Štev 33
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
16. augusta 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo
Cena Novin na celo leto je: doma na skupni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm. ________________
„VredniŠtvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Radičovi poslanci glasovali za visoke dače.
V Beogradi v narodnoj skupščini se je v sredo, dne 29. i v četrtek 30. julija glasüvalo o dvanajstinah (začasnom proračuni). V tom predlogi finančnoga ministra so tüdi točke od dače. S tem se določa, kak visoke dače moramo plačüvati. Finančni minister je predložo, da se še nadale pobirajo enako visoke dače, kak zdaj ino ešče celo neštere nove (delavske dače.)
Poslanci Slovenske ljüdske stranke so vsi zvün betežnoga Klekla bili v Beogradi i so glasüvali proti visokim davkom. A Radičevci so vsi glasüvali za dvanajstine i tak tüdi za visoke davke, carine ino takse.
Opazüvali smo oba prekmurskiva Radičova poslanca Tiszaja ino Hrupiča, kak bota glasüvala.
I oba sta glasno zaviknila „za.“ Tüdi Radičov slovenski poslanec Kelemina pa Pucelj se nesta sramüvala glasüvati za davke.
Poslanci Slovenske ljudske stranke so Radičevce opominoli. Zakaj vi tak glasüjete? Ve vas Prekmurci neso zato volili, da bi glasüvali vi za dače.
A Radičovci so se izgovarjali, da so v Pašičovoj vladi i da morajo tak glasüvati.
Zdaj vidite vi Prekmurci, ki ste bili tak nesrečni, da ste dali 8. februar volilne kruglice Radiči, kakše „dobrote“ vam Radičevi poslanci v Beogradi oskrbijo.
Radičevci vse bogajo, ka njim velesrbi komandirajo.
Što čte to v „Novinah,“ naj to novico pove še drügim, da bo narod znao, kakši zapeljivci so Radičevci.
Fr. Žebot nar. poslanec.
Zgodovina iz Martinišča.
Nedavno smo v spisi pod tem naslovom obečali, ka ešče kaj napišemo od našega dragoga Martinišča.
Najprle moremo z velkim veseljom povedali, ka nam je dober Bog v tom pretečenom leti skazao jako dosta dobrot. Prva dobrota je bila lepo zdravje. Vsi gojenci so bili zdravi kak ribe. Vmes je že kaj maloga prišlo, nego tak, ka bi dugo i nevarno bio što betežen, je ne bilo. Ešče takši so postali bole trdni v zdravji, ki so prle doma meli kakši beteg. Brezi posebne bolniške sobe v zavodi žmetno. Bog je vido, ka takše sobe nemamo zato nam je pa dao zdravje.
Drüga dobrota je blagoslov pri živeži Začnoti v jesen, med štirami golimi stenami, gde je niti žlice ne bilo, potem niti zrnca pri-
povati na svojem i poleg toga preživeti do 50 lüdi, to vsaki lejko razmi, ka je ne bilo brezi posebnoga božega blagoslova. Istina, ka smo preci dobili po občinaj, pa tüdi dijaki so plačüvali v penezaj i živeži, nego vse to je ne bilo tak dosta. Či vse preračunamo tak po srednjoj ceni, nas je vsaki dijak na mesec koštao 500 Dinarov! Telko je pa nieden ne plačüvao. Mesečnina je bila različna, nego tüdi tisti, ki je plačüvao največ, more praviti, ka njemi je Martinišče dosta šenkalo. Zato bogatejši, ki so po pravici malo več plačüvali kak siromaškejši, nemrejo pa nesmijo praviti: Ja, Zakaj pa jaz plačam več kak te ali oni! Vsaki naj razmi, ka iz zraka nemremo živeti. Tüdi vsaki naj zna, ka od tiste šume, štera se nabira za zidanje Martinišča niti ednoga dinara nesmimo potrošiti za zdržavanje dijakov, ar ovak nikdar nemo vidili Martinišča. Počasi moremo priti do toga, ka bomo meli par plügov svoje zemle z malim gospodarstvom, ka nede trbelo vsega küpiti ali prositi. Zdaj küpüjemo zabio, mleko, zrnje itd.
Tretja velka dobrota je bila veselje, zadovolnost med gojenci. Kelko spevanja, larmanja so mogli poslüšati potrpežlivi Sobočanci! Kelko skakanja, naganjanja, lovlenja se je zvršilo na našem dvorišči, to zna samo tisti, ki je vido. Niti edna travica je ne mogla zrasti. Istina, ka se je pri tom dosta podplatov znücalo, da pa smo se držali toga, ka pravi latinski pregovor: V zdravom teli je zdrav düh. Potem pa tüdi toga, kak je pravo Don Bosko. On je pravo, ka je dosta bole, či gojenec trga podplate pri skakanji, kak pa či zavolo betega mora trgati prte na posteli. Mladi človek je pun življenja. Komaj čaka, ka se malo naskače. Po veselom zabavanji je bole zdrav, se ležej vči, je bole miren. tečnejše jej pa sladkejše spi. Ka pa ščete več?
Da so pa naši gojenci bili veseli od zvüna, je zato, ar so bili veseli v srci. Bili so v milošči božoj, meli so merno düšnovest pa čisto srce. Brezi toga človek nemre bili istinsko veseli. Naj se dela kakšte veseloga, či ma pekočo düšnovest zavolo greha, to je zaman, ne je pravo veselje, ar nemre biti. To velko notranje veselje jim je prinesla vsakdenešnja sv. meša, sv. obhajlilo, k šteromi so zvekšega vsaki den pristopali, gosta sv. spoved, tedne molitvi, čtenje lepih knig, opomini predstojnikov itd. Ravno to düševno veselje je pomagalo, ka so pri včenjej zvekšega dobro napredüvali.
Novo šolsko leto je v božoj roki. Komaj polovlco na novo priglašenih dijakov bomo mogli vzeli notri.
Mi nemremo pomagati či prostora za vse nega. Prvi majo pravico tisti, ki so bili lani, či ščejo, potem novi. Čiravno mamo samo tiste
prostore kak lani, bomo gledali na to, ka spravimo nikelko več dijakov, mogoče do 50. Drügi si bodo mogli iskati stanovanje ali zdomi hoditi.
Za vse potrebno se že skrbimo. Fali nam pa to i ono. Tak n. pr. posteli (štampeti). Či što ma kakšo menšo štampet pa je ne nüca, prosimo, da nam jo podari ali posodi za to leto. Pri ništernih hižah ne vejo kam s pohištvom. Zdaj je prilika prebrati i napraviti si prostor. Tüdi harmonij bi jako nücali ali kakše drüge štrumente, n. pr. gosli, klarinete, tamburico itd. Sploh pa se s hvaležnostjov sprejme vse n. pr. prte, platno, perje, vankiše itd. Lani smo dobili 2 praseti, kokoši, zavce. Zdaj mamo za takše ešče več prostora. Za drva smo dali lani sedemjezero dinarov. Či nam što kaj drv podari, nam s tem dosta pomore. Na goričkom so takši kmetje, ki majo dosta drv. Največ pa vüpamo dobiti živeža. Te dni začnemo pobirati žito i pšenico po vseh občinah pri vsakšoj hiži. To je pa dvojno nabiranje. Prvo za vzdržavanje dijakov v tom leti, drügo pa se oda i penezi se ponücajo za zidanje Martinišča na sprotoletje. Iz hvaležnosti, ka vam je Bog dao tak dosta zrnja, bodite radodarni. Velko delo nas čaka. Bog to delo od vas šče zato pa vsi naprej.
NEDELA
XI. po Risalaj. Evang. sv. Marka 7, 31-37. — Vse je prav včino; glühim je dao čüti i nemim govoriti.
Kristuš svoje bože moči, svoje vsemogočnosti ne oznanjao samo z rečmi, nego jo je tüdi z djanji potrjüvao. Delao je čüde i ti so bile naj bolše svedočanstvo, da je v istini Bog. Ljüdje so ga zavolo njih občüdüvali i spoznavali so, da ne navaden človek, nego je nekaj višjega, mogoče prorok, ali celo več, mogoče sam Bog. Gda je zbüjao mrtve, vračo betežne: dajao vid slepim, glühim odpirao vüha, nemim razvezüvao jezik, gda je čisto gobave, vračo plantave, so Židovje spoznali da ivršava boža dela, da je Bog.
Gospod je ravno s svojimi čüdami najbole zbüjao vero, zavüpanje i lübezen do sebe. Sv. Janoš evangelist na priliko pravi: „Vnogo Židovov teda, ki so bili prišli k Mariji i Marti i so videli, ka je včino Jezuš (da je zbüdo Lazara, op.), je v njega vervalo“. Na drügom mesti pa pravi: „To je včino Jezuš kak začetek čüdežov v Kani galilejskoj, i je razodeo svoje veličastvo: i njegovi Vučeniki so v njemi vervali“
(Zveličar pa ne le sam delao čüdežov. To oblast je dao tüdi svojim apoštolom. O tom
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Naprej je vzeo Marijino svetinjo. Küšno jo je. I krčevito vküpstiskajoč prste, je začno moliti s trepetajočim glasom zmešano molitev.
Nevarnost je tü. Čüti. Ne samo zato, ar je te stari lisjak govoro o njoj. Ne. Čüti z živahnov občütlivostjov nagona. Mrtvaški düh vihera je to. Morje tüli, kak lačna šakala, ki voha svoj plen. Nesrečo nepovedüjoče ftice kričijo; na dimnikaj, na vrhaj jamborov se prikažejo preminevajoči plameni, plamenice morskoga pogreba.
— Ne bom vas moto. Ne bom vam stopao na pot. — Je pravo marinar. — Ka sem pravo, sem sebi pravo. Što verje, naj verje; neščem vas pokvarili v veri. Vsi so betežni, šteri so tü. Betežnik se tüdi v slamnato bilko lovi. Tüdi listi, ki se potapla. Samo molite.
— Ne govorite več! — Je zaknčao na njega Elemér, — Zadosta je bilo. Vi ste obrnoli
na nas boži srd.
— Dobro, dobro. Na ladji vsigdar iščejo grešnika. Od Jonaša naprej znamo. Tüde prle so delali tak. Znam. Marinar sem bio.
Elemér več ne poslüšao na zmešani govor pokvarjenoga človeka, šteri ga že ne čemerio v nevarnom hipi s svojim norčarjenjom, nego ga je napuno z razjedajočov žalostjov i bolestjov. Če bi Sodoma smilenje dobila za 10 pravičnih, ali zdaj ne trbe vesnoti pravičnim zavolo ednoga hüdobnoga? Ali jih je na ladji mogoče tüdi več hüdobnih? Mogoče zadosta. Saj vnogi širijo gift teh rüšečih misli, jih posejajo v slabe düše, štere, kak od kužnih klic, zbetežajo, njüvo mlado živlenje ovehne, vmerje.
Čüo je zadosta takšega v vrvenji velkoga varaša, gde se pomeša v naraščajoč küp cvetni prah i nikajvrednih rastlin seme, zlato i smeti.
Njegove proste pameti pa neso zmešala obečanja praznoga, püstoga modrüvanja, štera se ne spunijo, se nemrejo spuniti.
Prost je bio od letanja, ne lübo, celo sovražo je povečavanje, poganjanje za praznimi
zvünanjostmi, slepilno svetlikanje, norosti šatring: nad vsem tem pa se blešči prava vera, svetloba sunca, štera ne zgübi svojega bistva, moči, lepote, štera se ne prelomi na zeleno — marmornatoj gladini z žabjimi slinami napunjenoj močvari.
V božoj roki je. Naj njemi vgasne živlenje, če je tak, da je prišlo do konca. Naj za vsigdar vgasne tisto hrepenenje, tiste vüpe, s šterimi se je podao na pot.
Tak se je moralo zgoditi.
Sirmaška sestrica.
Začütila je, da ga več ne bo videla. Zato ga je štela zadržati. Zato je jokala za njega. Slutnja njoj je istino šepetala.
Ka pa bi tüdi bilo s sveta, če bi se vsi strašili od slabih slutenj, štere telkokrat norijo, se telkokrat izkažejo za prazen strah.
Ne smili se sam sebi. Ne njemi žao za vtaplajoče velke senje. Tiste so itak samo megla, dim brez njega. Pogübijo se z njim vred. Njegovo delo prevzeme drügi. Je za to dosta ljüdi.	(Dale.)
I
I
2
NOVINE
16. augusta 1925.
nam poroča evangelist Luka:„ Pozvao pa je dvanajstere i jim je dao moč i oblast prek vse hüdiče, i da vračijo betega.“ Apoštoli so se te oblasti tüdi zavedali i jo zvršavali. Peter, poglavar apoštolov je z vsov odločnostjov zapovedavao betegom, da so ljüdi zapüščali. „V imeni Jezuša Kristuša Nazareskoga vstani i hodi“ — je zapovedao plantavomi — kak čtemo v „Djanji apoštolov — pred cerkvenimi dverami. Kakše čüdeže pa je delao sv. Paveo, apoštol narodov! Vsi tej pa so se godili v imeni Jezušovom i v svedočanstvo njegovoga božanstva.)
Zavolo čüde so vervali kršceniki v Jezuša i vera prvih Kristušovih privržencov je bila živa. Zakaj pa naša ne? Ali se ne godijo tüdi zdaj čüde? Ali ne eden najvekših čüd vstanovitev Oltarskoga svestva? Ali nam je mogeo dati Jezuš še kaj več, kak to, da bo med nami prebivao do konca sveta? Ne več ne mogeo dati. I samo to bi zadostüvalo, da bi bili v veri trdni kak pečina.
O da bi že ednok spregledali i živo vervali to je živeli po svojoj veri!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vojacje z svetovne vojne! Iz cele Slovenije idejo bivši vojacje na Brezje 29-ga augusta t. l. Tam bo slovesnost 30-ga augusta za vse. Cerkev na Brezjah je glasovito, najvekše romarsko mesto na čast bl. D. Mariji v Sloveniji. Leži na jako lepom kraji. Ta hodijo vnoge jezere lüdi vsako leto. Vojacje, ki ščete iti, si küpite cele karte do Brezja, pa oprosite železničara včasi naj vam na njo odari mokro pečat (moker žig). Tam pa dobite legitimacijo, ka te lehko z istov kartov šli nazaj. Pot je ta OrmožPragersko-Zidani most-Ljubijana-Otoče. Od Otoč je pol vüre iti na breg pa je tam. Kde med potjov stopite z vlaka, pazite ka karte ne date z rok, ovači nemrete z njov domo. Cela pot košta približno 200 Dinarov. Ki šče iti se lehko Pristaši pri podpisanom. — Ivan Baša pleb. v Bogojini.
Letos je po Sloveniji malo jabok, zato je že zdaj velko spitavanje po jabokaj. Nešterni trgovci že hodijo okrog po našem kraji, kde mamo hvala Bogi letos dosta sadja i ščejo že naprej küpüvati. Gospodari pazite, lepo pobirajte sad, malo počakajte ž njimi, ar bo tak cena za sadje preci velka.
Frenciškani v Varaždini odprejo s septembrom svojo privatno gimnazijo, prve štiri razrede. Gojenci, šteri ščejo postati Franciškani ne bodo več hodili v varoško gimnazijo, nego bodo meli vse v kloštri. Če bi što šteo iti k franciškanom v Varaždin naj vloži prošnjo na te atres: Predstojništvo franjevackog samostana, Varaždin.
Beltinci. Tü se je vršio minoči tjeden nabor. Okoliške vesi so zdaj poslale v Beltince svoje dečke, ne kak dozdaj v Lendavo, ar je v Beltince dosta bliže. Po gostilnah je bilo prepovedano točiti alkoholne pijače do 10 vöre.
Je vse mogoče?! „Mörszka Krajina“ pod tem naslovom napada v dvema člankoma „Jutro“ demokratske novine, ar so te zahtevale, ka se poleg „Szabadsága“ naj tüdi „Krajina“ ustavi. Naivna „Krajina“ pravi, ka je „Jutro“ zato piše proti njoj, ar je ona razkrivala demokratsko korupcijo. Mi Krajini privoščimo to veselje, ka si domišlüje, povemo joj pa tüdi, ka je nekda ona tüdi pisala za to demokratsko stranko, pri šteroj je tüdi kandidirao njeni lastnik i urednik g. Kühar.
„Z zadovolščinov pozdravlamo sporazum“... pravi „M. Krajina“ najmre mi Prekmurci. Mi Znamo, ka smo Prekmurci dozdaj nikak ne pozdravili sporazum, ar v sporazum, šteroga sklepa Radič, nemremo vervati, i tüdi ne v sporazum, ki se sklepa brez Slovencov. Radičov sporazum pozdravla „Krajina“ i g. Kuhar. Pa znate zakaj? G. Kuhar to ne prizna odkrito i javno, ali iz člankov v „Krajini“ se opazüje, ka začne pihati tam drügi veter, tam od Zagorja. Ešče samo malo pa bo „M Krajina“ postala vneto glasilo Radičove partaje i politike.
Črensovci. Kak smo že dnes tjeden poročali, so nas minolo nedelo obiskali preč. g. Kazimir Zakrajšek, župnik Slovenske fare v Chicagi. Imenovani, šteri, kak so sami pravili, so že 19. let v Ameriki, so prišli v svojo staro domovino i so prinesli pozdrave od naših Amerikancov. Na svojem potüvanji po Sloveniji, so prišli tüdi v Črensovce, kama so prinesli po-
zdrave naših Amerikancov. V nedelo so zajtra meli sv. mešo i na to so sprejemali lüdi, šterim so poročali od njihovih, ki so v Ameriki. Ljüdje so se kar rivali okoli njih, vsakši bi rad zvedo kaj od svojih, ali jim pa kaj poročao. Pred velkov mešov so meli predgo, štera je bila tak ginliva, ka so lüdje jokali glasno. Najprle so nam sporočili pozdrave od vseh naših, ki so tam, v Chicagi njihovi farniki. Naši so jih tam obiskali i jim izročili prav prisrčne pozdrave, štere naj oni izročijo tü doma. Naših Prekmurcov je v njihevoj fari polovica vseh faranov, največ je pa ravno iz črensovske fare. Pravili so, ka so dobri farani, dobri krščeniki i dobri Slovenci. So pa tüdi, ki so zašli na kriva pota, ki so že dugo v Ameriki i so tam pozabili na svojo domovino, na svoje domače i so se odtüjili tüdi Cerkvi. Zato pa skrbijo oni s vsov močjov, da se naši Slovenci zbirajo tam okrog svoje cerkvice kak edna drüžina. Nadale pripomagajo našim lüdem k tomi, ka ostanejo verni Slovenci, krščanske novine tak amerikanske, kak naše domače, zato so priporočali vsem naj pišejo svojim, ka si naročijo „Novine“, „M. List“, „Ave Marija“ itd. Ar so naši tam strašno veseli, če kaj zvedijo iz domačih krajov. Priporočali so tüdi, ka se naj vsakši Slovenec vpiše v kakše drüštvo, štero nüdi lüdem lepo priliko, da se lehko večkrat zbirajo. K tomi so pozivali vse, ka se tesno oklenejo svoje Slovenske cerkvi. Ljüdje so z velkim zanimanjom poslüšali, ki so prišli vküp ne samo z naše fare, nego iz vseh sosednih far. Mi se tem potom zahvaljümo g. župniki na njihovih trüdih, naše lüdi pa pozivamo, ka bodo vsi radi zahajali v slovensko cerkev, ka to njihovi domači tüdi želejo.
MALO POSESTVO ODDALJENO
od Gor. Radgone eno uro pri okrajni cesti v zelo milem okjraju, arondirano 8 do 12 oralov površja in sicer: njive, travniki, velik sadovnjak, šuma, zidana hiša, hlev, šupa pokrito z opeko v bližini veleposestva se po ugodnoj ceni proda. — Pojasnila pri gosp. FISCHER Plitvički vth pri Gor. Radgoni.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih
spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z
devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema
15 plügov zemle
„Ivankovci“ se včasi proda. Pozvedi se v tiskarni v Dolnji Lendavi.  
15 hold föld
az Ivankóci földekből azonnal eladó. Bővebbet a nyomdában D. Lendaván.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
bančne garancije.
Prodaja hiš.

V D. Lendavi
se proda a hiša
št. 80. prek cerkvi, s prostori za 2 trgovini.
V Spodnji ulici v D. Lendavi se včasi odda hiša št. 218.
Ravnotam je na prodaj gospodarsko poslopje (stari mlin) v Mlinski ulici z ednim plügom sadovnjaka, 30 plügov zemle v bližini varoša pa se da z rende. — Bole se pozvedi v tiskarni v Dolnji Lendavi.
Házeladás.
Dol. Lendaván
a templommal szemben a 80. számu ház, mely 2 üzlethelyiséggel bir, azonnal eladó.
Az Alsóutcaban 218. sz. ház 2 lakással azonnal eladó.
A malomutcában lévő gazdasági épület (régi malomház) egy hold gyümölcsössel azonnal eladó, ugyszintén 30 hold föld a város közelében bérbeadó. — Bővebbet a nyomdában Dolnja Lendaván.
Obrtna Banka d. d. v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.