ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna Jutri sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Nato spet sončno. Ni rV o 59 let številka 18 četrtek, 3. maja 2012 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Množično obiskana kresovanja Prijetno topel predpraznični večer je pritegnil na številna kresovanja veliko obiskovalcev. Veselo je bilo na Pristavi, pri Veržišniku, na Ljubeli in seveda pri Belem dvoru na Gorici, kamor so prišli obiskovalci od blizu in od daleč. Zbrane je tam pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je poudaril pomen boja za delavske in socialne pravice. ■ mz DAN BOJA PROTI OKUPATORJU osrednja občinska proslava *teswaw( far Narod, ki ne prizna svoje zgodovine, nima obetov za prihodnost Zastave so vihrale Milena Krstič - Planine Pred letošnjim dnevom upora proti okupatorju, 27. aprilom, je marsikoga presenetila, marsikoga pa razburila odločitev vlade, da zaradi varčevanja ne bo državne proslave. Pa je proslava vseeno bila. Veličastna in množična. Roko je ponudila Ljubljana in skupaj z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in drugimi slovesnost pripravila in izpeljala. Na Kongresni trg so prišli ljudje in praporščaki od vsepovsod. Nastopil je Partizanski pevski zbor, orkester slovenske policije, nastopili so recitatorji, množico pa je, tako kot zna, nagovoril predsednik Janez Stanovnik. Najbrž si niti organizatorji niso mislili, da jih bo prišlo toliko. Najbrž so mnogi s svojo prisotnostjo - ne samo na tej, tudi na drugih manjših proslavah - s svojo udeležbo izrazili protest. Ljudje so tako pokazali, da odločitev za upor okupaciji označijo za veliko odločitev. Velike in daljnosežne odločitve pa so vredne spoštovanja. In proslave. Tudi velenjska je bila dobro obiskana. Letos, pred praznikoma, pa je bilo vsaj tukaj opaziti še nekaj. Čeprav je bilo mesto na pol prazno, je z marsikatere stavbe visela slovenska zastava, ki označuje pripadnost Republiki Sloveniji, odraža njeno nacionalno identiteto. Letos jih je bilo toliko, kot prej že dolgo ne. Tudi s tem so ljudje pokazali, da je tisto, kar je vredno spoštovanja, treba izraziti. 9770350556014 2 OD ČETRTKA DO ČETRTKA s 3. maja 2012 lokalne novice Ponovno uspešna »Evropa v šoli« Velenje, 9. maja - Na letošnjem nacionalnem tekmovanju »Evropa v šoli« so bili učenci velenjskih osnovnih šol spet zelo uspešni. Prvo mesto med učenci druge triade je na likovnem natečaju je zasedel Patrik Pasarič iz osnovne šole Miha Pintaija Toleda za delo z naslovom Ker sodelujemo, smo močni. Ustvaril ga je pod mentorstvom likovnega pedagoga Robija Klančnika. Tretje mesto na likovnem natečaju druge triade je osvojila Nika Drev iz Osnovne šole Šoštanj, ki je delo brez naslova ustvarila pod mentorstvom likovne pedagoginje Mije Žagar. V videonatečju pa je 2. mesto osvojil 8. razred osnovne šole Gorica za film Pomoč starejšim, ki je nastal pod mentorstvom Zvonka Kramarška in Andreja Vinterja. Na zaključno prireditev, ki bo 9. maja v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, bo Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ki je bila regijski koordinator, peljala avtorje vseh 48 del, ki so jih poslali na natečaj. _■ bš Evalvacija Lokalne agende 21 Velenje, 9. maja - V sredo bo ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine (MO) Velenje potekala delavnica - evalvacija Lokalne agende 21 - na kateri bodo zainteresirani udeleženci skupaj s strokovnjaki inštituta ERICo pregledali cilje lokalnega programa trajnostnega razvoja, ocenili njihovo izvedbo ter jih po potrebi dopolnili ali spremenili. Agenda 21 je mednarodno sprejet načrt za uveljavljanje uravnoteženega družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja, ki ga je leta 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju sprejelo 179 držav, med njimi tudi Slovenija. Ta je potem sprejela nacionalni program trajnostnega razvoja, lokalne skupnosti pa lokalne programe. MO Velenje je program trajnostnega in sonaravnega razvoja sprejela leta 2004, prvič so uresničevanje ciljev, zapisanih v njem, preverili leta 2008, drugič pa ga bodo letos. Velenjska Lokalna agenda 21 združuje pregled stanja pokrajinskih virov treh temeljnih področij trajnostnega razvoja lokalne skupnosti (okoljskega, gospodarskega in socialnega), ob tem pa zastavlja cilje, ki opredeljujejo način nadaljnje rabe virov. Gre za trajen in neprekinjen proces, doseganje ciljev pa spremlja občinska uprava v sodelovanju s skupino zainteresiranih občanov različnih strok, predstavnikov nevladnih organizacij in drugih skupin prebivalk in prebivalcev. Spomladanska akcija cepljenja lisic proti steklini Velenje, 5. maja - Veterinarska uprava Republike Slovenije bo v soboto začela s spomladansko akcijo cepljenja lisic proti steklini, ki jo opravljajo zaradi posrednega varovanja ljudi pred to izredno nevarno boleznijo. Akcija bo trajala predvidoma do konca junija 2012. Polaganje vab bodo opravljali piloti domačih športnih društev z višine 300 metrov, in sicer z letališč Brnik (Jožeta Pučnika), Portorož, Murska Sobota in Novo mesto. Po potrebi bosta vključeni tudi letališči v Celju in Slovenj Gradcu. Veterinarji opozarjajo, da v tem času ni dovoljeno prosto gibanje psov - izvzeti so le službeni psi. Vsak stik z vsebino vabe je po zahtevah Svetovne zdravstvene organizacije potrebno obravnavati kot ugriz stekle živali in nemudoma obiskati zdravnika. Več o akciji lahko preberete na spletni strani Veterinarske uprave Republike Slovenije www.vurs.gov.si. Urjenje spomina in zbranosti Poslanstvo Društva za boj proti raku Velenje je izobraževanje in ozaveščanje svojih članov za zdrav način življenja. Med mnoga izobraževanja sodijo tudi delavnice za urjenje spomina in koncentracije. Prvi korak na tem področju je bil storjen s predavanjem dr. Iwone Eve Kosi, spec. nevrologije, ki nam je predavala o spominu, pozabljivosti ter začetnih znakih demence ter Alzhaimerjeve bolezni. Društvo je prejšnji mesec izvedlo dve učni delavnici za krepitev spomina in koncentracije, obe so članice navdušeno sprejele. Zaradi velikega zanimanja bosta delavnici ponovljeni v tem mesecu, v jesenskem času pa pripravljamo nadaljevanje delavnic. Na obeh delavnicah je bilo neverjetno ozračje. Člani so naloge reševali zbrano, kot da delajo izpit. Rešitve niso bile identične, ampak za vsako se je našla utemeljitev, kar je na trenutke povzročilo izbruhe smeha. Delavnica naj bi trajala eno uro, pa še opazili nismo, da je potekla že ura in pol. Res je bilo zabavno, naši možgani so delali kot ura. Koliko presenečenj smo odkrili pri kolegih in kolegicah - eni so briljirali z bogatim besednim zakladom, drugi s hitrostjo reševanja nalog, spet tretji z natančnostjo ali izvirnimi rešitvami. Delavnici sta uspeli, razgibali sta naše sive celice in krepile zbranost. ■ bd Pobude in vprašanja Svetnice in svetniki so bili na zadnji seji zvedavi Šoštanj - Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj so se svetnice in svetniki razgovorili ob koncu, ko so prišle na vrsto pobude in vprašanja. Kaj jih je med drugim zanimalo? Darko Lihteneker (Neodvisna lista za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče) je predlagal ustanovitev komisije, ki bi preverila arhitektonske ovire na cestah. Te ponekod invalidom predstavljajo veliko pre-preko (dostop do pločnikov). Predlagal je tudi, da bi Občina našla denar za zagotovitev brezplačnega Lo-kalca od Pesja do Šoštanja. Pobuda o brezplačnem Lokalcu v svetu Občine Šoštanj ni bila slišana prvič. Leopold Kušar (DeSUS) je povedal, da so tisti krajani Lokovice, ki že imajo zgrajeno toplifikacijo in kanalizacijo, zelo zadovoljni, da pa je še nekaj drobnih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Drago Kotnik (Lista Draga Kotnika) je vprašal, kdaj bo Občina poskrbela za usmerjevalne table v vseh krajevnih skupnostih. Danes te že imajo v Šoštanju, Topolšici in Belih Vodah. Roman Kavšak (NSi) je predlagal, da bi ob cesti Šoštanj-Sleme-Črna postavili opozorilne table »Kolesarji na cesti«. Mag. Vilma Fece (Za Šoštanj gre!) je vprašala, kdaj bo končana ureditev okolice Zdravstvene postaje Šoštanj in hiše, ki jo prenavljajo na Trgu svobode. ■ mkp Ob dnevu knjige pozornost odraslim bralcem Velenje, 24. aprila - Prejšnji torek so v Knjižnici Velenje pripravili sklepno prireditev ob zaključku Bralne značke za odrasle. Že tretje leto so v branje ponudili zanimiv in pester nabor knjig, ki so jih bralke in bralci lahko prebirali od septembra do aprila. Ob podelitvi priznanj vsem sodelujočim in počastitvi mednarodnega dneva knjige so v goste povabili odlično prevajalko finskega pisatelja Arta Paasilinne in pisateljico Jelko Ovaska. S svojim literarnim prvencem Severnica nad Olimpom, ki razkriva lepoto ljubezni in erotike Prevajalka Jelka Ovaska in voditeljica pogovora Sonja Bercko med pogovorom ob zaključku bralne značke za odrasle. v zrelih letih, je očarala tako slovenske bralce kot tudi kritike. V iskriv in sproščen pogovor, ki ga je vodila Sonja Bercko, so se s svojimi razmišljanji in občutki vključile tudi bralke, ki se sicer tedensko srečujejo v knjižnici v okviru Bralnega krožka za odrasle 50+. Gostja je med drugim povedala, da roman ni avtobiografski, čeprav seveda kar precej temelji na njenih potovanjih in doživetjih, hkrati pa je ogledalo njenih izkušenj, doživljanj in razmišljanj o erotiki. V tem pogledu, je še dodala, se lahko popolnoma sprostiš šele v zrelih letih, ko ti čas dopušča, da se posvetiš sebi in svojim notranjim občutkom. Sicer pa je po njenem želja po občutenju ljubezni v vsakomur vedno prisotna, osnova za polno ljubezensko razmerje pa je erotika, in to v najširšem pomenu besede. ■ Metka Pivk Srdič Šostanjčani se lahko počutijo varne Tako je moč sklepati po statističnih podatkih preteklega leta Šoštanj - Šoštanjski svetniki so se na zadnji seji seznanili s poročilom o delu Policijske postaje Velenje za območje občine Šoštanj. »Glede na statistične podatke s področja kriminalitete, javnega reda in miru, prometa ter področja tujske problematike se lahko Šo-štanjčani počutijo zelo varne,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Drago Alenc. Na območju občine Šoštanj so lani zaradi suma storitve kaznivega dejanja podali 184 ovadb, leto pred tem 205, največ jih je bilo iz premoženjske kriminalitete. Tudi kršitve javnega reda ne odstopajo. Policisti so jih lani obravnavali 80, leto pred tem 81. Glede na vse kršitve javnega reda in miru na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje pa predstavljajo »šoštanjske« 13-odstotni delež. Kar se tiče tujcev, komandir pravi, da tekoče spremljajo dogajanje prihoda večjega števila delavcev na gradbišče bloka 6 kot tudi namestitve v Šoštanju in okolici. ■ mkp Se praznik zamujen res več ne vrne I Manj dela, manj praznovanja - Krajši počitek za mlade - Rusi prihajajo - Nagrajeni I žalski inovatorji - Brigadirji v Zgornji Savinjski dolini I Ste lepo in veselo slavili zadnje praznike? Upam da. Saj se lahko zgodi, I da toliko praznikov že prihodnje leto ne bomo imeli več. Ce bodo obveljali I predlogi, naj ne bi izgubili le 2. januarja, prosti dan naj ne bi bil več niti 2. I maj. Tako se lahko tistim, ki obeh delavskih prazničnih dni niso prazno-| vali, maščuje, da so naredili napako. Saj ob tem res velja: praznik zamu-I jen ne vrne se (noben). Nekaterim se zdi kar razumljivo, da bomo delo I manj praznovali. Skladno s geslom: manj dela, manj praznovanja. Ali po I pregovoru: manj dela, manj muske. Pa ne le, daje pri nas vse manj dela, I delu pripada tudi vse manj časti. In oblasti! Ve se, kdo odloča. Delavci že dolgo ne več. Ti vse bolj opravičujejo svoje ime. Delajo! Ce le imajo delo. Sicer niso nedelavci, ampak nezaposleni. Ceprav se mnogi tudi ukvar-I jajo s kakšnim poslom, da sploh lahko preživijo. To bo v prihodnje še I pomembnejše, saj naj bi bila država do siromašnih še bolj skopa. Pa naj I še tako mnogi trdijo, da to ni in ne bo res. Hvala bogu, če bo res tako. Ce naj bi bili delavci za en dan prikrajšani šele naslednje leto, so učenci I in dijaki že letos. Že danes so namreč znova »na delu«, čeprav bi mnogi pričakovali, da bodo imeli prost ves ta praznični teden. Tako se bodo manj spočili tudi učitelji, od katerih mnogi zadnji čas doživljajo velik stres I zaradi grožnje po »varčevalnem« odpuščanju ali zahtevah po več dela. So pa bili v teh dneh zadovoljni turistični delavci, predvsem v naših naravnih zdraviliščih, kakršnih je veliko tudi na našem območju. Prazniki so dobro napolnili njihove zmogljivosti, veliko je predvsem tujcev. V I Rogaški Slatini je še posebno veliko Rusov, in to takih z visokih položajev I in zato tudi z debelimi denarnicami. A pomembneje je, da so z uslugami I v zdraviliščih izredno zadovoljni in se radi vračajo. Prisegajo tudi na rogaško vodo in slovenski čisti zrak. Ni kaj! V Laškem in Vojniku pa se še vedno spopadajo s podobnimi težavami. ' S tožbami in nesoglasji. Laščani imajo še vedno nerazčiščene zadeve s tujim partnerjem glede gradnje čistilne naprave. Znesek je narasel že na vrtoglave višine, posebej, če upoštevamo še obresti, tako da bi to breme občina težko prenesla. Gre za znano arbitražno odločitev o sporu med občino in nemško družbo, ki je gradila čistilno napravo. V začetku čist posel seje sprevrgel v nesoglasja, zdaj naj bi celo sodišče odločalo o tem, ali je smelo pred leti odločati arbitražno razsodišče pri gospodarski zbornici, ki ni dalo prav občini. Skratka - stvar je zelo zapletena in laška občina se lovi na rešilno bilko. Vojniška pa se bode s Psihiatrično bolnišnico oziroma ministrstvom za zdravje. Bolnišnica želi pristanek občine, da lahko obnovi podstrešje, občina pa želi od ministrstva plačilo najemnine za njeno zemljišče, ki ga uporablja. Ta gordijski vozel bi radi čim prej presekali in stvari uredili. Bolj veselo je bilo pred prazniki v Žalcu, kjer so podelili priznanja in nagrade za najboljše inovacijske dosežke v lanskem letu. Prvo nagrado in priznanje sta prejela Iztok Medved in Sebastjan Prislan za multifunk-cijsko elektrolitsko peč s termoelektričnim generatorjem, drugo Franjo Pustoslemšek, Janez Uplaznik in Marjan Volpe za inteligentno polnilno postajo za polnjenje vozil na električni pogon. Priznanja in nagrade za inovacije so prejeli še Damijan Ružič, Sebastjan Bogataj in Stane Novak. Zgornja Savinjska dolina pa bo letos poleti znova v znamenju udarni-štva. Po tem, ko je bila leta 1963 tu republiška delovna akcija, ko so mladi v okoli Rečice ob Savinji gradili cesto Celje-Logarska dolina, bodo zdaj tu delali študenti Univerze Maribor. Ta akcija sicer ne bo tako množična, načrtujejo pa mladi skupaj z občinama Luče in Solčava precej projektov, ki jih želijo uresničiti. Predvsem naj bi uredili nekaj turističnih in etnoloških poti. Pomagali bodo v Potočki zijalki, del , ki se jih bodo lotili, bo še več. ■ k ■ ■ 107,81 NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Boojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU Narod, ki ne prizna svoje zgodovine, 3 nima obetov za prihodnost Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju je bila v Velenju na predvečer praznika - Slavnostni govornik prvič predstavnik združenja veteranov vojne za Slovenijo Milena Krstič - Planine Velenje, 26. aprila - Dan upora proti okupatorju so v Velenju zaznamovali z osrednjo občinsko slovesnostjo v domu kulture. Pred začetkom so župan Mestne občine Bojan Kontič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje in tudi slavnostni govornik Zdenko Hriberšek ter sekretarka Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjana Koren položili venec k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja Onemele puške na Titovem trgu. Svečanost so popestrili s predvajanjem filma o Karlu Destovniku - Kajuhu, nastopili so harmonikarji zasebnega glasbenega centra Roberta Goličnika ter učenki Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Zarja Gošnik in Urška Šehic. »V zadnjem času smo priča številnim razpravam in dogodkom, ki jih je težko razumeti. Ki bi nas morali tudi skrbeti. Med takšne sodijo razprave o smiselnosti in upravičenosti praznika, ki ga zaznamujemo nocoj,« je Zdenko Hriberšek začel svoj nagovor pred polno dvorano doma kulture. »Nikakor ne morem prista- K spomeniku žrtvam fašističnega nasilja so položili venec. ti na to, da se uporu slovenskega naroda proti okupatorju zmanjšuje pomen in se potvarja tako dobre kot slabe izkušnje, ki smo jih v času druge svetovne vojne doživeli kot narod. Učili so me, da je tisti, ki omejuje svobodo govora, omejuje svobodo gibanja, zanika narodno kulturo, pa naj bo v knjigi, pesmi, negovanju navad in običajev, tisti, ki prisilno izseljuje in preseljuje ljudi, jih muči in mori, zapira, izvaja genocid, okupator. Sovražnik. Ne glede na to, iz kakšnega prepričanja in nagibov to počne, ne glede na cilje, zaradi katerih to počne. Zanj ni nobenega opravičila. Le pravično sojenje in kazen. Naučili so me tudi - in to z gotovostjo trdim še danes - narod, ki ne priznava svoje Slavnostni govornik Zdenko Hriberšek:»Bodimo ponosni nase in na svojo zgodovino.« zgodovine, nima dobrih obetov za prihodnost in svoj nadaljnji razvoj ali obstoj,« je med drugim rekel. »Ob spominih na te pretekle dogodke in takratne hude čase, na takratno pripravljenost na boj za preživetje našega naroda za vsako ceno bi se morali vprašati, koliko smo za narod, za državo pripravljeni storiti danes.« Ozrl se je tudi v leti 1990 in 1991. »Osamosvojitveno gibanje in vojna za Slovenijo sta bili zahtevni izkušnji. Ponovno sta nas opomnili, da si je za samostojnost, suverenost, svobodo potrebno nenehno prizadevati,« je poudaril in ob tem spomnil, da so (tudi) veterani bolj podvrženi pritiskom in zmanjševanju obsega že pridobljenih pravic. »Vse prevečkrat slišimo, da je veteranstvo privilegij nekaj izbrancev v tej državi. To odločno zanikam in tudi na tem mestu poudarjam, da smo si veterani svoj status prislužili s svojimi dejanji.« Udeležence svečanosti pa je ob koncu svojega nagovora pozval, naj bodo ponosni nase in svojo zgodovino. ■ Mladi verjamejo v svetlo prihodnost jezer Osmošolci so tudi v letošnjem ekološkem projektu spoznali ekološka prizadevanja v Šaleški dolini - Nagradili tri najboljše plakate Bojana Špegel Velenje, 23. aprila - Ekološki projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino je lani postal polnoleten. Že 19 let ga organizira Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje, za mlade zelo zanimivo pa ga izvajajo raziskovalci Inštituta ERICo. Doslej še ni bilo generacije osmošolcev, ki ne bi bila nad projektom navdušena. Tudi letošnja generacije je bila, sodelovale pa so vse osnovne šole iz Šaleške doline. To je bilo jasno čutiti tudi na ponedeljkovi zaključni prireditvi letošnjega projekta. V dvorani centra Nova jo je radoživo povezoval Uroš Kuzman, ki je v slovenskem prostoru vse bolj prepoznaven tudi kot stand-up komik. Osmošolci pa so tudi letos strokovni komisiji, vrstnikom in gostom predstavili plakate, ki so jih izdelali v zadnjih tednih. Sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač nam je povedala, da je Letos so osmošolci ustvarili kar 32 plakatov, na katerih so likovno razmišljali o prihodnosti jezer v Šaleški dolini. Vidijo jo zelo svetlo, optimistično. letošnji projekt potekal po ustaljeni praksi; novembra lani so raziskovalci ERIC--a za osmošolce pripravili predavanja, po njih pa še terenske oglede, da so ekološka prizadevanja v dolini spoznali tudi v živo. »Potem so dobili učenci nalogo, da na plakatih upodobijo svoje videnje Šaleških jezer v prihodnosti. Dobili smo kar 32 pla- katov, komisija pa je izmed njih izbrala 7 plakatov, ki izstopajo, zato smo jih tudi plastificirali.« Na zaključni prireditvi so izvirno - kot vsako leto - avtorji izbranih plakatov predstavili vsak svojega. Komisija je namreč poleg likovnih rešitev na plakatih pri končni oceni upoštevala tudi predstavitev. Od- ločitev ni bila lahka, zato so tokrat podelili dve prvi in eno tretjo nagrado. Prvi zmagovalni plakat so ustvarile učenke 8. a razreda osnovne šole Gorica Manca Zajc, Neva Lorger, Martina Kvartič in Metka Pirnat. Pod drugi prvonagrajeni plakat pa se podpisuje celoten 8. a razred Osnovne šole Šoštanj. Tretje mesto je strokovna ko- Manca Zajc, OŠ Gorica: »Ta ekološki projekt mi bo ostal v prelepem spominu, pa ne le zato, ker smo izdelale zmagovalni plakat. Veliko novega smo izvedeli, zraven pa smo se še zabavali. V naši skupini smo se najprej temeljito pogovorile, kako naj izgleda naš plakat, ob pomoči učiteljice pa smo ga izdelale tako, da smo bile z njim zadovoljne tudi same. Več kot sicer smo se pogovarjale o ekologiji, kar je dobro. Res si želim, da bi bilo podobnih projektov še več.« misija dodelila plakatu, ki so ga ustvarili osmošolci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Za nagrado jih bodo v juniju peljali na izlet, ki bo zagotovo tematsko ekološko obarvan. 4 DOGODKI hsiH:as 3. maja 2012 Odprli kabinet Književniško prevajalske rezidence Ob dnevu knjige, v ponedeljek, 23. aprila, so v Starem Velenju odprli novo pisarno Ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in kabinet Mednarodne književniške rezidence Velenje, 23. aprila - Prejšnji ponedeljek je Lirikonfest pripravil že šesto 'epeketanje', predfestivalsko dogajanje pred letošnjim Mednarodnim srečanjem književnikov Lirikonfest. To bo potekalo od 20. do 22. junija, goste pa bodo po novem lahko gostili tudi v lepo urejeni Mednarodni književniški rezidenci, ki so jo odprli na Starem trgu 26. V rezidenci bo med drugim vzpostavljena rastoča zbirka izvirnih in prevedenih knji- Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo RS: »Zelo rad prihajam v Velenje, ker je mesto kulture. Posebno pozornost posveča knjigi, kar me še posebej veseli, saj tukaj poteka ne le Lirikonfest, ampak tudi okrogle mize, srečanja s pisatelji, tu nastajajo književniške publikacije. Časi za knjigo so odvisni od ljudi. Mislim, da smo Slovenci vedno imeli, imamo in bomo imeli lep odnos do knjige. Tega nobena oblast ne more pokvariti. Zaenkrat je predlog vlade tak, da se področju knjige, torej naši agenciji, za razliko od drugih področij kulture vzame bistveno več. Tudi agenciji naj bi za stroške delovanja vzeli bistveno več kot vsem drugim. To ni naravno, noben parlament, še posebej slovenski, ne bi tako radikalno posegel na področje knjige. Knjiga ima veliko tradicijo v Sloveniji, preživi vsake čase. Mislim, da bi morali varčevati v razumni meri, da bi se področje knjige ohranilo in preživelo do nekih boljših časov. Računam, da bo pozornost, tako miselna kot materialna, do agencije, ki je edina inštitucija na ravni države, ki skrbi za celovit lok knjige od avtorjev do bralcev, lahko preživela.« Tudi zato se je srečal s Srečkom Mehom, saj Pregl računa, da se bodo poslanci takim varčevalnim ukrepom uprli. »Srečko Meh je za kulturo že kot župan ogromno naredil. Za ljudi, ki imajo tako razumevanje do kulture, ni nobene potrebe, da bi to skrili v parlamentu. Zato računam, da bo, ko bo čas, podprl prihodnost slovenske knjige.« Prevajalka Tanja Petrič bo v Velenju poskušala prevesti roman sodobnega avstrijskega avtorja; ta naj bi izšel še letos. Dobrodošlico ji je zaželel Drago Martinšek iz MO Velenje. V Hiši mineralov je poslanec Srečko Meh književniku Ivu Preglju poklonil poldragoceni kamen. Za nove temelje k hiši slovenske knjige, ki ne bi smela »umreti«. žnih del gostujočih tujih in slovenskih književnikov ter književnih prevajalcev novejšega slovenskega leposlovja, Lirikonfestovih nagrajencev in tudi drugih. V ponedeljek popoldne so dogodek pripravili tudi v Muzeju Mineralov v Starem Velenju, kjer so pozdravili tudi Slavka Pre-gla, direktorja Javne agencije za knjigo RS, ki se je že pred tem sestal s Srečkom Mehom, poslancem v Državnem zboru RS in predsednikom uprave UVKF. Govorila sta seveda o napovedanih varčevalnih ukrepih in prihodnosti slovenske knjige, ki se ji, če bodo napovedi vlade uresničene, ne piše dobro. V Hiši mineralov pa so pripravili tudi srečanje s književno prevajalko iz nemščine Tanjo Petrič, dobitnico prevajalskega priznanja lirikonov zlat 2011. Ta namreč v teh dneh že biva in dela v Velenju, kjer pridno prevaja, nagrade pa je bila zelo vesela. Lirikonfestovo mednarodno književniško rezidenco v Velenju v letu 2012 omogočajo Mestna občina Velenje, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Javni zavod Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. Prevajalko je poleg vodje fundacije in festivala Lirikonfest Iva Stropnika pozdravil tudi Drago Martinšek, vodja Urada za negospodarstvo na MO Velenje. Večer so nadaljevali v gostilni Pri babici, kjer so gostili prleškega kantavtoija Tadeja Vesenjaka. ■ bš Od premoga do energije prihodnosti Muzej premogovništva Slovenije v Velenju ponovno odprt -V zunanjem delu postavili nekaj novih scen, odprli zanimivo razstavo jamskih svetilk Velenje, 30. aprila - Bila je sreda, 4. januarja, ko je podzemni del Muzeja Premogovništva Slovenije prizadel požar. Od takrat pa do 17. aprila je bil eden najlepših in najbolj zanimivih muzejev v Evropi za obiskovalce zaprt. A vodstvo Premogovnika se je skupaj z zaposlenimi v Muzeju že takoj začelo truditi, da za obiskovalce čim prej odprejo (vsaj) zunanji del muzeja. Ta sedaj že vabi, pa ne takšen, kot ste ga poznali prej. Že obstoječe zbirke o premogovništvu so obogatili z novimi scenami tako pred vhodom v zgradbo muzeja kot v njej. In ob našem obisku ponovno odprtega muzeja smo spoznali, da so v kratkem času uspeli veliko postoriti, saj lahko obiskovalci doživijo razvoj premogovništva skozi čas, vidijo fascinantno rudarsko mašinerijo in spoznajo tudi, kako so nekoč po »šihtu« živeli velenjski knapi. Že pri »kapiji« pred vhodom v muzejski park Muzej premogovništva Slovenije nas je pričakal vodja muzeja Stojan Špegel. Tudi zato, ker se prvo novo prizorišče v površinskem delu Muzeja začne takoj za njo. »Na ogled smo spet postavili bogato centralno zbirko slovenske tradicije premogovništva z razstavo razvoja premogovništva od prvih najdb do velenjske odkopne meto- Obisk Muzeja premogovništva Slovenije je zadnja tri leta konstantno naraščal. Pred tremi leti so imeli nekaj več kot 25 tisoč obiskovalcev, lani pa že 28.558 obiskovalcev. Med njimi je bilo več otrok in manj upokojencev kot prejšnja leta. V 12 letih delovanja je muzej obiskalo že več kot 370 tisoč obiskovalcev iz domovine in tujine. de, ki je ime Premogovnika Velenje popeljala v svet. Za ogled zunanjega dela muzeja smo postavili tudi nekaj novih scen, ki bodo popestrile ogled. Znižali smo tudi ceno ogleda, verjamem pa, da bodo obiskovalci vseeno videli in doživeli veliko naše premogovniške dediščine,« nam pove na začetku. Nove zunanje in notranje scene Potem pa stopimo v novo sceno, lesen rov, imitacijo jamskega rova, v katerem je novo razstavišče. »Tako predstavljamo različne lesene načine postavitve jamske gradnje, v tej sceni pa s fotografijami in besedilom predstavljamo tudi mejnike v razvoju premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini v primerjavi s svetovnimi dosežki in dogodki.« Obiskovalce, da se lažje vživijo, že tukaj opremijo z rudarskimi čeladami, sprehod skozi lesen tunel pa je res poučen, tudi zabaven. V času našega ogleda so še postavljali sceno, s katero prikazujejo, kako z jeklenim ločnim podporjem podprejo jamske rove. »V načrtu imamo še dve dodatni sceni; prva bo prikazovala jamske transportne naprave od vlakov do voznih enot - kot so cicka, hunt, kiper in podobno. Druga scena pa bo prikazovala razvoj premogovniške dejavnosti skozi izdelavo rudniških jaškov v Šaleški dolini.« Prikazi zgodovine, knapovskega stanovanja pred letom 1930, črne garderobe, kopalnice in legende o skoku čez kožo, ki so v zunanjem delu muzeja ostali tam, kjer so bi- Delo rudarjev pod zemljo sedaj obiskovalci spoznajo s pomočjo Antona Aškerca in sodobne tehnologije. Vodja muzeja Premogovništva Stojan Špegel: »Nove zunanje scene bomo še dodajali.« li, obiskovalcem omogočajo pravo predstavo o življenju in delu rudarjev. »Prav v knapovskem stanovanju, ki smo ga v muzej prenesli iz ene od starih domačij, včasih pri- Skok čez kožo je predstavljen v posebnem kotičku muzeja, obiskovalcem pa zavrtijo tudi film o tem pomembnem rudarskem običaju. pravimo kakšno praznovanje. Obiskovalci so navdušeni, saj lahko res doživijo stari način življenja v dolini v prvi tretjini prejšnjega stoletja. Da doživijo tudi skok čez kožo, jim prikažemo zanimiv film o tej pomembni šegi rudarjev, bogat pa je tudi slikovni material. Na pode-stu, nad Belo graderobo, pa bomo poslej prikazovali film o velenjski odkopni metodi, ki je vedno bolj znana tudi v svetu,« dodaja Špegel. V notranjosti zunanjega dela muzeja je dodana osnovna scena iz jamskega dela muzeja, v kateri nas pozdravi Anton Aškerc, ki nas s pomočjo moderne tehnologije popelje skozi zgodbo razvoja premogovništva. »Montirali smo novo elektroniko, pomagamo si z multivizijo in tako lahko obiskovalci doživijo tudi dogajanje pod zemljo.« Da pridemo do te scene, pa gremo skozi povsem prenovljeno trgovino, ki je hkrati sprejemnica obiskovalcev v notranjem delu stavbe. Res je sveža, na policah pa so tudi zanimivi spominki, vsi povezani s premogovništvom. V prizivnici, tik ob trgovini, je na ogled postavljena razstava o rudarski godbi. Poleg fotografij in besedila o zgodovini so na ogled postavili tudi nekaj starih glasbil. Podaljšali pa so tudi razstavo por- tretov rudarjev, ki jih je ustvarila domačinka Ana Ojsteršek. V fazi urejanja pa je še nova zbirka jamomerskih in geodetskih naprav, ki je dobila prostor v manjši sobi ob Beli garderobi. Kmalu pa bo na ogled tudi rudniški stolp, ki je bil zgrajen leta 1880 - istočasno kot pariški Eif-felov stolp. »Zgrajen je bil celo po podobni tehnologiji. Ob stolpu raste tudi hmelj, prav tukaj pa bomo postavili tudi že omenjeno steno transportnih naprav,« nam je še izdal vodja muzeja Stojan Špegel. Štirje EPK dogodki V Muzeju Premogovništva Slovenije bodo letos pripravili več dogodkov v okviru EPK 2012. 11. maja bodo odprli razstavo nizozemskega umetnika Martina Voorbija Pokaži svoje upanje. Skupaj z društvom Revivas in Muzejem Velenje pripravljajo razstavo »Izgubljeni kraji v novi luči«. Septembra bodo odprli razstavo Laibach Kunst, Ligijev oder s koncertom skupine Laibach pa bo oktobra. Ni pa še mogoče reči, ali bo koncert že v podzemlju, kot je bilo prvotno načrtovano, ali pa v zunanjem delu muzeja. ■ AKTUALNO 5 Varnostni inženirji potrdili novo (staro) vodstvo Interes za delovanje v društvu je manjši, a se ne dajo - Nov štiriletni mandat zaupali dosedanjemu predsedniku mag. Nikoli Vlahovicu Velenje, 18. aprila - V drugi polovici aprila so se v prostorih Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Velenje sešli člani Društva varnostnih inženirjev koroško-savinjske in šaleške regije (DVI Velenje). To je bila njihova 32. redna letna skupščina, v poročilih o delu v letu 2011 pa je bilo zaznati zmanjšan interes sodelovanja podjetij in ustanov, posledično pa tudi članstva. To pripisujejo predvsem gospodarski krizi. Danes v društvu deluje 39 članov. Kljub krizi je jedru društva lani uspelo opraviti pomembno delo. Delovna ekipa Društva varnostnih inženirjev Velenje: jedro društva deluje dobro in zavzeto. Svojim članom so omogočili pogoje za izobraževanje, skrbeli so tudi za informiranje članov in članic. Poudarili so, da so navezovali stike z Zvezo DVI Slovenije ter strokovnimi institucijami s tega področja. Ob sprejemanju novele zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je začel veljati decembra 2011, so podali predloge za spremembe, vendar jih pripravljalci zakona niso upoštevali. V evropskem tednu varstva pri delu je fundacija Avgusta Kuharja na Bledu podelila ugledno priznanje članu DVI Velenje Božidarju Horvatu. Strokovno ekskurzijo in strokovno izobraževalni ciklus pa so preložili v letošnje leto, ko pravijo, da bodo oboje tudi izpeljali. Načrtujejo kar dve strokovnoizobraževalni ekskurziji: ogled muzeja astronavtov in vesolja Vitanje ter obisk podjetij Unior in Komet Zreče, drugo pa bodo izvedli v Avstriji. Na skupščini so tudi volili. Nov štiriletni mandat do leta 2016 so zaupali dosedanji ekipi, ki jo vodi mag. Nikola Vlahovic, zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj. ■ bš Možnost izrabe šaleških jezer za energetske namene Šaleška jezera in pritoke bi lahko uporabljali kot dodatni proizvodni vir obnovljive električne energije, zatrjuje mlad raziskovalec Jan Vodušek Tatjana Podgoršek Devetošolec na osnovni šoli Šalek Velenje Jan Vodušek je v lanskem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelal raziskovalno nalogo z naslovom Pretočni režim reke Pake v zimskem obdobju. V letošnjem se je podpisal pod nalogo Možnosti izrabe šaleških jezer za energetske namene in zanjo prejel zlato priznanje. Jan je povedal, da je idejo zanjo dobil na predavanju, ki ga je pripravil velenjski ERICo o ekologiji šaleških jezer. Slišal je zanimive podatke o nadmorski višini jezer, ki se razprostirajo na več kot 217 hektarjev površin. »Ker ležijo jezera na različnih nadmorskih višinah, me je zanimalo, ali so primerna za izgradnjo malih hidroelektrarn. Prav tako njihovi pritoki. Na osnovi obsežne literature, različnega računanja in urejanja podatkov sem ugotovil, da bi lahko s pomočjo različnih gradbenih posegov zgradili tri pretočne male hidroelektrarne. Tudi nadaljnja obdelava podatkov je pokazala, da bi Šaleška jezera in pritoke lahko uporabljali kot dodatni proizvodni vir obnovljive električne energije.« Tema je bila vse prej kot lahka, zahtevala je veliko truda, časa, volje, a kljub temu Jan zlatega priznanja ni pričakoval. Vesel ga je pa bil, prav tako njegov mentor Zoran Pavšek. Zagotovo mu bo v veliko spodbudo pri naslednjih raziskovalnih izzivih. Prihodnje šolsko leto se namerava kot dijak lotiti raziskovanja v zvezi s sončnimi celicami. Lanska in letošnja izkušnja ga je dodatno utrdila v prepričanju, da je pridobil veliko znanja, ki ga sicer pri rednem pouku ne bi. To mu bo koristilo pri nadaljnjem iz- Jan Vodušek: »Teme, ki sem se jih lotil v raziskovalnih nalogah, me zelo zanimajo. Ne bojim se takih izzivov, zato bom sodeloval v gibanju tudi prihodnje leto.« obraževanju, prav tako zanimivi in uporabni podatki letošnje raziskovalne naloge. Gasilci Premogovnika praznujejo 80-letnico Velenje - Korenine Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika segajo v leto 1932. Visok jubilej bodo člani društva praznovali v sklopu dneva gasilcev jutri, v petek, 4. maja, ob 18. uri v domu kulture s prireditvijo, na kateri bodo zaslužnim posameznikom podelili spominska priznanja. Zbra- ne bodo popeljali skozi zgodovino društva, za glasbeno popestritev pa bosta poskrbela Rudarski oktet Velenje in Harmonikarski orkester Barbara. Društvo šteje danes 39 članov, ki so strokovno usposobljeni za posredovanje v izrednih razmerah. Redne vaje, preventivni pregledi požarnega okoliša, opozarjanje na nepravilnosti, usposabljanje sodelavcev o uporabi gasilnikov, izvedba požarnih straž in dežurstev so stalnice društvenih aktivnosti. Njihovo dobro usposobljenost pa dodatno potrjujejo rezultati, ki jih dosegajo na različnih tekmovanjih po Sloveniji. V okviru Gasilske zveze Šale- ške doline delujejo kot edino industrijsko gasilsko društvo. V maju jih čaka še ena velika prireditev. 26. maja bo v Velenju potekalo državno člansko tekmovanje, zato bodo z opremo pomagali pri njegovi izvedbi. Mesec krajinske arhitekture Ali lahko Velenje, mesto v parku, dobi po 50 letih še en park? Saša Piano Svetovni mesec krajinske arhitekture se je iztekel. Napočil je maj, a skrb stroke se z aprilom seveda ne konča. Po odzivu, ki ga je med mojimi sokrajani v mestu izzval dogodek Mesto na dlani (ob podpori društva krajinskih arhitektov Slovenije/DKAS ga je pripravila skupina Pazi!park), je naša odgovornost še večja. Podrobnejša analiza rezultatov sicer še ni narejena, saj se je enak dogodek kasneje odvijal tudi v Mariboru, a smo takoj dobili pomembno informacijo: koncentracija rdečih pik (površin, kjer bi si želeli več zelenja), ki ste jih vsi tisti, ki ste sodelovali v akciji, prilepili, je bila največja v centru mesta. Posebno je izstopalo območje sedaj že porušene tržnice. Verjetno ni naključje, da se je v tednu po akciji na tej površini pojavil napis »Hočem travo in drevesa« ... tudi komentarji udeležencev dogodka so bili, da si na lokaciji porušenega objekta ne želijo nove stavbe, ampak naj prostor (p)ostane odprta (zelena) površina. Je že tako, da redkeje rušimo stavbe kot drevesa, pa čeprav no- vo stavbo postavimo hitreje, kot nadomestimo enako visoko/staro drevo. Sedaj je priložnost, da rušitev objekta naredi prostor drevju. Ne poznam podrobnosti in vse, kar vem v zvezi z lokacijo sedaj že nekdanje tržnice, je le del kavarniških pripovedovanj. Toda če res že načrtovana gradnja iz kakršnihkoli razlogov ni uresničljiva in naj bi območje zato postalo kar parkirna površina, tako kot pisec transparenta tudi jaz predlagam: naj površina na Cankarjevi postane nov park! Bilo bi prav, da tisti, ki lahko, spodbudijo lastnika zemljišča, da prisluhne javnosti. Kajti vsaj v centru mesta mora javni interes, ne glede na lastništvo, prevladati nad zasebnim. V središču Velenja zagotovo ne primanjkuje parkirnih površin - med tednom sta obe garažni hiši skoraj prazni (v eni je parkiranje zastonj, v drugi cenejše kot na območju modrih con). Za začetek lahko ureditev novega parka zelo poenostavimo - na površino dovozimo ustrezno zemljo, terena ne ravnamo, naj ostane valovit; naključno, povsem neformalno, tako kot je bilo značilno za mesto v parku, zasadimo nekaj dreves (tistih »ta pravih«, ki bodo zrasla v velika drevesa in ne »bonsajskih« vrst, ki ne zrastejo več kot 5 m), nato pa zasejemo travo. Poti, klopi ...? Mogoče. Lahko pa tudi te prepustimo naključju. Kakšno razkošje, nekoliko divja zelena površina sredi mesta, po njej pa lahko brezskrbno tekajo otroci ... Seveda naj to ne bo vzorec za urejanje odprtih površin, saj morajo te opravljati številne funkcije in zahtevajo premišljeno delo, lahko pa je začetek novega obdobja urejanja mesta. Morda je čas, da oživimo nekdanje udarniško delo? Velenje je eno od partnerskih mest projekta ReNewTown, v katerem so si njegovi glavni protagonisti zadali tudi oživitev nestvarne dediščine, udarniškega dela. Je ureditev novega parka na Cankarjevi priložnost za ta projekt? Ali pa se delavnica Promenada preseli na Cankarjevo? Mogoče pa naj bo to konkretna akcija za vse tiste, ki ste mi prišepnili ali me celo napeljali na to idejo? Pred leti sem bila v Franciji prevzeta, ko sem si ogledala novo parkovno površino v mestu Bordeaux, ki je načrtno nastala na lokaciji nekdanjih skladiščnih prostorov ob plovni reki. Razteza se na več kilometrih ... pa ni edini tovrstni primer. Ali ne bi bilo prav, da bi tudi v mestu v parku (pojem »mesto v parku« je sicer mnogo širši, a o tem kdaj drugič) po petdesetih let nastal nov park? Če bi primerjali podobo našega mesta v letih njegovega nastajanja in danes, bi seveda lahko bili zadovoljni, saj je danes zagotovo bolj zeleno. Takrat majhna drevesa so danes mogočna. Toda če ne bomo danes sadili novih dreves (tistih »pravih«), bodo generacije za nami prikrajšane za kvaliteto bivanja, ki so nam jo omogočili vsi tisti, ki so pred dobrimi petdesetimi leti snovali, gradili, sadili in tudi negovali to podobo. ■ 6 DOMA IN NA TUJEM 3. maja 2012 Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 25. aprila Potem ko je ljubljanski župan nosil majico z napisom »Ich bin ein Mariborčan«, je mariborski mestni svet Jankovica pozval, naj se uradno opraviči »zaradi razžalitve čustev Mariborčanov«. »Zaradi ohranitve suverenosti mora narod priti iz zagate dolga.« Ljubljanski župan je razjezil Mariborčane. Ta je imel drugo delo. V njegovi stranki so odločili, da pri zlatem pravilu ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje posameznih segmentov družbe in ga zatorej ne bodo podprli. S sindikalnimi vodji se je sešel premier Janša. Minister Vizjak je po srečanju dejal, da bo vlada, če bo sprožen referendum, omehčala tiste varčevalne ukrepe, ki jih javnost najbolj zavrača. Jasni so bili na ministrstvu za javno upravo. Dejali so, da stavka iz tedna pred tem ne bo plačana, kar pomeni, da se plača za stavkajočega na ta dan obračuna kot izredni neplačan dopust, delodajalec odvede zgolj prispevke. Minister Žiga Turk je mnoge razočaral, ko je kar na Twitter zapisal, da vlada umika torkov predlog, da se normativ za število učencev v razredu s 30 vrne na 28. Evropska komisija je predstavila predlog proračuna Evropske unije za prihodnje leto. Odločili pa so se tudi, da bodo Madžarsko tožili na Evropskem sodišču, saj njena pravila o upokojevanju sodnikov in delovanju organa za nadzor nad varstvom podatkov niso v skladu z evropsko zakonodajo. Četrtek, 26. aprila Vlada se je s sindikati pogajala o varčevalnih ukrepih. Sindikati so predlagali 8-odstotno znižanje plač ob odpravi plačnih nesorazmerij in višino regresa na lanski ravni. Minister za delo Andrej Vizjak je ocenil, da so prišli relativno daleč. »Zadnji predlog sindikatov glede plač je signal, da se velja pogajati naprej«, je povedal, a dodal, da je manj optimističen glede pogajanj o normativih v šolstvu. Zvečer so Gregorja Viranta zaradi bolečine v prsih, slabosti in kratkotrajne izgube zavesti prepeljali v urgentni blok UKC Ljubljana. Šlo je za preutrujenost. državi vseeno potekalo kar nekaj prireditev. V prestolnici je govoril Janez Stanovnik, ki je dejal, da se mora narod izviti iz primeža dolga in dodal, da se je treba »tega lotiti z dialogom«. Policijski stavkovni odbor je vse zaposlene in stavkajoče pozval, naj po 18. uri nadaljujejo običajne dejavnosti kot pred zaostritvijo stavke. Zdelo se je, da je aktivna vsa evropska politika. Češka vlada je v parlamentu dobila zaupnico, po kateri vlada upa, da bo lahko nadaljevala zastavljene reforme. Nizozemski parlament je potrdil varčevalni proračun za leto 2013, ki naj bi v skladu z zahtevami Evropske unije zmanjšal proračunski primanjkljaj države pod 3 odstotke BDP. Romunski parlament je na predlog leve opozicije izglasoval nezaupnico desnosredinski vladi pod vodstvom premieija Mihaija Razvana Ungureanuja. Na vzhodu Ukrajine so v smetnjakih odjeknile štiri eksplozije, ki so ranile 27 ljudi. Sobota, 28. aprila Minil je lep, za april rekordno topel dan. Pohoda po poteh Pohorskega bataljona na prizorišče njegovega zadnjega boja na Osankarici se je udeležilo okoli tri tisoč ljudi. Glavni govornik je bil predsednik republike, ki je poudaril, da je nujna pravična razdelitev bremen. Lepo vreme je mnoge privabilo na morje. Nekateri so v njem tudi že plavali, predvsem pa je počitniko-vanje zaznamovala gneča na cestah. Za bolečine v prsih je bila kriva preutrujenost. Ob 26. obletnici jedrske nesreče v Černobilu so ukrajinske oblasti začele graditi nov jekleni sarkofag nad poškodovanim reaktorjem. Notranji ministri EU so formalno potrdili nov sporazum med EU in ZDA o posredovanju podatkov o letalskih potnikih ameriškim oblastem, ta naj bi začel veljati junija. Petek, 27. aprila Bil je dela prosti dan, dan upora proti okupatorju. Čeprav se je država proslavi odpovedala, je po Izvedeli smo, da v pripravah na olimpijske igre britanska vojska razmišlja, da bi v Londonu med stanovanjske bloke okoli olimpijskega parka namestila rakete zemlja-zrak za obrambo pred morebitnim zračnim napadom. Razveselila nas je vest, da bomo za goriva vendarle odšteli manj. Ukrajina se je znašla pod vedno večjim pritiskom zaradi ravnanja oblasti z Julijo Timošenko. Kot mnogi drugi, je tudi naš predsednik odpovedal udeležbo na tamkajšnjem vrhu. Blizu Dunaja so v Donavi našli truplo nekdanjega libijskega pre-mierja in ministra za nafto Šukrija Ganema. Torek, 1. maja Potem ko smo izvedeli, da so se po tednu dni domov vrnili trije pogrešani mladoletniki, je v javnosti odzvanjalo vprašanje, če bodo fantje za svoje ravnanje kazensko odgovarjali. Na spletnih medijih je bilo namreč mogoče prebrati njihove zapise, da so bili »v toplih krajih, kjer so se smejali našim nesposobnim policajem.« A pravniki so v kazen dvomili. V Novi Gorici so namerili 31°C. Ukrajinske oblasti so prestavile sojenje opozicijski voditeljici Juliji Timošenko, ki je sporočila, da so jo v zaporu prejšnji teden pretepli pazniki. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je zavrnil trditve Domi-niqua Straussa - Kahna, da je njegova stranka odgovorna za padec nekdanjega prvega moža IMF. V Siriji še vedno ni bilo miru. Tamkajšnji uporniki so v gumijastih čolnih z morja napadli vojaške sile, kar je bil prvi pomorski uporniški napad v več kot letu dni upora proti režimu predsednika. Nedelja, 29. aprila Zaradi policiske stavke so na mejnih prehodih s Hrvaško nastali daljši zastoji, mnogi pa so bili zgroženi nad potezo ministra Gorenaka, ki je odpovedal pogodbi z obema sindikatoma. Prvič po drugi svetovni vojni bi v Londonu namestili sistem protizračne obrambe. V Sudanu so aretirali Britanca, Norvežana in Južnoafričana in zatrdili, da so nezakonito vstopili na njegovo ozemlje in vohunili za Južni Sudan. Na zahodu Švice se je zgodila nesreča manjšega letala, v kateri je umrlo vseh šest ljudi, ki so bili v letalu. Nesreča se je zgodila tudi na Japonskem. Tam se je avtobus zaletel v protihrupno ograjo na avtocesti, pri tem pa je umrlo najmanj sedem ljudi. Ponedeljek, 30. aprila Po državi so goreli kresovi, ob katerih smo poslušali govore. »Ne potrebujemo zlatega fiskalnega pravila, ampak dogovor, ki bo dal delo armadi brezposelnih,« je pozival Dušan Semolič. Svoje misli je na predvečer praznika strnil tudi minister Vizjak, ki je zapisal, da je prvi maj praznik solidarnosti med delavci, »prav solidarnost pa je na preizkušnji tudi v teh dneh, ko tečejo pogajanja za znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju.« Po vsej državi so goreli kresovi. Da naj bodo pravični in solidarni pa je slovensko Cerkev pozival pater Bogdan Knavs, ki je v še enem odprtem pismu zapisal, naj se odgovorne za propad gospodarskih družb kaznuje. Policisti so pričeli z zbiranjem podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o dodatnih intervencijskih ukrepih za leto 2012. Prvomajska srečanja so (spet) privabila tisoče. Doma in po svetu so ob prazniku dela potekali shodi in protesti. Minister Žerjav je izrazil prepričanje, da bodo vladni ukrepi odpirali nova delovna mesta. Na proslavi nad Šentjernejem se je mudil predsednik Danilo Türk, ki je dejal, da bosta delo in delovni človek ostala vrednoti tudi za naprej, seveda pa ni izpustil komentiranja aktualnih razmer. Makedonsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so prijeli 20 pripadnikov radikalne islamistič-ne skupine, ki so osumljeni nedavnega umora petih oseb nedaleč od Skopja. V Franciji se je Le Penova, ki je v prvem krogu predsednišnih volitev zasedla tretje mesto, odločila. Za nikogar. »Preveč imam rada svojo državo. Preveč imam rada vas, da bi vas speljala na pot lažnega upanja. Zato ne bom podprla nobenega kandidata,« je dejala. žabjor perspektiv** Cuječnost Kaja Avberšek Zadnjič sem se prebudila ob približno takemle času kot danes, ob pol štirih zjutraj. (Danes, natančneje, v desnem zgornjem kotu moje srebrne, rahlo brneče prenosne mašine kaže 3:33. Če ni to sklop najlepših števil!) Prebudila me je beseda "čuječnost". Ali pa sem besedo prebudila jaz. Prižgala sem nočno lučko, narejeno iz dveh rdeče-belo pikčastih emajliranih pokrovk tipa Emo Celje vintage srbske lučne umetnice Aleksandre S. in premišljevala, ali je morebiti že čas, da vstanem. Če bi bila stara mama, bi se morda lotila peke krofov s popolnimi rumenimi krencli, kruha iz krušne peči ali pa bi ob pridušenem umirjenem glasu napovedovalke prvega programa slovenskega nacionalnega radia zlikala žehto ali dve. Vseeno se mi je ura zdela še prezgodnja, in če so moji možgani že kolovratili, je moje telo še vedno dajalo občutek, da je sestavljeno iz parih kosov marmorja Hotavlje. Tako sem kar bolščala nekam vase in čakala, da mi na pamet pade ideja, kaj s to mojo trenutno čuječ-nostjo početi. Če sploh kaj. Če ni čuječnost že sama po sebi dovršena aktivnost. Mogoče bi si skuhala čaj iz materine dušice? Lahko bi kaj prebrala... ah, in sem šla po velikanski etimološki slovar, si ga zvlekla v posteljo (še sreča, da je zakonska, da imajo ogromni slovarji dovolj prostora) in brala... kakšni dve uri sem kar brala, kako se je razvijal naš jezik, kako je povezan s starocerkveno slovanščino, kako z drugimi slovanskimi jeziki, kaj je zelo starega in kaj zelo novega... (Mimogrede sem naletela na besedo "srati", ki jo imamo za slabšalnico. Beseda je obstajala že v starocerkveni slovanščini in ni pomenila prav nič slabega!) Moj jezik je moj dom, me je prešinilo. (In hkrati, da morajo biti pisci slovarjev pa res frajerji!) Danes meje prebudil trop tulečih najstniških otrok. Verjetno so kaj malega popili. Kaj hitro so pospravili šila in kopita, gotovo v svojih rožastih pižamicah zviti v polže že spijo v toplih posteljicah in jutri jih bo pričakal krožnik kadečega se čokolina. Pa niso bili samo oni, ki sem jih zaslišala! Nekako ob istem času je začela peti drobna ptica v eni od cvetočih jablan. Najprej ena, kar dolgo le ena. Katera najprej zapoje? Tista, ki ne more spati, ker razmišlja o čuječnosti? Ali vsako jutro druga, ki jo prejšnji večer na ptičjem zborovanju določijo za budilko? In kaj naj počnem tega zgodnjega jutra jaz? Etimološkega slovarja v svoji velenjski rezidenci nimam. Imam pa svetovno mrežo, zato mrežnega pajka povprašam o čuječnosti. In njegov odgovor me preseneti: "Gledamo, ne da bi zares videli, jemo, ne da bi zares okušali, poslušamo, ne da bi zares slišali, dotikamo se, ne da bi zares občutili, in govorimo, ne da bi se zares zavedali tega, kar pravimo. Potovanja v sedanjost so vse redkejša; večino časa tičimo v preteklosti ali prihodnosti. Čuječnost (angleško mindfulness) kot nepresojajoče zavedanje sedanjega trenutka je močno in učinkovito orodje za osebnostno rast in psihološko spoprijemanje s težavami. Ko smo čuječni, se kakršnega koli svojega doživljanja preprosto zavedamo, ne da bi ga poskušali spremeniti, se mu izogniti ali mu ubežati. Zavedamo se ga odprto, z radovednostjo." Pajek do ugotovitev seveda ni prišel sam, njegovo delo je plesti mreže in loviti muhe. Je pa prisluhnil dr. Mihi Černetiču in sedaj ponavlja njegove besede. Medtem že poje ptičji zbor, hvalnice novemu dnevu, dišečem po zgodnjem poletju. Po pokošeni travi in nežno modrih spominčicah. Zasaditi imam bobovec, staro sorto jablane. Bilje eden najlepših šopkov, kar sem jih kdajkoli dobila. Se nikoli nisem posadila jablane. Ko sem bila majhna, sem pomagala saditi smrečice v naši goši. Smrečice so že smreke, jaz pa odkrivam srebrne lase med kostanjevimi. In se sredi noči sprašujem o pticah, pajkih in čuječnosti. Maj je, končno mesec brez rja, ulezimo se v travo, čuječno...! n 107,1 MBLfljMjB Radio Velenje GOSPODARSTVO 7 Gorenje v Valjevu siri proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov Na srbskem trgu zaposlujejo že 1100 delavcev - Srbska vlada vsako novo zaposlitev sofinancira z 10.000 evri - V Valjevu bodo odprli novih 400, v Stari Pazovi pa 100 delovnih mest Mira Zakošek Velenje, Valjevo - 26. aprila - Vodstvo Gorenja je v srbskem Valjevu podpisalo pogodbo o širitvi proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov. Srbska vlada se je ob podpisu obvezala, da bo investicijo podprla s petimi do sedmimi milijoni evrov. Že obstoječi obrat na tej lokaciji (v njem zaposlujejo 450 delavcev, izdelujejo pa aparate nižjih cenovnih razredov) bo Gorenje razširilo za nadaljnjih 30.000 kvadratnih metrov, v njem pa nameravajo do konca leta 2015 odpreti 400 novih delovnih mest. Proizvodnjo hladil-no-zamrzovalnih aparatov bodo to- rej začeli v šestnajstih mesecih. Naložba je težka 20 milijonov evrov. Zgradili bodo novih 30.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin, vrednih 20 milijonov evrov. V Srbiji zaposluje Gorenje že 1100 delavcev, za naložbe v Valjevu, Stari Pazovi in Zaječarju pa so v zadnjih sedmih letih namenili 70 milijonov evrov. Za ta trg se je Gorenje odločilo, ker ima tam lastno mrežo dobaviteljev repromateria-lov, status lokalnega proizvajalca in s tem tudi številne ugodnosti. Vse dosedanje investicije in nove zaposlitve (po 10.000 evrov na zaposlenega) je namreč podprla srbska vlada. Na tem trgu pa je cenejša tudi delovna sila. V Srbiji ima Gorenje status lokalnega proizvajalca, s tem pa številne ugodnosti. Ob tem pa vodstvo Gorenja poudarja, da je širitev proizvodnje v Srbiji sicer v skladu z njihovim srednjeročnim načrtom optimizacije proizvodnih lokacij, ne bo pa vpli- valo na zmanjšanje zaposlenosti v Velenju, saj so z zaposlenimi sklenili sporazum o ohranitvi delovnih mest na tej lokaciji. V Valjevu proizvajajo aparate nižjega cenovnega razreda, zaposlujejo pa 450 delavcev. »Mreža tovarn v različnih državah nam omogoča proizvodnjo aparatov v vseh cenovnih razredih in s tem tudi našo konkurenčno prisotnost v vseh segmentih ponudbe gospodinjskih aparatov. Tako tudi v tem strateškem obdobju nadaljujemo optimizacijo vseh proizvodnih lokacij, s čimer izboljšujemo konkurenčnost v panogi in povečujemo dobičkonosnost poslovanja,« je dejal ob podpisu pogodbe Brane Apat, v upravi Gorenja zadolžen za gospodinjske aparate. Srbska vlada bo poleg omenjenega sofinancirala tudi zaposlitev 100 delavcev v Stari Pazovi. ■ Makedonija postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija Skopski sejem gostil tri odmevne mednarodne sejemske prireditve Velenje, Skopje, 24.-29. aprila - Skopski sejem, ki je v lasti Skupine ERA iz Velenja, je organiziral tri odmevne mednarodne sejemske prireditve: Mednarodni knjižni sejem, Sejem izobraževanja in kariere ter sejem turizma Skopje Travel Market, na katerih so se tudi ob več kot tridesetih spremljajočih dogodkih obiskovalci seznanili z novostmi s področja založništva, možnostmi v visokem izobraževanju ter aktualnimi turističnimi ponudbami. Na štiriindvajsetem Mednarodnem knjižnem sejmu so se predstavili založniki iz Makedonije, Srbije, Hrvaške, Slovenije (Mladinska knjiga), Bolgarije, Turčije, Albanije, Italije in Velike Britanije. Sejem je svečano odprl namestnik makedonske ministrice za kulturo Dragan Nedeljkovic. Sejem izobraževanja in kariere, ki ga Skopski sejem letos organizira že petnajstič, je za svojo predstavitev izkoristilo 45 fakultet in drugih visokošolskih izobraževalnih zavo- dov iz dvanajstih (12) držav: Makedonije, Grčije, Madžarske, Italije, Kanade, Velike Britanije, Češke, Bolgarije, Turčije, Hrvaške, Danske ter Univerza v Mariboru kot predstavnica Slovenije. Sejem je odprl Pance Kralev, Minister za šolstvo in znanost Republike Makedonije. Direktor Skopskega sejma in Skupine ERA Gvido Omladič Sejem turizma, Skopje Travel Market, ki je bil letos organiziran drugič, je odprl minister za gospodarstvo Republike Makedonije Va-lon Saraqini, prisotne pa sta nagovorila tudi namestnik ministra za gospodarstvo, energijo in turizem Republike Bolgarije kot države partnerice sejma Ivo Marinov ter direktor Skopskega sejma in Skupine ERA Gvido Omladič. Na sejmu so se ob Bolgariji predstavile tudi nacionalne turistične organizacije iz Slovenije (ob STO tudi Terme Maribor, Kompas Novo mesto in Odpotuj - The way to Book), Srbije in Turčije ter Zagreb (Hrvaška), Herceg Novi (Črna gora), Vranj-ska Banja (Srbija), občine Ohrid, Struga in Vevčani (Makedonija) in številni hoteli ter turistične agencije iz regije. Na njem je potekala tudi predstavitev dosedanjih aktivnostih ob pripravi strategije za razvoj turizma v Skopski regiji, ki jo za Center za razvoj Skopske regije ob podpori slovenskega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljata Razvojna agencija Kozjansko iz Šentjurja in Inceptum, d. o. o., iz Velenja. Sejemski trojček si je v šestih dneh ogledalo več kot 50.000 obiskovalcev. ■ Dobili prvega doktoranda Celje, 26. aprila - Na fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje so na novinarski konferenci ponosno predstavili svojega prvega dok-toranda. Prvemu v zgodovini omenjene fakultete je uspelo doktorski naziv pridobiti dr. Benu Klemenči-ču iz Murske Sobote. Dan prej je javno zagovarjal doktorsko disertacijo pod mentorstvom izr. prof. dr. Gabrijela Devetaka z naslovom »Marketinško informacijski sistem kot orodje za ugotavljanje nakupnega vedenja mladih pri izbiri oblačil«. Novopečeni doktor je pohvalil strokovnost fakultete in predavateljev ter na kratko orisal vsebino svojega doktorata, ki temelji na empirični primerjavi in ugotavljanju razlik Utrinek z novinarske konference na FKPV Celje: (z leve) vodja doktorskega študija red. prof. dr. Bogdan Kavčič, dekanja izr. prof. dr. Marjana Merkač Skok, prvi doktorand FKPV dr. Beno Klemenčič, mentor doktoranda izr. prof. dr. Gabrijel Devetak vedenja mladih pri izbiri oblačil na trgih Evropske unije in v Združenih državah Amerike. Vodja doktorskega študija red. prof. dr. Bogdan Kavčič je povedal, da je na doktorski študijski program Poslovne vede v tem šolskem letu (2011/2012) vpisanih 32 štu- dentov. Študijski program FKPV izvaja na matični fakulteti v Celju ter na dislocirani enoti v Ljubljani. Prva generacija doktorskih študentov je bila vpisana v študijskem letu 2010/2011. Do danes je bilo potrjenih 5 dispozicij doktorskih disertacij, medtem ko dva študenta že zaključujeta pisanje doktorske disertacije. Skratka, v kratkem lahko pričakujemo njihovega drugega doktoranda. ■ Jure Beričnik EKO kuhinja Gorenja Ekologijo vnašajo tudi v kuhinje, ki jih odlikuje tudi vrhunski dizajn in nove barve Mira Zakošek Lani je bila na razstavi Čar lesa v Cankarjevem domu v Ljubljani kot koncept predstavljana EKO kuhinja, ki je zdaj na ogled na razstavi SUSTainART v Galeriji Velenje. Kuhinja sledi sodobnim trendom oblikovanja, upošteva ergonomijo, hkrati pa vsebuje številne inovativne rešitve, ki spodbujajo in podpirajo eko življenjski slog. V celoti naravno obdelan les breze, iz katerega so narejeni zaobljeni kuhinjski elementi ter pomivalno korito, za katerega so osvojili povsem nov postopek obdelave lepljenja in ukrivljanja, dopolnjuje umirjena zelena barva delovnih površin iz stekla, v katero je integrirano tudi indukcijsko kuhališče. Hana Sevšek v EKO kuhinji Kuhinja ponuja veliko prostora za shranjevanje, ekološki otok s posebej prilagojenim prostorom za ločevanje odpadkov, sistemom za zbiranje in filtriranje vode, predvidena pa je tudi vitrina za vedno sveže začimbe. Oblikovanje je kompaktno, minimalistično s prefinjenimi detajli, prevladujejo naravni toni. »Eko kuhinja je izdelana iz naravnih in obnovljivih materialov - kar 95 odstotkov vseh komponent je primernih za reciklažo, ima lesena vodila, površinsko pa je obdelana z visoko kakovostnimi in za zdravje prijaznimi olji in voski,« pravi Hana Sevšek, industrijska oblikovalka v Gorenju Notranji opremi, kjer so zasnovali EKO kuhinjo, razvita pa je bila po študijskem modelu »Okolju in zdravju prijazna linija pohištva«. Iz TES več kot polovico elektrike V Holdingu slovenskih elektrarn poudarjajo, da Slovenija potrebuje za svojo nemoteno energetsko oskrbo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj - Poraba elektrike kljub nižji gospodarski aktivnosti večja Mira Zakošek Letošnje izjemno slabe hidrometeorološke razmere dokazujejo, kako zelo pomembna je za slovensko elektroenergetsko stabilnost Termoelektrarna Šoštanj. V zadnjih aprilskih dneh je zagotavljala celo več kot polovico v Sloveniji proizvedene energije. V tednu od 16. do 22. aprila je bilo na primer proizvedenih 144,9 GWh, od tega v TEŠ kar 73 GWh. Ostala energija je bila proizvedena iz obnovljivih virov, predvsem hidroelektrarn skupine Holdinga slovenskih elektrarn. V tem času je Slovenija porabila kar 233,5 GWh. Jedrska elektrarna je bila v remontu, zato je bilo treba razliko energije uvoziti, kar je veliko dražje. V TEŠ proizvedli kar 73 od skupno 144,9 GWh V Holdingu slovenskih elektrarn ugotavljajo, da se kljub sorazmerno nizki gospodarski aktivnosti poraba električne energije povečuje, v prvih dveh mesecih letošnjega leta se je na primer za dva odstotka. Na to po njihovem mnenju vpliva povečana uporaba toplotnih črpalk in manjša poraba fosilnih goriv. TEŠ v vsakem trenutku omogoča stabilno oskrbo »Skupina HSE kot največji proizvajalec in trgovec z električno energijo s svojimi proizvodnimi enotami v vsakem trenutku omogoča stabilno oskrbo Slovenije z električno energijo. Predvsem v razmerah, kot so bile značilne za prvo tromesečje letošnjega leta, pa slovenski elektroenergetski sistem in njegovi odjemalci potrebujejo zanesljivo proizvodno enoto, kakršna bo nadomestni blok 6 TEŠ. Ta bo tudi v času krize dobav električne energije služil kot osrednji steber oskrbe,« pravi mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE. ■ 8 MED VAMI 3. maja 2012 Na ogled rudarske svetilke Razstava bo v Muzeju premogovništva Slovenije odprta do 17. maja Velenje, 23. aprila - V Muzeju premogovništva Slovenije so odprli razstavo Rudarske svetilke iz zbirke Mirana Mošnika. Razstava, ki bo na ogled do 17. maja, nas popeljale skozi zgodovino rudarskih svetilk, ki so se uporabljale v slovenskih in ostalih premogovnikih po svetu. Svetloba je od nekdaj imela velik in globok pomen za človeka, saj predstavlja enega najpomembnejših elementov življenja. Že v davni preteklosti so ljudje skušali priklicati svetlobo s pomočjo ognja, pozneje tudi s svečami in različnimi svetilkami. Z lučjo kot simbolom svetle prihodnosti so se poistovetili tudi rudarji, ki jim luč ponazarja rudarska svetilka oz. »lampa«. Ta je sčasoma postala bistveni element rudarske simbolike, saj pomeni simbol preživetja v temnem rovu. Avtor razstave Miran Mošnik, sicer rudarski inšpektor, pozna de- lo in razmere v jami. Navdih pri snovanju zbirke je dobil pri svojem očetu, ki je kot 14-letni fant zgodaj spoznal trdo delo v rudniku v Ki-sovcu. Predvsem njegove zgodbe o težkih rudarskih svetilkah, ki so jih takrat nosili rudarji, so bile av-toijevo vodilo pri raziskovanju in ustvarjanju zbirke. »Upam, da vas bo ogled zbirke spomnil na vaše delo v jami, na sodelavce, s katerimi ste ob prisotnosti teh svetilk opravljali delo,« je zbrane nagovoril Mošnik. Rudarska svetilka kot simbol svetle prihodnosti v Premogovniku Ve- lenje sveti že 137 let in bo svetila še prihodnjih nekaj desetletij, saj se z mislijo na dosežke iz preteklosti pogumno usmerjamo v prihodnost. Svetle prihodnosti pa ne bi bilo brez trdoživosti, predanosti in strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje. Razstavo je odprl mag. Matjaž Koželj, vodja Priprave dela in Dežurne službe v Premogovniku , ki je dejal: »Svetilka predstavlja rudarju zelo pomemben del opreme. Z njo si v temnih globinah sveti, poleg svetlobe pa mu je v preteklosti mnogokrat nudila tudi varnost.« ■ Najvišja ocena doslej Od 104 izločili 10 vzorcev - Samo zlate (71) in srebrne medalje Tatjana Podgoršek Člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki že nekaj let zapored organizirajo ocenjevanje vin in tako preverijo, kakšno ruj-no kapljico hranijo v svojih kleteh. Pred nedavnim so preverjali kakovost letnika 2011. Glede na doseženo povprečno oceno je ta odlična - 18,17 - in je najvišja doslej. Sicer pa so prinesli vinogradniki in kletarji društva v ocenitev 104 vzorce, kar je 24 vzorcev več kot predhodno leto, od tega jih je bilo neustreznih 10. Od 94 vzorcev v konkurenci so člani ocenjevalne komisije zlato medaljo namenili 71-im, 23-im pa srebrno. Med belimi sortami so dosegli najvišje ocene: chardonnay: Karel Žibret -18,64 (izbor Miklavževo vino), Jože Kugler - 18,34 (redna trgatev); kerner: Jože Kovačič in Martin Pungartnik - 18,40; laški rizling: Mihael Fajfar - 18,36; renski rizling: Mihael Fajfar - 18,36; rumeni muškat: Robert Kovačič, Jože Kugler - 18,34; rizvanec: Peter Krajnc - 18,14; sauvignon: Jože Kugler - 18.48; sivi pinot: Alojz Slemenšek - 18,38; šipon: Mihael Že več kot 10 let preverjajo kakovost svojih vin. Jože Kugler:»S trto je treba kot z žensko. Bolj jo spoštuješ, več si z njo, boljši pridelek ti daje.« Fajfar - 19,26 (suhi jagodni izbor 2009) in Zdravko Ramšak 18,12 (redna trgatev); traminec: Frančišek Rednak - 18, 44; zeleni silva-nec: Danilo Pokleka - 18,32; zvrst -bela: Ana Berdnik in Janko Kreft - 18,24; rdeče sorte: modra fran-kinja: Janko Kreft - 18,36; modri pinot: Peter Krajnc - 18,24; zweigelt: Rajko Sotler: 18,10: zvrst rdeča: Ivan Kralj - 17,84. V vinorodni deželi Podravje je 56 društev vinogradnikov, med njimi tudi šmarško, ki je lani glede na doseženo povprečno oceno letnika 2010 zasedlo četrto mesto. Za letnik 2011 kaže, da bo povsem pri vrhu. Predsednik ocenjevalne komisije mag. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor je letino 2011 ocenil kot enkratno, kar so vinogradniki in kletarji znali izkoristiti. »Pohvala velja vsem, ki so si prizadevali v vinogradu in v kleti. Žanjejo sadove vlaganj v izobraževanje v preteklih letih. Če je možno doseči še višjo povprečno oceno v vinorodni deželi Podravje? Mislim, da ne. Tako ocenjujem na osnovi predvidevanj in izkušenj.« Vinogradnik in kletar Jože Kugler je prinesel v ocenitev sauvi- gnon in zanj prejel najvišjo oceno med vzorci vin redne trgatve. Na ocenjevanju sodeluje že vrsto let in vedno so vzorci njegovih vin med najboljšimi. Poleg sauvignona ima še rumeni muškat in chardonnay, za katera je tudi prejel visoke ocene. »S trto je potrebno delati tako kot s cvetlicami. Se moraš znati z njimi pogovarjati, delati kot z žensko. Bolj jo spoštuješ, več si z njo, večje veselje in boljši pridelek ti daje.« V vinogradih ima blizu 1800 trsov, z vinogradništvom se ukvarja blizu 25 let. Vsako leto je vinograde širil, sedaj, ko je upokojen, pa meni, da bo moral počasi malo izpreči. Ni naslednikov, ki bi jih veselilo vinogradništvo in kletar-jenje? »O ja, so, vendar jim zavze-tejše delo v vinogradu onemogočajo njihove službe. Vinograd pa zahteva celega človeka in kar veliko veliko dni v letu,« je še dejal Jože Kugler. ■ Za boljši jutri bolnikov Ljubomir Melanšek iz Lokovice s pomočjo svojih del iz kovine zbira denar za opremo sob Onkološkega inštituta s TV sprejemniki - Varilec, ki kljub hladu kovine dokazuje, da je v njej tudi toplina Tatjana Podgoršek Ljudje izražamo svoja čustva, svoje sposobnosti na najrazličnejše načine. Ljubomir Melanšek iz Lokovice jih izraža z obdelovanjem kovin. Pa ne za potrebe industrije, ampak neugledne kose kovin »pretvarja« v zanimive, na oko lepe skulpture. Kritik Drago Medved je zanj zapisal, da je poet doživetih oblik, za katere je našel material svoje duše. Kakor je znotraj neizprosne trdnosti njegov ujetnik, tako je hkrati znotraj njegovih danosti tudi najbolj svoboden in suveren. Ljubo ob svojih izdelkih v ateljeju »Še ko sem hodil v službo, sem imel občutek, da je v meni košček umetniške žilice. Za oblikovanje lesa mi ni bilo, zato sem poizkusil tam, v čemer sem doma - v kovini. Po poklicu sem namreč varilec. Mentor mi je sicer dejal, da sta oblikovanje kamna in kovine težavna, ker sta oba materiala hladna. Vendar sem hotel in še vedno dokazujem, da je tudi v železni skulpturi toplina,« je povedal Ljubo. Svoje izdelek »oblikuje v glavi« ponoči, ob belem dnevu pa v svojem ateljeju zamisli tudi udejanja. Njegovi najpogostejši motivi so vzeti iz vsakdanjega življenja in živalskega sveta. Kot je pojasnil, je človek narave. V njej rad opazuje ptice, živali, ki jim pri oblikovanju kovine vdahne svojo dušo. »Skulpture so žive. Moj petelin je takšen, kot da bo vsak čas zakikirikal.« Svoja dela je postavil na ogled na samostojnih in tudi mnogih skupinskih razstavah. Pri obiskovalcih so naletela na ugoden odmev. Sam pravi, da je nekakšna krona njegovega ustvarjanja razstava v Ljubljani. Pripravil jo je pred časom, udeležili so se je tudi mnogi ugledni ljudje. Njega pa so na otvoritvi razveselili njegovi sokrajani. Kako je biti v današnjih kriznih časih umetnik brez akademskega naslova in se z umetnostjo tudi preživljati? »Težko, a gre. Zato, ker v prvi vrsti ne razmišljam o tem, komu bom za koliko prodal izdelek. Za vsakega se trudim po svojih najboljših močeh. Nimam občutka, da bi me akademiki gledali »postrani«, prej takšni umetniki, kot sem sam, iz drugih krogov, kolegi iz ožje Šaleške doline.« Dobrodelna akcija Leta 2010 je zbolel za rakom grla. Med zdravljenjem je spoznal, kako osamljeni in prestrašeni so bolniki, ki se bojujejo proti tej bolezni, in kako hud ter dolgotrajen boj bijejo za svojo ozdravitev. »Ko prideš na Onkološki inštitut v Ljubljani ob pogledu na mlade ali starejše, ki zbolijo za rakom, začneš gledati na življenje drugače. Ko sem bil sam med njimi, sem se pri okrevanju odločil, da če mi bo zdravje še dopuščalo, bom ustvarjal, nekaj svojih del ponudil v prodajo in morebitni izkupiček namenil omenjenemu inštitutu za boljši jutri bolnikov.« Predvsem naj bi kupili TV sprejemnike in z njimi opremili sobe. Pri tej dobrodelni akciji mu je stopila ob bok Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Ob pomoči slednje bo izdal zgibanko s fotografijami njegovih izdelkov. Sicer pa so ti na ogled tudi v Ljubovem ateljeju v Lokovici. nikoli samiJ^Q^ g: ■ MLADI Biseri maturantskega plesa 9 Objavljamo zadnji kupon za glasovanje za letošnje Bisere maturantskega plesa po vašem izboru - Kandidatov je še šest, zmagovalce bomo razglasili na zaključni prireditvi v maju Prišel je mesec maj, ko bomo zaokrožili letošnjo akcijo biseri maturantskega plesa. Danes objavljamo šesti in zadnji glasovalni kupon. Ne bomo pa vam še izdali, kje bomo letošnje bisere razglasili. To naj ostane za prihodnji teden. Vmes bomo skrbno seštevali glasovalne kupončke, saj bomo ob koncu glasovanja upoštevali prav vse, ki bodo prispeli v naše uredništvo do srede, 9. maja. Na zaključni prireditvi bomo poleg najbolje oblečenega fanta in dekleta na letošnjem maturantskem plesu razglasili tudi »strokovne« bisere, ki jih bosta izbrali in nagradili naši modni kreatorki. JIH d «»«CAS Zato upamo, da se nam bo pridružilo vseh 18 finalistov in finalist. Vas pa še zadnjič vabimo, da izrežete glasovalni kuponček, ga izpolnite in pošljete na naš naslov. Priznati moramo, da to že pridno počnete, saj je število kuponov res razveseljivo veliko. Lepo je, da glasujejo tako ženske kot moški, čeprav prve prevladujejo. Se pa v zadnjem tednu razlika med finalisti močno povečuje, a boj bo napet do zadnjega. Tudi danes smo med glasovalce razdelili lepe nagrade, še lepše pa bodo tiste, kijih bodo prejeli naši in vaši »biseri« na zaključni prireditvi. Vabljeni k glasovanju. Modni kreatorki Jelena Stevančevič in Petra Meh, foto » IZZIV« Roman Bor in F4 Edita Fric Imena maturantov: 1. Matic Reberčnik 2. Nina Plešnik 3. Špela Grašič 4. Nac Visočnik 5. Tajda Menih 6. Patricia Pantelič S0L5KI CENTER VELENJE V □ L □ N T E raffe VELENJE Nagrajenci: Izmed tistih, ki ste ta teden glasovali za bisere maturantskega plesa, smo izžrebali tri nagrajence. Razvajanje v Wellnes centru Topolšica prejme: Urška Štrigl, Kidričeva 1, 3320 Velenje Majice pa prejmeta: Melita Korošec, Lepa Njiva 47, 3330 Mozirje in Ivan Sevčnikar, Finžgarjeva 7, 3320 Velenje. KUPON št. 6 Glasujem za:_ Ime, priimek in naslov: _ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri«. Izžrebanim glasovalcem bomo podelili Welness razvajanje v Topolšici in tri majice. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prišli do torka, 4. maja.. Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa ŠCV v Romuniji Zaključili projekt Comenius, Odpadki v Evropi Velenje, Buzaua (Romunija) - V Šolskem centru smo pred dvema letoma prijavili projekt Odpadki v Evropi. Letos se zaključuje. Osnovna ideja je bila izdelati model linije za ločevanje odpadkov: papirja, kartona, kovin in plastike. V projektu so sodelovale štiri tehniške šole: iz Francije, Slovaške, Romunije in Slovenije. Prejšnji mesec pa je na srečanje v Romunijo odšlo devet naših dijakov, kar je zanje pomenilo Ekipa Šolskega centra Velenje na zaključku projekta v Romuniji. nagrado za sodelovanje v projektu. Vsaka šola je izdelala svoj model. Šolski center Velenje model za ločevanje papirja, Francozi so pripravili model za ločevanje kartona, Slovaki so ločevali plastiko in Romuni kovino. Poleg tega so Francozi in Romuni skupaj izdelali še dva modela stiskalnic za papir in karton. Dijaki so pripravili tudi izdelke iz odpad- kov in strip. Iz Šolskega centra Velenje smo sodelovali učitelji in dijaki okoljevar-stvene, geotehniške, strojne, elektro in računalniške šole. V času trajanja projekta smo imeli štiri srečanja. Prvo je bilo oktobra 2010 v Marseillu, drugo na Slovaškem marca 2011, tretje v Velenju oktobra lani, zadnje in zaključno srečanje pa je potekalo med 17. in 20. aprilom v Romuniji, kjer smo predstavili končne izdelke in preizkusili modele linije. Preizkus Bo delovalo? je bil uspešen, vsi modeli so delovali. Zahvaljujemo se dijakom in učiteljem, ki so prizadevno sodelovali pri modelu. Ta je na ogled na spletni strani www.waste-in-europe.eu. ■ Irena Nikolič, koordinatorica projekta 10 KULTURA 3. maja 2012 Vztrajnost in trajnost = prihodnost Razstava SUSTainART (trajnostna uporabna umetnost) navdušila številne obiskovalce otvoritve - Ne le notranjost, tudi stena za velenjsko Galerijo v znamenju povezovanja narave in človeka Bojana Špegel Velenje, 26. aprila - »Trajnost in sonaravnost sta postali nujni sestavini razmišljanja o življenju v prihodnosti. Tega se na Visoki šoli za varstvo okolja dobro zavedamo. V domačem okolju Šaleške doline smo poiskali primere dobrih praks, tehnologij, patentov in konceptov okoljskih izboljšav, ki nam bodo krojili boljšo prihodnost,« je pisalo v vabilu za četrtkovo otvoritev razstave z naslovom SUSTainART, ki je v velenjsko galerijo privabila zelo veliko obiskovalcev. In imeli so kaj videti. Če si morda nismo znali predstavljati, kako bodo ekološke primere dobrih praks iz Šaleške doline predstavili na umetniški način, smo bili enotni, da je razstava po zaslugi treh mladih kustosinj več kot zanimiva. Dve oblikovalki, Kaja Avberšek in Darja Osojnik, ter krajinska arhitektka Kaja Flis so znale okoljske rešitve predstaviti zabavno in hkrati z zelo umetniško noto. Direktorica velenjske Visoke šole za okolje mag. Milena Pečovnik je v nagovoru ob odprtju razstave poudarila, da se na šoli zavedajo, kako pomembno je povezovanje izobraževanja in prakse. In tudi zato so se odločili, da pripravijo projekt, ki je del letošnjih velenjskih dogodkov v Mlade kustosinje KajaFlis, Darja Osojnik in Kaja Avberšek so se zahvalile vsem podjetnikom in organizacijam, ki so jim pomagali pri pripravi razstave. okviru Evropske prestolnice kulture, povezali pa so se z Galerijo Velenje. »Že v lanskem letu smo se odločili, da bi sodelovali v tem velikem kulturnem projektu in da pripravimo razstavo o trajnostni uporabni umetnosti, ki povezuje naše okolje, našo šolo in mlade oblikovalke iz našega okolja.« »Dobrodošli na podalpskih Havajih« Nad rezultatom je bila navdušena tudi dekanja šole doc. dr. Natalija Špeh, ki sta jo na lanski poletni šoli za idejo za pripravo razstave spodbudila študenta David Holobar in Alenka Košir. »Želeli smo, da Šaleški dolini damo pravo podobo tudi v smislu medijske prepoznavnosti. Temno predstavljanje Šaleške doli- ne, v zadnjem času predvsem povezano s TEŠ 6, se nam je zdelo neupravičeno. Želeli smo prepoznati dobre okoljske rešitve in jih predstaviti na umetniški način. To nam ne bi uspelo, če nam ne bi pri pripravi razstave na pomoč priskočila številna podjetja; tako smo lahko ekološkim pristopom dodali bivanjskega, kulturnega, prehranskega.« Vse to jim je res uspelo, saj je razstava ne le lepa, ampak tudi didaktična. Zagotovo je to prav zasluga mladih inovativnih kustosinj. Oblikovalka Kaja Avberšek nam je povedala: »Zanimivo je bilo že sodelovanje s podjetji, ki so večinoma tehnološko usmerjena, svoje storitve, produkte in ideje okoljskih rešitev ponavadi predstavljajo specifični publiki, predvsem na sejmih. Zato smo jim idejo predstavili počasi, saj smo njihove izdelke postavljali na ogled širši množici ljudi v umetniški galeriji. To je zame najbolj zanimivo. Tehnološke rešitve sedaj predstavljamo rahlo hudomušno, komentiramo z govornimi oblački, ki spremljajo vse eksponate. Zato upamo, da bodo obiskovalci na to, kar predstavljamo, pogledali z drugimi očmi.« In zapisi v oblačkih so res hudomušni, tudi ta, ki obiskovalce pozdravlja na podalpskih Havajih. Mnoge je pozitivno presenetila tudi preobrazba stene za galerijo; stena je bela, na eni strani so v odpadne konzerve nasadile zelišča in zelenjavo z Eko kmetije Mlinar, na drugi pa rože v rumenih odtenkih. Lepo in sveže, ni kaj. Da bi le zdržalo! Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer Svetovni dan knjige praznujejo v sto državah sveta, povsod malo drugače - V Šoštanju so jih včasih podarjali, tokrat pa predstavili svojo Šoštanj, 23. aprila - 23. april je svetovni dan knjige. V Šoštanju, kjer ta dan s spoštovanjem do knjige zaznamujejo že vrsto let, so včasih zbirali knjige, ki so jih podarili občani, in jih potem podarili kateri od ustanov. Letos, ob izidu publikacije Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer, pa so knjigo predstavili. Gre za strokovno publikacijo, v kateri so predstavljene vse stalne zbirke, razstavljene v vili: Napotnikova kiparska zbirka, domoznanska zbirka zbiralca ljudskega blaga Antona Zvone-ta Čebula, hortikulturna zbirka vrtnarja Alojza Kojca ter zgodovina prvotnih lastnikov vile -družine Mayer, ki je bila Šoštanjčanom doslej le malo poznana. Publikacija na 156 straneh strokovno in vsebinsko raznoliko in hkrati za obiskovalce zbirk in bralce vodnika privlačno predstavlja omenjene zbirke, saj vodnik bogati obsežno fotografsko gradivo. K vsakemu poglavju so dodana pedagoška besedila, s katerimi vodnik nagovarja mlajše bralce in obiskovalce, ob koncu pa se zaključuje s krajšimi povzetki besedil v angleškem jeziku. Vodnik so na svetovni dan knjige predstavili v Vili Mayer. Prvi izvodi iz rok župana Darka Meniha avtorjem. (foto: arhiv Občine Šoštanj) Narodna galerija iz Ljubljane, ki je podala mnenje o njem, je zapisala: »Izdaja vodnika s poudarkom na predstavitvi zbirke Napotnikovih kiparskih del v lasti Občine Šoštanj je velikega pomena pri osveščanju obiskovalcev vile Mayer o pomenu ohranjanja kulturne dediščine kakor tudi vodilo strokovni javnosti o možnostih nadaljnjega preučevanja.« Besedila oziroma predstavitve posameznih sklopov zbirk, predstavljenih v vodniku, je pripravilo sedem avtorjev. Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer je izdal in založil Zavod za kulturo Šoštanj, uredila Alenka Verbič, sredstva za projekt pa so bila zagotovljena iz občinskega proračuna, 35-odstotni delež pa je prispevalo tedanje Ministrstvo za kulturo RS po uspešni občinski kandidaturi na javni razpis. ■ mkp Eksperiment ... za začetek Bojan Pavšek Se še spominjate pričevanj starejših občanov, kako so se množično udeleževali udarniških akcij? To so bili časi enotnosti, ko je tudi projekt regulacije reke Pake v očeh ljudi zrcalil izključno pozitivno sliko. Takrat so tako velike infrastrukturne intervencije s pomočjo tisočerih mišic delovale lahkotno in samoumevno. Ne smemo sicer pozabiti, da je bil celoten ustroj države ali natančneje razvoj mesta Velenja krepko podložen z ideološkimi podstavami socializma, kar se je seveda poznalo, ko nam okna v svet enostavno ni bilo dovoljeno odpreti. Ta primanjkljaj je nadomestilo stanje duha, kije v ospredje postavljalo celoto in ne posameznika. Za skupno dobro torej. Rezultati so se rojevali praktično čez noč in Velenje je v dobrih dveh desetletjih naredilo tako eksponenten razvoj, da mu je zavidalo skoraj vsako mesto v državi. Najbolj pa tista, katerih nastanek je bil omogočen z žulji premogovništva. Tudi odnos občanov do okolice, v kateri so živeli, je bil precej drugačen od današnjega. Udarniška zgodba je v vseh akterjih, ki so v njej s pomočjo krampov in lopat aktivno sodelovali, vtisnila globok »svojilni« pečat. Moj blok, moj park, moja ulica, moje igrišče... To so bili predznaki, ki so poleg soustvarjalnih vrednot oblikovali tudi svojstven odnos (beri: bonton) do okolja. Bilje čas, ko vandalizem in skrunjenje javnih prostorov nista sodila med adrenalinske najstniške ekspresije ali dejanja upornikov brez razloga, dandanes pogosto podkrepljenih z zvrhano mero opojnih substanc. Tudi s tovrstnimi dejanji v današnjem času opazno zeva velika razlika v pripadnosti in odnosu do mesta med generacijo prvih prebivalcev novega Velenja in populacijo, kiji zgodbe o maršalu Titu pripoveduje eden in edini gospod Google. Čas je, da se ta razlika postopoma zmanjša s poskusi sožitja obeh starostnih polov. Starejše generacije bodo lažje razumele želje in potrebe mlajših, če se bodo naravnale tudi na njihove frekvence življenja in se sprijaznile, da mesto ni več samo njihovo. Mlajše pa bodo zapolnile vrzel (ne)pripadnosti mestu, ko bodo začutile, da ga s svojimi dejanji lahko sooblikujejo. Grafika: Bojan Pavšek Takšen eksperiment sooblikovanja je bil po dolgem času izveden s projektom, v katerem seje angažirana mladina skozi kreativno delavnico soočila z mestom Velenje drugače, multidisciplinarno. Delavnica, kije obravnavala ključne urbane plasti, je mlajši generaciji razkrila do sedaj mnogokrat prikrite perspektive mesta. Tako so spoznali, da ima mesto tudi sebi lasten zvok, ki ga ustvarja in se z njim identificira. Da imajo lahko skriti ali spregledani javni kotički velik prostorski potencial. Da je arhitektura več kot le projektiranje strehe nad glavo. Da sta park in reka Paka absolutno spregledani naravni vrednoti, ki jo je moč atraktivno izpostaviti in približati uporabnikom. Da most ni namenjen samo povezavi levega in desnega brega, ampak lahko služi kot odličen prostor za druženje. Na novo odkriti mestni potenciali so iz enosmerne ceste v sivih celicah udeležencev ustvarili večpasovnice, ki so se divje vile v vse smeri. In da je bilo fizično merilo obravnavanega območja še obvladljivo, je bil fokus usmerjen na oživitev Promenade, ki poteka od Trga mladosti pri Šolskem centru in se zaključi pravokotno na Cankarjevo cesto. Občutek, da na osnovi analize obstoječega stanja skozi predloge svojih vizij mladi aktivno sooblikujejo svoje mesto, je bil za večino udeležencev na kreativni delavnici prvinski in zato toliko bolj neomadeževan. To izkustvo so potrdili tudi mentorji, ki so skozi celotno delavnico zgolj usmerjali ideje v pravo smer in jih artikulirali v smiselen in razumljiv rezultat, kije vse pozitivno presenetil. Na koncu je namreč rezultat potrdil projektno hipotezo, da je uspešno delovanje mesta v prihodnosti mogoče le z aktivno vključitvijo prebivalcev v urbane razvojne strategije. Ampak, to je šele začetek... radio@Jalfa M o £ in i» 7 o (M ■o 00