List 3.
Še enkrat o kmetijskih založnicah ali posojilnicah.
v 1. številki letoŠDJega leta prinesle so ,,Novice" članek, v katerem je z jaauo besedo dokazana prevelika  potreba   kmetijskih založnic,   katere  bi  go_
spodarjem, ki nanagloma in brez Bvoje krivde pridejo v denarne zadrege, dovoljevale mala posojila na men-jice — tako imedovam kratki kredit — ali pa na za-stavščine. Čuditi se je le, da se doslej pri naa za ustanovijeoje teh tako važnih denarnih zavodov se skoro čisto nič storilo ni, in želeti bi bilo, da bi se tisti možje po deželi, ki prebivajo med narodom ia imajo do njega vpliv, za to stvar začeli malo bolje zanimati, vsaj se iA prav lahko izpeljati.
Štejem si pa v dolžnost opozoriti tu še na nekaj druzega.
Banka „S I a vi j a" razposlala je — ako se ne motim, uže leta 1876. — svojim zastopnikom okrožnice, v katerih jih je poživljala, naj po deželi na to delajo, da se ustanovi vaaj v vsacem večem okraji samostojna založnica kot zddraga z neomejenim poroštvom, ter je za vsak tak slučaj obetala denarno pripomoc za začetek. To je gotovo vse hvale vredna pooudba, ki banki ,,Slaviji'* čast dela. Prepričan sem, da je banka „Slavija^* doslej še istega mnenja, in želim le, da bi ta moja notica spodbudila koga, da s^ poprime iaicijative, to je, da prične stvar j en je vsaj ene kmetijske založnice. Besede ginejo, zgledi vlečejo, — kedar bo enkrat ustanovljena nam, pridejo tudi druge za njo!
Pričujoči članek nam je dosel iz rok iskrenega rodoljuba. Naj bi klic njegov sel po vsi naši domovini in kmalu našel moža tu ali tam, ki ga je volja stvariti eno kmetijsko založnico, ki bi potem bila drugim zgled. Ker se pa ovi članek sklicuje na banko ,,Slavij o*', svetoval bi, naj rodoljub, ki bi hotel ustanovo našim kmetom silno potrebne založnice (posojilnice) pričeti, v razgovor stopi z goap. Ivanom Hribarjem, glavnim upravnikom banke ,,Slavijo** v Ljubljani, o katerem sem prepričan, da bo mu rad na roke sel z dobrim in pravim svetom.
Dr. Jan. Bleivreis.
18