j t v krčmi j»a1 buon gusto« ulica del Peske št. 1, na stropu. Užgal *e je tram pod katerimi je gorela petro-Ijeva svetilnica. Ognjegasci so ogenj za-časa pogasili tako, da ni več kakor 10 fr. škode. Ljudje pazite na ogenj I Povozil je nekdo na trgu rudečega mosta 52letuo postrežnico H. G. Prišla je pod voz ali vender je bila sreča, da ni druge rane zadobila, samo, da se je malo po glavi pobila. Policijsko. Nek 32letni težak iz Kopra je v ponedelek večer po ulici rudečega mosta razgrajal in kričal, ter v-svojem prevelikem laškem navdušenji ohladil svojo vročo krv s tem, da je tamkaj nekemu peku okno razbil. Za prevelik pogum in za neotesanost moral bode sedaj v temnici premišljevati svojo pijanost. — Isti dan je pa nek godec iz Trsta, ki ni imel ne žvenka okroglega, šel v gostilno k »Abondanci«, k ler si je dal prav dohro^ postreči z vinom in jedačo. Za hvaležnost, ker se je hotel zastonj pogostiti, pričel je pa razsajati in razbijati, da ga je morala straža odvesti v bolj varno zavetje. Podzemeljske vode na Krasu« Kraški odsek avsirjiskega kluba turistov je sprejel pod prvosedtstvoin intendanta, dvornega svetovalca dr. Fr. plemenitega Hauerja, poročilo Kr. Kausa, ki seje z obema inženirjema južne železnice, višjim nadzornikom Hainišetn in oHelknim inženirjem Nodel-nom vrel nanrosil, naj izvrši not skoz jamo Pivko. O Ifkodnino zemljiškim posestnikom je prevzelo oskrb-ništvo postojinske jame, ki bode skrbelo tudi za potrebne Čolne, s katerimi so bode vozilo po reki. Upi se, da se s tem pridobi znanje o zvezi podzemeljskih rek. Mej pripravlajočimi deli so našli novo vi-lenico, ki se k tnalu odpre. Ne le v po-stojinskem, tudi v planinskem okraji se bo delalo na račun kraškega odseka. V pla-ninskej dolini se mora pred vsem skrbeti, da se odpravijo povodnje. Še le potem bo mogoče zvezati posamezne žile kraških vilenic, ki so skupaj gotovo osem milj dolge. Narodna čitalnica v Jelšanah priredi na velikonočni ponedeljek dne C. aprila zabavo pri hrvatskem stolu. Spored: t. Nagovor, govori g. J. M. 2. D. Jenko: Naprej! poje zbor. 3. Tiha luna, poje zbor, 4. RadoBlav S lvester: Slovenska junakinja, deklamuje gčna. H. Irman. 5. Iv. pl. Zaje: U boj! poje zbor. 6. A. N^dved: M< j dom, poje zbor. 7. Iv. pl. Zaje: Hrvaticam, poje zbor. 8. S. Gregorčič: V pe-pelničnej noči, deklamuje Tone Indrov. 9. Iv. pl. Zaje: Frankopanka poje zbor. 10. Tombola. 11. Naglo bratje, poie *.bor. Zborom bode ravnal g. Iv. MakaroviČ. Po-četek točno ob 7. uri zvečer. K obiluej udeležbi vabi vljudno. JelŠane, dne 28. marcija 1885. Odbor. NesrcČ8. V rudnikih pri Domb-avi na Sleskem se je 27. marcija unel plin In 40 ru tarjev usmrtil. — 25. marcija pa je do tal pogorela katoliška katedralka v Saint Louis državi Misuri v B*vernej Ameriki. Ogenj je vstal fflej božjo službo, ko je bila cerkev polna pobožnega ljudstva, katerega se ie polastil strašen siraii. Vse je vrelo k vratom, skoraj >-to osob je zgorelo. —» Ni Grškem je bil 28. marcija potres. Ka-lamata, Nivj ni Megalopolis so močno trpeli, več hiš se je razrušilo i nekoliko ljudi je bilo poškodovanih. •Javne dražbe. Sežana v 17, dan aprila, 18. dan maj-nika in 18. dan junij i t. I. pes^stvo Brne Ivana iz Sežane cen jeno na ."j500 fr.; v 20. uau aprila, 19. dan majuika in v 19. um junij« t. I. posestvo Skrk Ivana po domaČe Boštjana iz Sai-ž cenieno na 72 for. 25 dč.; v 20. dan aprila, 19. dan maj-n ka in v 19. dan junija t. I. posestvo Skrk Martina iz SaleJ cenjeno na 1670 fr. Pazin v 29. dan aprila i. i. posestvo Miklavža Bačič in drugov Iz Padene cenjeno na 90D fr, 10 nvč.; v 22. dan aprila, v 22. dan maja in v 22. d m junija t. 1. posestvo Marka Ju-aua iz št. Petra cenjeno o a 822 fr. 85 nč. Tržno porušilo. Bližajo se praznik', zarad če 81'/,» 100 državnih mark ... 5 » 81 » Poklano.*) Opomba in svarilo. Kakor se sliši in čita mnojzo o surovem postopanji farizejske «Cikorje» proti slovenskemu narodu in proti katoliŠkej sv. veri, prav take demostracije se gode tudi v našej vasi v gostilni g. cikorjaš.. J. (]ufar, kder se zaničujejo pošteni narodnjaki, duhovniki in celo sv. vera. Sain krčmar in njegova jezična soproga psujeta ■a ljudstvo in trobita, da ni Boga, i u še take grde reči govorita, ki niso niti za javnost. Tam je tu li pravo gnjezdo C; korjašev. Vidite, to vam |e prava cikori-jašlca inteligencija. Zatorej <>pom njamo in svarimo vse verne in narodoljobne može. naj se temu gnjezdu več ko morejo odtegujejo in naj hodijo rajši v t;ike krčme, kder se ne sliši takih grdih pogovorov. Več o tem kasneje. V Bazovici, 30. marci j i 1885. Več Bizovičanov. * Za takova članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ura dn. PEKARNA cJooip Seffeo Via Acquedotto številka i5. Priporoča s^oje izvrstne testene izdelke vsake vr^te, Za pnžnike hode imel najfinejš pince in gibanice (Pre-snitz), menih' in še razne aruge testenine, ki so v navadi za velikonočne praznike. Rasnošilja tu li v zunanje kraje po najnižjej ceni s novzetiem. ••C (Jitan »lieno 17*7. )9« ; Albert f|jj Samassa* c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRAN! ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorts gaailolce izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hidroforl vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 3—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. Sedale- in orodje vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, ia gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 23 svetinj D« T« beste Motor Friedrich & Jaffe Fabrik=WiBnulll. Hauptstr; 1B9. Čujte in strmite! 12.500 komadov ionskih in H \s> u $ popolnoma, tudi za nnjvtčje ženske v vseh modernih barvali, sive, rujave. črne, rudeče, inod'u. bele, škotske, turške itd. jena r;i / polagal: j-t radi jires.ditve Komad po 4 fp, po poštnem povzetji. Dobi se to pri agenturi za rute «zur Austria» DUNAJ, Oberdčbling Mariengasse št, 31-E VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele inoŽKe obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld, ostanek. « o > jj: K U Javna trgovska agencija (Pubblica AgenziaCommerziala) ~ g .2.3 Ti Corso V T rs l U it. 2*2. ZANIMIVO ZA VSE Posebna postrežba zii male ^ £ = ^ ^ očbe Pošilja se na vse kraje 5 ? S i: o. "a družinam in gostil- «'^35 nieam: Razno sočivje, kavo. •=> vr^. mirodije, pnmeranče, limone, n a g* ® fifi(ij"' cvetliee, rokodelsko oro- S p «* d je, pohištvo, dišavine, modno "o < 2.5 blago itd., vse po originalnih o ® « 2 = ° Cenah proti mali proviziji, ca- " ^g. M £ e rine prosto. m S- ~ A .5 % o g narocbe tJD O. m S 5" p - f» Prevzame razpošiljatev in s, tj £ vročitev tiskovin, okrožnic, ce- g-3-° S g, nikov, za katere koli dežele in ? 'v? stanove. 5-10 VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) poSilja proti povzetju komaii po for. 380. L. STORCH v Brnu 1 L- STORCH v Brnu ••••••••••••••• f\UVU 4 doma žuana. dohi se v vseh CilVA vrstah pri podpisanem po najnižjih cenah za brzo plačilo, ali na obroke, ali pa tudi po gpoinunjl na upanje. Jamči se z\ dobro robo. Opečnica je tik ceste, ki drži od Reke prou Trstu. — Zi obilno naročilo priporoča se Halija Amlirožič. mlinar pošta Košana S.Peter. MfHMM« (nS2SZSZ5Z525ZS2SZninSZ5ZSZ5Z5Z5Z5Z| Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINNA priskrbuje Rlužbe svake vrste u A.u- 9 striji i inozemstvu. Kupuje i prodava r3 kuće, po najugodinjimi pogodbami. Qj Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. § •Z5B525U252525Z525R5Z525Z525Z52525E5* The Singer Manufacturing & C.o NOVA JOIIK sam o za. JEDAN FORINT na čedan može se dobiti šivaću maklnu • Singer original*, be/. poviftenja ciene. Garancija 5 yod. Poduka u kući hadava. The Singer Manufacturing & C o Corso, Palazzo Salem. Igle za tuakinu «Singer» 3 novo. komad, ducet 30 novč. 2—10 * tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. tvarina koja se nebi dopadala, more 12—5 se zameniti. carska ICOKOLADA CACAO CACAO nansi^^fiiiffiai^ši IZedjunarocina linija M H k < H & H Iz Trsta v Novi-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linija voz;jo redno v Novi-Jork in vsoreinajo blago in ponotnike po najnižjih cenah in najboljšo postrežbo. t—6 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik »Teutonia« v 15. dan aprila. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega panaŠnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d* Ant. Poglayen, generalnega agenta. Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z antomatičnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskali 7. njimi in larad trajnosti, ali vendar Se preveč stanejo. Pečati na roko so bolj tkonomični, ali trebajo preveč postranskih jiriprav. Elegantni automatični pečat -Merkur« kakoj jo tukoj naslikati pa ima vse prednosti an-niatičnih pečatov, a zarad pripnste konstrukcije in lalikote starin fr it.SO. Novi p .-čet MERKDR z automatičneni barvilom dobi se 1« v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecclro" 4 V TRSTU. Čudo v industriji. Lh -4 for. CiO nvč izvr-tna brnska in rajhenb.jrška volnena roba za popolno OBLEKO GOSPODOM v spomladnem In letnem časa Robe ju za suknjo, telovnik in hlače popolnoma zudosti tu'H za najvećega gospoda. Te oblrtke so v najnovejših in najlepših modernih barvah postavimo : sive, rujave, modre, drapirane, črne, mfllirane, križaste, karirane in naškropljene. Vsalta olileka stune samo 4 fr*. 50 kr. Denar takoj vrnem, ako sj roba ne do-pade. Uzori se ne morejo pošiljati. Naročila iz deŽidu se po poštnem povzetji izvršijo. Pri vs^n: tem je pa Š« za prodati okolo SOOO komaitov f» vatlnv dolgih in 2'|, vatla širokih najlinejših pravih potnih plaj-dov po fr- 3 50. Naslov: Expr>rtwaarenhans zur Austria*, Dunaj, Oberdobling. Mariengasue št. 31-E. (v lastnej hiSi). Visoko častiti gospod 1 Z:»pnstiti sem moral mojo družino za8dnij. Pri odhodu pustil sem svojo robovi no popolnoma zdravo Cez osem dnlj sem se vrnil in glej žena in otrooi so bili bolni. Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kar je zavžila je zopt t izbiju vala, vrhu tega pa imola še veliko drisko Dva zdravnika sta jo zdravila, ali vsu zastonj. Oba sta obupala, da otrok kdnj šn oidravi, ,Iaz sem jej hitro dal eno žlico dr Roza življenskega balzama, in sem jej vsaki dan šh tri žlice dal, Č ido BoŽ^ ! Otrok nii je v treh dneh popolnoma ozdravil. Kar dva ždravnika nista mo^la storiti, dosegel ji Vaš dr. Roza življenskl balzam in rešil sem svojega otroka gotove smrti. Vašemu blagorodju se jaz ne morem dovolj zahvaliti. Mojo zahvalo do va« pa spremlja še aa-hvala do Bogu. V korist druzih ljudi Vas prosim, da priobčite to mojo spričevalo Z odličnim spoštovanjem Alojzij Zaiidk, trgovec z mesom. BudapeŠta v mesecu avgustu 1334. leta. Visoko spoštovani gospod! Iz srca Vam izrekam svojo naisfBnejo zahvalo za dr. Rosa življenski balzam, s kojega pomočjo sem rešen dolgo trajajoče bolezni v želodcu. Uže sem obupal, da kedaj še ozdravim. Se enkrat mojo ni'jsrfinejo zahvalo Z spoštovanjem Maribor na Spodnjem Štajerskem. Firdtnand Lcilner, dimnikar. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni i njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospeševanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DČMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene neidrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr. BOSA življenski babam. Nanravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejših zdravilskih zelišči potrjen ju posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabaaanju Želodca z jedml, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah, ženskih boleznih, boleznih v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela z'Jravo In čisto kri in bolno trlo dobiva zopet poprejšno moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domaČe zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana proti povzetju zneska na vse strani. T pisma Svarj e nj © Da uf izogna neljubim napnkuiti, vuit« prosim vse p. n. gK. naročnike, naj povedi u rečno dr, listov Uvljtnški-haltam i?, lckar"« H. Frat'lii'r-ia v Pragi zali tavaj«, kajti opazil ttem, da h« na «Ctiiki na vaft krajih iloiiiii neiiK|H!Bnn /nie.H, ako aihtnvalt samo *»vU«"uki baliaui, in no izrdSnu dr. Uotovega livljunokoga balzama. Pravi ilr. Roso? M\ml\ balzam dobi »e samo v glavnoj zalogi izdrtltilra II. Frafnrr.ja lukama »k firncinu orlu« v 1'ragi, Keku d«r Spornor-gaa^e Nr. 205—3. mmm ^mm^^gs^-. "v-. ■ • V TKSTU: P. 1'reudini, (1. Fnral.atchi. J.k. Ser-raval'o, Kil. von l.tittnbu rg, .-1 u t, Suttiiia iu K. Zanttti, lokarničarii. V GOHIUI: O. Oritio/oltUi. A. pl. OironcoH, O. li. Pantoni, It. Kiirtier, lekaruićarji. V OUELJI : 1 Ju->naner r;ika iu vnet« kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in oteklin« se hitro ozdravijo; k>>r pa ven teče, poltpn* motilo v kratkem vto gnojico na~ste. iu rano ozdravi. — To mazil ' je zato tak« dobro, ker hitr 1 pomaga in ker se po njem runo p-ej ve zaceli dokler v i va bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani ras divje.a mesa iu obvaruj« pred unetiim (Srnini prisadom) tudi bolečine to hladilno mazilo ]to«|Hi)li. — Odprte in tekoče rane ee morajo z mlačno vodo umiti potem Re U ce mazilo na nju prilepi. 1—20 Skatljica se dobode po 25 in 35 k. ltaly.um za tiho. Hkufleuo in po mnozih poskusili kot najzauo4ljiv"iHi> sristvo znan«, oiUtrani naglahoilt lil po uieia »» ilobl tudi popotno u t« zgubljeni nluli. 1 iklenloa l gld. a. v. Lastnik, drufitvo • KDINO* 1«. — in odgovornniradnlu: VIKTOK DOLENC \uvk tiskarna V. DOLENC v T p«