priloga M«vi«.	Cena Številki 1 Dinar.
Leto XXVII. 8. junija 1931. Številka 6.
ARIIIH Ll
mm-mrnSamrn^m*
m
Tisk Prekmurske Tiskarne* Za tiskarno odgovoren HAHN^lZlDOR^v M. Soboti
MARIJIN UST
NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih Slovenska krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razgiašenja' verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje 10 komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca Jezušovoga z prilogov »Priprava na srečno smrt." Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačijo naprej keliko le morejo. Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar.
Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se mora do konca januara cela naročnina, ali pa mesečno 1 Din. 25 p. naprej.
II.	Za vse države Evrope 25 Din. na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare.
Cena Marijinoga lista za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8-50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
III.	Za države zviin Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tudi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara aH 112 Din. v država j zvun Evrope. Ta naročnina je mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta.
Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv. meš v Linzi v »Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naroinike i za vse njihove namene.
V vredništvi M. Lista v .Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martin« •piišpeka za 1 Din 75 par: 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 4. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2-50 Din.
Dari.
i.
Na „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih leta 1930. v Dinaraj.
Občina Hotiza. Nabirateo: Matajič Štefan. Ftičar Ivan 2, Gj6rek Štefan 2, Gerič Matjaš 3, Balažic Marija 3, Marič Verona 2, Šumenjak Ivan 2, Siči Ana 2, Oberski Barbara 2, Benko Kata 1, Bohnec Jožef 1, Horvat Ivan 2, Piicko Ivan 2, Otroša Peter 1, Zadravec Ivan 2, Zenkovič Matjaš 4, Matajič Marija 2. — Občina Hotiza. Nabiratelica: Krampač Kata. Dari za leto 1930. i 1931. Magdič Bara 5, Horvat Štefan 2, Kotnjek Ivan 4, Nčmet Kata 2, Kirčc Štefan 5. Lackovič Martin 1, Lackovič Matjaš 3, Kustec Marija
1.	Vuk Marija 10, Vuk Jožef 3, Neroet Ana 3, Sobočan Janoš 4, Lebar Treza 3, Huzjan Ivan 3, Kral Ana 2, Kocet Marko 2, Raj Kata 1, Laeko-kovič Jožef 5, Otroša Marija 3, Ritlop Kata 6. Ritlop Marija 2, Ritlop Ana
2,	Zver Bara 3, Zver Matjaš 5, Toplak Kata 2, Magyar Janoš 10, Oletič Bolt 4, Huzjan Ivan 3, Ritlop Jožef 2, Nemec Jožef 3, Žalik Magda 2, Ma-
-var Orša 2, Farkaš Marija 3, Gerič Marija 1, Tibaot Treza 8, Lebar Šte-E, 3, Farkaš Kata 1, Ftičar Marko 10, Ftičar Magda 2, Ftičar Kata 10, • Krampač Kata 2, Zver Janoš 2, Spilak Ferenc 2, Magyar Treza 5, Matjaže Marija 10, Magdič Jožef 3, Kotjek Verona 2, Nemet Kata 3, Lackovič Matjaš 4, Lackovič Martin 2, Kolman Bara 2, Sobočan Janoš 3, Sobočan Marija 2, Lebar Treza 3, Lebar Kata 4, Kral Ana 4, Kotnjek Ivan 2, Raj Kata 3, Horvat Štefan 3, Farkaš Marija 10, Gerič Marija 1, Ritlop Kata 5, Ritlop Marija 2, Kranjec Štefan 2, Zver Ana 2, Magyar Janoš 10, Huzjan Ivan 2, Horvat Mihal 2, Horvat Štefan 2, Matajič Marija 4. — Leta 1931. %0 darilvall V Din.: Berden Jožef Kobilje v zahvalo za srečno odajo j zdravje vnGkice 15, N. Sr. Bistrica v zahvalo sv. Treziki po obliibi za dobleno zdravje 50, N. N. Odranci v zahvalo za mir pri hiši po obifibi 5, Kociper Vinci Melinci 20, Kelenc Kata Vel. Polana v zahvalo za srečo pri drobnoj stvari 25, Sobočan Jožef nabrao v Nedelici 119'50, Godina Marko Sr. Bistrica nabrao z driižbanom Lebar Ignacom na gostuvanji pri Raj Jožefi na G. Bistrici 75, Glavač Ignac nabrao v Bednjaj 33, Vučko Ivan Črensovci 20, Obresti od glavnice 85. Gjorek Jožef i žena Biikovnica črep $50, Meričnjak Štefan Biikovnica št. 33.- 10, Hren Ivan Sr. Bistrica 10, Gjorek Ana Gor. Bistrica 10, Gjorek Ana Gor- Bistrica v zahvalo sv. Frančiški za srečno operacijo 20, Ropoša Jožef G Lendava nabrao na gostuvanji pri Mariji Ropoša i Karla Pelcer 40, N. M. Bakovci v zahvalo za srečno kBpilo 10, Cigan Ivan i Kolenko Janoš nabrala na D. Bistrici 486, N. N. Beltinci prosi za mir i boži blagoslov 10, Horvat Treza Trnje na čast sv. Antoni v dober namen 50. Horvat Janoš i Marko v Trnji nabrala 320, Vrečič Roza Prosečkaves 20, GrOškovnjak Štefana žena Žižki v zahvalo Srci Jezušovomi za ozdravljenje črep 650. Jakšič Pavel staršina nabrao na gostuvanji pri Kustec Jožefi na Gor. Bistrici 50, Jakšič Marta Gor. Bistrica prosi za zdravje hčeri 10, N. N. Dolnja Bistrica 10, N. N. Dolnja Bistrica 10, Matajič Štefan Hotiza nabrao na gcstiivanji pri Gerič Matjaši 55, N. JV. Hamilton Canada 10 dol. 567, N. N. Črensovci v zahvalo za ozdravljenje matere 100, Bajzek Treza Gor. Sinik v zahvalo za dobljeno zdravje 30, Bajzek Treza G. Sinik prosi za svoje dece pomoč v tujini 20, Vora Ana G. Sinik prosi za moža v Ameriki 20, Gjorkoš Marko Nedelica 2. Sobočan Štefan i Stanko Martin Trnje nabrala 50, Kreslin Aga Gornja Bistrica prosi naj se počasti sv. Mala Trezika 20, Gabor Štefan Mala Polana prosi naj se počasti sv. Frančišek 10, Sep Jožef Mala Polana prosi naj se počasti sv. Frančišek 10, N. N. Trnje 30, Gabor Franc Tropovci v zahvalo za posliih-njeno prošnjo 10, Nabrano na Gor. Bistrici 2 pinta olja 30, Laki Štefan i žena Bridgeport iz Turnišča prosita za zdravje za familijo 1 dol.=56'10, Zrim Jožef staršina iz Martinja nabrao na gostlivanji 20, Marija Škerbinc Maribor rata črepa 27, Zver Treza Odranci prosi za boži blagoslov 10, Somen Maiija Trnje prosi za srečen porod 10, Žerdin Matjaš Hotiza v zahvalo za blagoslov 10, Hozjan Ana Dol. Lendava — gorice 100, Hren Marija Srednja Bistrica v zahvalo Srci Jezušovomi 10, Hren Marija Srednja Bistrica prosi po sv. Maloj Treziki zdravje sini 10, Godina Maiija Dol. Bistrica po Radostnoj Materi Mariji za stanovitnost svojega sina 70, Vučko Štefan Gor. Bistrica v zahvalo Srci jezušovomi ka srečno prišeo v Ameriko 400, Maruša Ana Turnišče 20, Gerič Bara Turnišče v zahvalo za ozdravljenje dekličke 10, Na gostovanji pri Tonaj Jožefi nabrao Kramar
iožef starešina v Bednjaj 22. Tkalec Štefan Buenos Aires 100, Kovačič Marija -jutomer 10, Mesarič Jožef Ižakovci v zahvalo 10, Kisilak Mikloš Gor.

Lendava del črepa 100, Forjan Marija Lipovci v zahvalo, ka stvar ozdra vila 10, Občina Renkovci 50, N. N. Renkovci po sv. Maloj Treziki pro~ si zdravje 20, N. N. Renkovci prosi naj se počasti sv. Anton 10, Marši* Štefan Melinci za pokojno mater 50, N. N. Odranci črep I. rata 300. g F. Beltinci v zahvalo, ka stvar ozdravila 10. Plej Kata Črensovci i Žižek Kata Žižki nabrale v Črensovcih na senji 168 Kram pač Kata na Hotizi nabrala 99, Škerbinc Marija Maribor mesečna rata za črep 27, Kustec Vero-na Črensovci 15, Tkalec Ana nabrala v Trnji 2 pinta olja 30, Hozjan Kata Trnje io Din. — oča sirot povpni vsem obilno- — ODBOR.
II.
Tretjeredniška skBpščina v Črensovcih je sprejela i. 1930. Y Din. sledeče prispevke: Prša Treza Žižki na hoštije 10, Stanička Mostje 10, Fratar Treza Mostje 4, Ž'žkovske dekle 7, Kolenko Ivan Črensovci za sirote 30, Gomiličke ženske 70, Srednja Bistrica moški i ženske 73'50, moš-ki i ženske Gor. B strica 108, moški i ženske Dol. Bistrica 153, še bred-nja B strica 15, Kreslin Marija Srednja Bistrica 10, Zelko Albina Črensovci na hoštije 5, Kolenko Treza na hoštije 5, Kohek Treza Dol. Bistrica na hoštije 3. Renkovci 45, Turnišče 36 Gomilički moški 30, Nedelica 16'50, Trnje ženske 78 75, Ž-žki ženske 428, moški v Črensovcih 50'25, Tretji red z Gornje Bistrice 50, moški Trnje„23*50, moški Žižki 65, Črensovske ženske 104, Ž<žkovske ženske 16'25, Utroša Bara G. Bistrica na hoštije 10, Hotiza 30 50, Nedelica 22, Trnje ženske 30. obresti 23'28, ženske Črensovci 50, ženske Trnje 7, ženske Črensovci 13, Turnišče 10. Skiipno 171581 Din. — StPOŠhi: 2 B jgoljuba 36, 5 kat. Misijonski listov 60, 200 zaoblub 200, 3 Glasniki 45, Mohorske knige 20, Za baterije k jaslicam 12, Na kapelico učitelišča v Čakovci 50, pet snopičov „Tuii svet" 40, 3 „Stric Jaka" 36, 3 Kalendari za mladino 9, Čvetje 71 kom. 1065, Na hoštije za cerkev v Črensovcih 200 D n. Skupno 1773 Din. Obračun. Izdano 1773 Din. Doblem 17\5'87 Din. Več izdali 57'13 Din. - jfodStVO 3. PEdO SV. FpanČiŠha V ČPCnsOVClh.
III.
Na fond M. Lista so dariivali v Din.: Jeromen Ana Gornja Bistrica 1, Iz Beltinec Zver Andraš 5, Rous Andraš 1, Šipoš Janoš 1, Vohar Bara 1, Fu's Ana dovica Prosečkaves 13, Kodila Jožef Canada 1 dol. = 55, Horvat Vilma Čakovec 10, Vmčec Jožef Hamilton 1 dol. = 56*65, Jahn Ludvik Genterovci 15, Lazar Kolman Črezancy, Francija 18'80 Din. — BlaPijl plačaj vami Vpedništvo Marijinoga Lista.
Tečaji duhovnih vaj za drugo četrtletje 1931.
Za duhovnike: od 15. do 19. junija.
Za može: od 27. junija do 1. julija.
Ostali čas v tom četrtletji je na razpolago župnijam i organizacijam, ki želejo prirediti lastne tečaje v Domi. Prosimo pa pravočasnoga obvestila.
Vsaki tečaj se začne večer prvoga i konča zjutraj zgoraj imeniivanih dni. Vdelezenci naj bodo v Domi do 6 viire večer prvoga dne. Za vde-ležbo naj se pravočasno priglasijo. Če bi što med priglašenih ne mogea priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugomi.
Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na naslov:
Vodstvo Jotna duhovnih vaj", Ljubljana, Zrin]shega3cesta!9.
Vretina živlenja i jakosti
Marija in Jezus sta dva stebra svete Matere Cerkve kak smo čteli v zadnjem Marijinom listi. Sta pa tudi stebra našega krščanskoga živlenja za to se pa moremo naslanjati na njiva, či ščemo, ka nas valovje toga razburkanoga živlenja ne odnesejo v pogubeo.
Preminoči mesec smo bili pred oltarom majniške Kralice. Zdaj pa hodimo k Jezuši. Znamo gde je on doma. Tabernakl je Jezušov domek, Pa mora* biti tiidi naš dom. Moremo znati za njega. Či ščemo živeti, moreno znati, ka je živlenje tam, či ščemo zmagati, moremo 'znati, ka je moč
Mesec Eucharistije i Presv. Srca.
Po Mariji k Jezuši — po Marijinom meseci v mesec njegovoga Pre-,vetoga Srca.
■ Bože Srce je pa vse v sv. Hoštiji, v Oltarskom Svestvi.
Romar te skuzne doline spomni se ka je tabernakl samo eden stopaj 0d majniškoga oltara. Nesmiš se staviti samo pri toj dobroj Materi, idi k 0bema, ar sta ti oba potrebna.
tudi
driižba
naslanja na moč, nemre zmagali.
Moj Bog, či mislimo na gingavost človeka, na slabost človeštva l Poglejmo našo mladino — malo i vekšo mladino 1 Kak je to gingavo j brezi živlenja I Tu pa tam raste kakša lelija, kakša lepa cvetka v vso svojoj moči i lepoti, a velka večina pa hera, seune, medlej . . . Edni so pa itak, kak pokošena trava — kosa greha jih je pokosila i od cvetke, bi mogla razveseliti človeško oko i človeško srce, je ne ostalo nikaj. mesto lepoga, cvetečega ogračeka je dober tao naše mladine, kakti poho. jena ali zapuščena' greda.	•
Gledajte naše moške ! Kakti vodniki, oficeri naše i svoje mladine bi mogli biti. Pravi boži kapitani. Eden je kaj vreden, drugih deset pa nikaj Tak se vidi kak či nebi bili moški liki kaj drugoga. Tam gde nebi trbelo tam se pokažejo, tam gde bi pa trbelo, tam je pa zaistino malo moško-ga na^njih.
Ženske - matere? Vnogo več jočečih i molečih Monik bi nam trbelo, vzgojitelic Blank, ki bi raj vidile svojo deco mrtvo pred nogami, kak pa živo v smrtnom grehi. Dobre, darovitne Elizabete naj bi bile vse naše žene i matere, vsaka po svojoj zmožnosti. Pa kakše so ? Človik bi se nad vnogimi najraj razjokao.
Živlenja božega nega v njih. Bože živlenje bi trbelo vlejati srca vseh!
»Pri Tebi, o Gospod, je vretina živlenja" (Psal. XXXV, 10). »Jaz sera kruh življenja" (Jan. VI, 35). »Sto mene je, bo od mene živo" (Jan. VI 58). »Pridite, jejte moj kruh i pijte vino, štero sem vam pripravo" (Preg. IX, 5). »Sto je moje meso i pije mojo krv, ostane v meni i jaz v njem" (Jan VI, 57). »V meni je vse vflpanje živlenja i jakosti" (Euh. XXIV. 25).
Vidite kelko živlenja je v Njem i z Njim!
»O Gospod, daj nam vsigdar te kruh" (Jan. VI, 34). Daj nam ga, da oživemo, ka ne bomo več vejnoli, ka ne bomo žalostno jetični I
»Gospod k tebi prihajamo kak žeden jelen k friškoj vretini" (Psaltn. XLI, 1).
Šli bomo k živlenji, ščemo iti k živlenji i po sv. Augustini bomo jeli i pili živlenje, da bomo potem sami meli živlenje.
Za časa sv. Auguština so Oltarsko Svestvo zvali »Živlenje". Neso pravili idem k sv. prečiščavanji, liki idem jest »Živlenje" i neso pitali: ^1 bio pri sv. prečiščavanji", nego : „Si dobo Živlenje" ?
Jako globoka reč, ,ar brezi sv. prečiščavanji nego živlenja. Što ne je božega kriiha hera, ovejne i merje.
Mi bi pa radi motni bili i zmagali.
V časi vojske* je orožje potrebno i kem močnejše i bogše je orožje tem bole gviišna je zmaga.	*	s^m
— Ščete zmagati ? , — Jejte moč.
Kitajski pogani pravijo, ka je Oltarsko Svestvo „Kriih moči?, to se pravi kruh, ki ma i da moč.
Krščenike prvih stoletij so metali pred divje zverine, "a oni so se . ne bojali. Mali dečkeci, nežne dekličke, slabotne ženskice so prepevali v
greni pred smrtjov tak kak či bi šli na gostiivanje zato, ar so se nasitili kruhom močnih.
Med vojskov toga živlenja Jezuš prihaja k nam z belov hoštijov v j0ki i nam pravi: „Tii sem dflša vojskflvajoča se. Tii rnaš moč. Jaz sem tvoj Bog! Vzemi me i jej."
E I gda se nasitimo toga božega kruha, se sveti mer naseli v naša irca i v svojih kotrigaj čutimo novo živlenje i novo gorečnost. Sveto pre-čiščavanje ti - poživi naše moči kakor kakša boža iskra i znovič začnemo vojsko neustrašeni, ar je zdaj boža moč: vsemogočnost z nami.
Čiijte, ka so vojaki med svetovnov vojnov pravili po sv. prečiščavanji:
—	Z Jezušom ščem napuniti svojo dušo, prle, kak bom šo na bitje. K — Što bi se bojao ran i smrti, gda Jezuša ma v srci?
—	Brezi sv. prečiščavanja bi jaz bio bojazlivec i zato prosim Boga, ka se naj ne loči od mene te čas ka bom v ognji.
E — Ali nemre spremeniti moje slabosti v moč on, ki spremeni mali fala-Ček kruha v sebe ?
—	Nišče nas ne stavi zdaj, ka mamo Boga v našem srci.
—	Morem meti Boga v srci, či ščem priti ta gori I (i je pokazao na visiko goro, na štero je trbelo iti i ki je bila tak visika i strmna, ka je potrebUvao zaistino božo pomoč tisti, ki je šteo priti na vrij).
V vsem tem se čuti samo edno, ka je najmre moč v Eucharistiji ali v Oltarskom Svestvi. Lejko povemo, ka so duše, ki očivesno vidijo svojo slabost, pa trdijo to, ka z Bogom združeni postanejo močne i junaške. Šli bi tudi v smrt z smehom na lampaj i z veseljom v srci.
Na konci ponovim to miseo : Sam ali sama, brezi sv. prečiščavanja to je brezi Jezuša si jako slab, jako slaba; sv. prečiščavanje pa te vči-ni močnoga, močno.
Nasloni se, opri se na Jezuša drugi močen steber i boš moč tudi ti.
Našim dragim malim, ki bodo šli k prvomi Sv.
Prečiščavanji.
Draga decal Za vaš najlepši den v živlenji vas pozdravla tudi Marijin list. Kda te den stojite pred oltarom čisti kak angeli, gleda vsa fara ponosno na vas. Pa tfidi Bog i angeli se vas veselijo.
Znate, ka vam na te den pravi mili Jezuš? To ka je že pravo apoš-tolom, gda njim je prvikrat dao svoje telo: »Ostanite v mojoj, Hlbezni." {Jan. 15. 9.)
f. Da, draga deca, ostanite v Kristušovoj lfibezni, ne odganjajte ga iz svojega srca s smrtnim grehom.. On je vaš najvekši prijateo. Ne pozabite, da vaše živlenje ne bo vsikdar tak mirno i brezskrbno teklo. Leta de-tinska hitro bežijo. Vi bote zrasli, zrasle pa bodo tudi vaše brige. Prišlo bo včasi tudi trplenje. Zato potrebujete vernoga prijatela, ki vam (ehko vsikdar pomaga. Pa samo na lOdi se ne moremo zanašati. Kda nam jje pomoč najpotrebnejša, nam niti najmočnejši človek ne more pomagati. Zato nam je potreben močnejši prijatel. I to je samg Jezuš. Sam je pravo: „Pri-dite k meni vsi, ki trpite pa ste trudni i jaz vas bom poživo." (Mat. 1. 21.) To vam šče Marijin list povedati za spomin, da ne pozabite nikdar živlenji na svojega najbogšega prijatela. On edini vam lehko pomaga, pa
vam tudi šče pomagati. Milo vas celo prosi, da pridete k njemi i njemi' povete, ka bi radi za dušo i teio.
Pobožen Alvarez je klečao pred oltarom i molo v krUhi skrito&a Jezuša. Prikazalo se njemi je za bože Dete. V rokah je melo puno bogat, tva, zlata, srebra, diamantov itd. telko, da je komaj držalo. Bože dete gal le milo gledalo, kak da bi njemi štelo praviti: »O, da bi što prišeo i q3I nekaj odvzeol"
Razmite to priliko? Jezuš vas čaka, da bi večkrat prišli k njemi Ostanite v njegovoj liibezni!
Prvo sv. prečiščavanje Savio Dominika.
Bio je komaj v sednom leti. Povsedi je [bio najbogši. Či so matere svojim malim štele povedati kak naj vrli bodejo, so pravili: „Takši moreš biti, kak mali Dominik Savio!"
Davao je lepo peldo v šoli med včenjom, doma pri deli i gdešteč med tovariši. Viditi ga v cerkvi, kak je lepo molo i kak je dvoro pri sv. meši! Mogeo se je na prste postaviti, da je segno do mešne knige.
V sedmom leti je že gostokrat prišeo k sv. spovedi i je že znao iz katekizmuša na pamet vse tisto, ka je potrebno znati za prvo sv. prečiščavanje.
Gospod kaplan so vidili lepo obnašanje i gorečnost maloga Dominika i so pitali driige gospode duhovnike, Či bi naj dovolili Dominiki pristopiti k sv. prečiščavanji. Te je najmre bila ta navada, ka so samo 13 i več let staroj deci dovolili stopiti k prvomi sv. prečiščavanji.
Njegovo veselje je bilo nezmerno velko, gda je zvedo, ka so gospodje sklenoli, ka sme k sv. prečiščavanji.
Pitao je svoje srce: „Či bi moja mama bila daleč-daleč i bi jaz zvedo, ka prihaja, ka je bluzi, ka je že tU ... o kelikokrat bi jo obino i kušno. Jezuši pa dam svoje srce i sebe samoga. Vsega se Njemi darUjem," je odgovarjalo srce. Tak si je on mislo. Na mater je mislo, na dobro zlato mamiko, štero je tak srčno lubo. Pa ta lubezeii do matere mora biti šče vekša, da bo Jezuša vredna. Tak si je on mislo.
Ves srečen i veseli je bežao k materi i njoj naznano velko srečo. Potom se je paščo v cerkev i se je zahvalo Jezuši i ga je proso, ka naj On sam pripravi njegovo srce, da bo lepše i bogše. Od tistoga dneva je bio Dominik zam šlen. Vnogokrat je bio bole v ne-besaj kak na zemli. Najraj bi bio či bi njegova dušica zletela k Jezuši, šteri je meo v kratkom priti v rjegovo srce. Čteo je svete knige i pre-mišlavao od prevelke sreče, štera ga čaka. Po čtenjej i po premišlavanji je pa najraj šo molit.
Pred prečiščavanjom tisti den je proso mater, ka bi njemi naj vse dopustili. »Mama«, je pravo, .vutro idem k sv. prečiščavanji. Odpustite mi, či sem vas gda razžalo. Od zdaj naprej bom bole vrli; lepo bom se včUo i bom vsikdar z veseljom včino vse, ka mi bote zapovedali."
Savlo Dominik.
Obino je mater i je položo svojo glavico na njeno srce. Genjen s •fcuznatimi očmi jo je milo i proseče gledao. Ka njemi naj pove mati? pritisne ga k sebi, poboža po glavi i po licaj i ga liibeznivo kiišne. „Bo-$ meren dragi Dominik", njemi pravi, „tak znaš, ka mama odpusti vsigdar vse. Prosi dragoga Jezuša, ka te obvarje, da boš vsigdar vrli i dober.
prosi ga ttidi za svojega očo i za mene." Srečna mati je jokala od veselja.
* *
*
Približao se je den — lepi, sveti den, ki se nigdar ne bosmeo zbrisati iz spomina.
Tisto zajtro je Dominik zaran stano. Njegova duša je bila puna sladkosti. Najraj bi se jokao od svetoga ginjenja. Tak se njemi je vidilo, ka je najbole srečen na toj zemli i je komaj čakao, ke bi šo v cerkev i se idrfižo s svojim dragim Jezušom.
Šteo je, ka bi cela hiža mela tao v njegovom veselji. Mali bračeki, šteri so ešče ne raztnili velke sreče njegovoga srca, oča, ki je to jutro ne jo na delo, ali v tabor, mati, ki ga je pripravlala i njemi je oblekla najlepšo obleko, na prsi njemi je pa pribodnola šopek belih rož s tem žele-njom, ka bi njegova dflša naj tiidi bila i ostala vsigdar bela i njemi je šepetala kaj lepoga na viiho, no vse je moglo svetiti te den v njihovoj hiži.
Bilo šče je zaran, a Dominik je ne najšeo mera. Ne je mogeo več pri meri stati i je siJo v cerkev, ka bi sam, pred vsemi drugimi Jezuši pove-dao od svoje sladke sreče. Komaj se je zorilo i je že šo nedužen deček med sprotolešnjimi cvetkami, na šterih so se lesketale rosne kaplice v sto i sto farbaj. Cvetka je šla med cvetkami, ki so njoj pravile kak dober je dragi Bog.
Mali Dominik je celo viiro hodo prle kak je prišeo do farne cerkve v Kastelnuovo d' Asti, a tak je bio srečen tisto jiitro, ka se njemi je cerkev bliže vidila kak inda. Bila šče je zapreta, gda je prišeo. Poklekno je na prag i molo kak vsigdar, dokeč je ne prišeo cemešter i odpro cerkvenih dver.
Potom je stopo v cerkev i se je paščo k oltari. Samo liibi Jezuš i on zna kelko lepih reči Njemi je povedao Dominik tisto jiitro.
Prišla so drliga deca i stariši. Matere so prihajale i odhajale. Priporočale so svojim to i ono lepo, na tiho. Deca so žmetno čakala. Vnogi med njimi so bili nemerni. Gledali so obleke svojih tovarišov, šopke na prsaj i venčke na glavi. Vnogi so si popravlali svoje.
Na oltari so se zasvetile sveče. Začnola se je slovesnost. Lepo so vsi vkup molili i popevali. Gospod so šče'njim pa par lepih reči povedali. Dominik je klečao med drflgimi: molo je, popevao i posliišao lepe gospodove reči . . . Bio šče je tak mali, a z njegovih oči, z njegovoga obraza se je čtelo, ka je bole v nebesaj kak na zemli. Želno je čakao Jezuša ' se pripravlao na njegov prihod. Jezuš njemi je bio vse.
I potem . . . gda ga sprijao v svoje srce, o potem ne bio več sam. Meo je v sebi nebesa, okoli sebe pa angelce, ki so častili i molili nebes-«oga Agnjeca, šteri je bio skriti v njegovom srci. O kak se je čiito malo-8a i poniznoga v tom raji. Notranji glas srca njemi je pa lepo, jasno še-Petao to, ka je Dominik za njim ponavlao. Bila je to velka obliiba, štero naj napravo vsakši, ki pristopi k prvomi sv. prečiščavanji: „Na gosci bom šo k sv. spovedi, k sv. prelistavanji pa kelkokrat mi dovolijo gospod ovednik. — Posveto bom Bože dneve. — Mojiva prijatela bodeta Jezuš i
Marija. — Rajši mreti, kak grešiti." Te obliibe je napisao v svojo mo. veno knigo i jo je noso vsigdar s sebov.
Slovesnost je minola. Sunce je že bilo visiko. On je toga ne opazo Vse je odišlo iz cerkve, Dominik je šče pa merno klečao i je goreče m
lo. Gospod so klečali polega njega. »Dominik — so njemi prnvili_§t
ši te čakajo." Mogeo je bogati. Vstano je i je odišeo zadnji. Cerkev je bi la prazna. Oči so se svetile od veselja, Srce je pa ponavlalo : „0 $ lepi, kak srečen je denešnji den!"
Ostao njemi je v spomini celo živlenje. Gda se ga je spomno, jer čiito nebeško sladkost v sebi i ie ponavlao; »To je bio za mene najlep i najvekši den."
Mesna zveza Marije Pomočnice.
vrhovnoga salezijanskoga predstojnik i potrdjeno od knezoškof. ordinarija v Maribori (7. dec. 1929. i 17. ju 1930. št. 692/29-2.)
Pravila.
1.)	15 let vsakšo nedelo se služi v Martinišči edna sv. meša za duševif i telovne potrebščine kotrig.
2.)	Okoli 3000 sv. meš darujejo vsako leto vsi ciihovniki salezijanske družbe po sveti za pokojne kotrige..
3.)	Vpišejo se lejko živi i pokojth, tiidi večkrat i z različnimi nakanenji
4) Kotrige te zveze bodo mele tao v vseh molitvaj i dobrih delaj, ki vršijo v Martinišči i v vseh salezij skih zavodaj po sveti. „ 5.) Kotrige plačajo 12 Din. letn Cas plačiivanja trpi 10 let. Cela šu ma je 120 Din, ki se tudi naedno lehko plača.
6.)	Za nabiralce i širitele meš zveze se bodo opravile letno šče sv. meše: na Božič, na Viizem, ti Risalevi na Marijo Pomočnico, j
7.)	Šuma, ki se nabere, bo služil Mešna zveza Marije Pomočnice, samo v te namen, ka se rešijo d
„Martinišče" M. Sobota (Prekmurje). g°vl'e 1 se dozida Martinišče.
——s—Blaženi Don Bosko i Marija P močnica nai razl'ie P°seben blago slov na vse darovnike 1
Blaženi Don Bosco med nami.
Den 10. maja t. 1. je den, ki ga ne bomo mogli z lehka pozab Naši dragi nabiralci i goreče nabiralke so prišle iz cele mile Slov. Kra
jVlartinišče, za štero so se že edno celo leto mantrale i ki je" bilo liki Iiihovo Martinišče.
^ Zjutraj samo so se zberali prijateli Don Boska. Med prvov sv. mešov . Že kapela bila puna. Dijaki so vsi pristopili k sv. prečiščavanji, njim e sledilo vnogo nabiralcov i nabiralk mešne zveze M. P., kak i tudi drUgih lernikov, ki radi pridejo v našo kapelico.
Po driigoj sv. meši.je bila šče tretja slovesna ki jo je popevao Dr. tojef Kuk, salezijanec iz Vržeja. Pred tov mešov so pa vlČ. g. Jožef Tka-k ravnatelj v Veržeji, meii krasen govor od Don Boska i od njegovoga dela. LAdje so verno poslušali i reč Boža, štero je BI. Don Bosko gvUšno blagoslavlao iz nebes, je šla vsakomi globoko v srce. Po svetoj meši je vsakši kušno ostanke BI. Don Boska i je dariivao kakši mali dar.
Dragi nabiralci i nabiralke so prišle nazaj v kapelico, gde so voditeo mešne zveze meli shod za nje. Prisrčno so je pozdravili i so njim pravili, K bi nje BI. Don Bosko z velkim apoštolom Pavlom imenuvao za svojo diko, za svojo korono. To pa ne samo zato, ka so lepe peneze vkup nabrali za Martinišče, liki posebno šče za to, ka so s tem vnogo dobra včinili diišam i sebi Što more preceniti neizmerno vrednost neštetih svetih meš, ki se bodo služile v Martinišči i po vsem sveti za žive i pokojne kotrige že zdaj i za pokojne potem gda že nas dugo ne bo ? Kelko molitev i dobrih del se zdigavle pred boži tron po Marijinih rokaj iz vseh salezijanskih hiž po čelom sveti za vse kotrige ? V kolikih odpUstkaj majo tao vsi darovniki ! Prav posebno vrednost ma velki odpustek posvetitve dela, ki je edini do zdsj. I kak je dopadlivo to samo dobro delo pomagati i reševati mladino, štero je lubi Jezus vsikdar najraj meo i v šteroj je bodočnost naša i rešitev naša. Povedali so njim kakšo formo se naj trudijo i delajo naprej, so njim podelili blagoslov Marije Pomočnice i so je povabili na mali obed, med šterim so njim zavodovi tamburaši lepo igrali.
Popoldne smo se dali fotograferati na to so pa bile popevane li-tanije i blagoslov. Skončali smo v gledališkoj dvorani, gde smo vidili v lepih slikaj živlenje i delo BI. Don Boska i njegovih sinov v misijonaj. To je tiidi bila lepa i prijetna vUrica za vse. •
Iz vsega se vidi ka je ne bilo nikaj velikanskoga, izvUnrednoga. Ne je bilo nikšega kriča i ropota, bilo je pa telko toplote i telko lUbeznosti, ka smo je telko sami ne pričakUvali. Bilo je vse tak domače, tak družinsko. Vsakši je čUto, ka je doma v svojem Martinišči i to je bilo tak lepo i tak genlivo, ka so nam kipele iz srca samo te reči: „TU je edno srce i edna duša — Don Boskovo srce, Don Boskova duša 1 f Naj bo jezero i jtzerokrat zahvaljen za te den lubi Bog, ki nam ga je dao; naj bo zahvaljena Marija Pomočnica i dragi naš Bi. Oča Don
Bosko, šteriva sta nam ga spravila 1
* *
*
Od začetka, gda se je draga mešna zveza Marije Popmočnice osnovala smo prosili v prvo/ vrsti src. Prosili smo vročih, gorečih src, ki bi se naj zberala okoli Martinišča, ki bi naj vervala, ka je Martinišče njihov dom. f To smo zdaj začnoli doživlati i mamo trdno vupanje, ka te mali sve-tek, ki je bio tak pun lUbeznosti, zraste v velikansko drejvo.
Pobožnost do Marije Pomočnice raste med narodom, BI. Don Bosko je že pa tUdi med nami ...
Proslava BI. Don Boska v kino dvorani g. Dlttricha.
Dne 7. maja ob 8 vfiri zvečer se je vršila ta proslava za velko občj no M. Sobota. Dvorana je bila .nabito puna, kak malogda. Predavao je vlj g. Al. Val. Kovačič, provincijalni poverjenik za Horvatsko. Naši ladje ž dugo "poznajo toga lfibeznivoga gospoda i se ga vsakši rad spomina za. volo izvOnredno lepih govorov i za volo njegove labezni do našega lUstva* Lehko si mislimo kak lepo je gučao od bi. Don Boska, apoštola mladine i od misijonov.
ŠmarniCna ali majnlika pobožnost v MartlnliCi.
Vsakši večer ob 7 vUri se vrši lepa pobožnost v čast Mariji PomoJ. niči i Kralici maja. V začetki meseca je v kapelici bilo fhesto. Prvi tjeden se je napunila. Zdaj se človek že nemre genoti v njoj i dosta liidi na hodniki mora stati. Kda de pa te velki hodnik premali? . . .
Novo, lepo podobo dobi tUdI Martlniiief
Podoba, pred šterov se vrši šmarnična pobožnost, je ne naša. Posodo nam jo je dober prijateo iz Sobote. Ladje sami so se zmislili, ka prej trbe naberati na njo i začnoli so prinašati i pontijati . . . kovače. Zdaj je šče jako mali začetek, a začetek pa je. Sobota mora meti b£r tak lepo Marijo kak Veržej.
Sveti Kapitan.
Bilo je med svetvono vojno. Tak piše vojni kurat: „Čuo sem pripo-vedavati od kapitana Gvidona . . . Spoznala sva se jako bluzi neprijatel-skih jarkov. Eden četrtek večer dobim od njega listek v šterom mi pravi: „Viitro, v petek, ob 3 viiri popoldne pridem k vam k sv. Prečiščavanji."
Po sv. meši sem posvečeno Hoštijo djao v jako sirmaški tabernakel, šteroga sem pod svojim šatorom napravo iz kamna. Ob 3 vari je prišeo zmantrani, zalecani k meni i me je proso za to velko dobroto.
—	Mislim — sem njemi pravo — ka ste ne ostali na tešče tak dugo...
—	Ka pa či ne — mi je odgovoro — na tešče sem. Pa sv. Prečiš-čavanje bo me že zadosta nasitilo I
Prečisto se je kak angeo." Potem sem zvedo, ka je celo noč bio gori s svojimi vojaki i celi dopoldne je z njimi utrjevao strelne jarke.
Od mene je bio par vOr daleč i pot po pečinaj je bila jako težka i nevarna.
Do ta vojni kurat.
Kapitan je pa v svoj notes v toj priliki med drugim zapisao sledeče: „S kem Ti naj povrnem o dober Jezuš i ka ti naj povem? Edno edino reč: Ščem postanoti velki svetnik. Ščem Ti vzbaditi vnogo velkihsvetnikov. To morem včiniti, to ščem včiniti, to sem dužen včiniti, o Jezuš."
* *
*
Te kapitan je bič vučeni profesor.
So ladje, šteri so nikelko pošnofali knige i njim več ne trbe Jezuša...
Ka pa naši dečki, naša mladina bi vupala kaj takšega ali pa pravimo na pol takšega doprinesti?
KEAHE illSLI, KI II/IKK SEKAM
ggg^Bmrjg 11 i......mi ^■■■c—en——»—Am
„Vi pravite, ka sem Vučenik I" V starodavnoj lUbeškoj katedrali je v marmornato tablo vrezan sledeči napis:
„Tak nam pravi Kristuš, naš Gospod:
Vi mi pravite, ka sem VllČCIlih,
pa me ne bogatel Vi mi pravite, ka sem SUBtlOSt,
pa me n; vidite! Vi mi pravite, ka sem Pot,
pa ne hodite po toj potil
Vi mi pravite, ka sem ŽiBlBlljB,
pa me ne želejte! Vi mi pravite, ka sem Istina,
pa me ne nasledtijete! Vi mi pravite, ka sem LubEZIliui,
pa me ne liibite!
Vi mi pravite, ka sem Bogat,
pa me ne prosite! Vi mi pravite, ka sem VchiUBČEn,
pa me ne iščete! Vi mi pravite, ka sem DobBP,
pa me ne zezavlete! Vi mi pravite, ka sem ZmoŽBIl,
pa me ne dičite! Vi mi pravite, ka sem PrauiČBIl,
pa se me ne bojite!
Či vas ]az obsodim, He krivite me!"
Jezušov ordinanc.
Krščanska mati je pripovedavala svojemi dičareci zgodbe iz Jezušovoga živlenja. Dete je stalo poleg nje i želno poslušalo genlive zgodbe i je pravilo: ,0 mamika, kak bi jaz rad z dobrim Jezušekom bio!"
„Ja ka bi pa ti delao pri njem, ka si šče tak malički ?" — ga je pitala mati. — „Ka bi delao pri njem ?" — pita nikelko zamišlen dičarec i pravi: „Znaš ka mamika ? Bom njegov ordinanc. Ka de mi velo to vči-nim, kama me pošle ta bom pa šo."
Stariši Slov. Krajine, zdramite se za božo volo!
Stariši Slov Krajine I Bog bo terjao od vas strašen račun zavolo vaše dece. Pazite!
Stariši Slov. Krajine! Proščenja so največkrat grob za vašo deco ! Pazite I Stariši Slov. Krajine! Pazite, ka bodo vaša deca pri službi božoj 1 Stariši Slov. Krajine 1 Je skrajni čas, ka vi zapovedavate deci (maloj i vekšoj!) i ne deca vam!
Stariši Slov. Krajine 1 Či vi dopustite, ka se vaš sin ali vaša hči po-teple po oštarijaj ste morilci!
Stariši Slov. Krajine! Dece svoje ne pfistite same na proščenje. Stariši Slov. Krajine! Zdramite se, či ščete sebi dobro!
Vič. g. Joško Geder, naš rojak, piše svojemi sobrati iz Kitajskoga.
Tvoja pisma me nigdar ne najdejo, za volo toga, ka sem že vsigdar indri gda pridejo. Tak je bilo prvo poslano v Hon-Kong, jaz sem že pa v tistom časi bio v Šiu-Čovi. Pri drugom pismi se je zgodilo tiidi nekaj takšega: sem že ne več v Šiu Čovi, liki Sin-Čovi, zato me je pa več ne i najšlo. TU zdaj moram nadomestiti našega dragoga sobrata mantrnika, Ka- i lista Karavarija, šteroga so Kitajci vmorili.
Kak sem Ti že povedao, obe tvojivi pismi sem dobo, kak i tUdi pis- '] ma tvojih tovarišov. .To drUgo pismo je priromalo za menov ravno na den
Našiva »Kitajca": vlč. g. Kerec i vlč. g. Geder.
sv. Treh Kralov, kak vidiš, ravno za svetke i za novo leto. Za vse ka mi pišete novoga, za pozdrave i za molitve se vam najlepše zahvalim. Naj ' vam za vse lubi Jezuš bogato poplača, vej ga vsaki den za to prosim. 1
Zdaj bom vam pa jaz tudi mogeo poslati nekaj novoga iz mojega misijona. Najvekši dogodek v našem misijcni je v zadnjih tjednaj gvUšno -posvetitev novoga misijonskoga pušpeka, našega g. Dr. Ignacija Kanazeja, od štere posvetitve je v zadnjem Šalezijanskom Vestniki pisao moj misi- .-i jonski tivariš Spinek. Jaz sem te svetek obslužavao v posteli. Priprave na te svetek so me tak zmantrale, ka sem večer pred svetkom mogeo v pos-telo. Ci ravno me je trešlika pala, denok sem večkrat stopo iz postele k okni i gledao ka se je godilo nakli. Gvušno je to, ka Šiu-Čov šče ne vido kaj takšega. Genlivo je bilo, ka so prišle velke vnožine ne samo kr-ščanskoga naroda, liki tudi poganov na te svetek. O da bi skoro prišli
fraki milošče bože v ta zapuščena i siromaška srca! Šteo sem popisati to slavnost. Gi Kierec je najmre ne bio navzoči, a mi je jako priporočo, da jo naj popišem. Pa se je vse inači zgodilo, kak sam vidiš.-
JL g. Kerecom sva bila vkiiper zadnje počitnice. Obiskao me je v Šiu-Čovi. On je jako zmantrani i je potreben počinka, pa domo ne žele iti. Či ga pa pošlejo, pa znaš, ka bo šo. Žmetno je zapustiti svoje mesto v misijoni, ar nega koga, šteri bi njegovo delo prevzeo.
Zdaj šče na nekaj z Lin-Čova. Kak sem najmre prišeo na to novo mesto? Iz Šiu-Čova sem šo s tremi tivariši 12-ga novembra. Štiri viire smo se pelali po železnici proti Kantoni i smo prišli v Lin-Čov. Tu smo se stavili v našem zavodi, gde nas je liibeznivo pogosto gospod Kavada — f gviišno se ga spomniš, med vojnov je bio v Veržeji. Ar so nam pri obedi paličice sfalile, sem je sam napravo iz bambusovoga veja. Kitajci, kak ti \ je znano, ne poznajo ne žlic, ne vilic i nožov tudi ne. Jejo najmre s pa-f ličicami. Po kratkom časi smo si seli na nisiko kitajsko ladjo. Na sliki si | že vido takso ladjo. Podobna je našim čunom, samo ka ma okroglo stre-I ho ali z bambusovoga ali pa iz palmovoga listja. Vseh potnikov nas je ■ bilo okoli dvajseti. Komaj smo začnoli iti i je že iz ednoga kota gori sta-no lepo oblečeni i plečasti možak, šteri je pa meo preči čuden i nevaren obraz. Druge potnike je pritisno v kot, nam je pa napravo hajdi lepi pro-f stor. Mislo sem, ka je on vert ladje, pa je ne bilo tak. Vert je bio odzvti-i na pri krmili i je larmao nad brodarami šteri so ječali, tak njim je bilo t žmetno rivati ladjo naprej. Pravice jako vert nema na svojoj ladji. Te kraj [ je najmre v oblasti roparov i je vert ladje veseli, či njemi vržejo kakšo fe drobtino, ka te živč. Ov možak je pa bio kakti porok, ka se potnici kom nikaj božnoga ne zgodi pred njegovimi tivariši ropari. Či bi pa pri-
! šla kakša driiga loparska banda, bi pa njegova koža tudi bila v nevarnosti. Voda se suče med zelenimi bambusovomi lesi; tu pa tam je kaj hiž, se razmi pod oblastjov roparov. Vsešerom smo se mogli staviti, a naš vo-diteo je vse potrebno naglo včino. Den se je že nagibao, gda smo prišli I na mesto, gde so vmorili dva našiva mantrnika, pušpeka Versiglio (Ver-| siljo) i Kalista Karavarija. Potniki so se zagviišno živo spominali na te [ strašen dogodek, vej so nas pa tak čudno gledali, gda smo se pelali tam t mimo.. Voda je bila jako čista i merna, zato smo pa iskali na dne, či bi [ bilo kaj crkvenoga, ka so te roparje v vodo zliičali; pa povodni zadnjih mesecov so itak vse odnesle. Ne moreš si misliti, kakša čustva so navda-> jaia tam moje srce! Najraj bi se na kolin?, vrgeo i kiišuvao tisto zemlo, | ki je bila prepojena z mantrniškov krvjov.
Naša vožnja je dva dni trpela. Ščem šče Ti povedati eden veseli do-t godek iz našega potuvanja. Nekak na sredi poti smo spali i mešiivali — " vgoni gde — v hiši samoga poglavara roparov. Nekši kristjan je tudi za-[ vdaro med to bando i on nam je priskrbo to čudno prenočišče. Dva sva \ spala na nisikom stoli, eden na bambusovoj klopi i eden na poglavarovoj posteli. Poglavara je najmre ne bilo doba odišeo je po svojoj . . . meštriji. — Zajtra rano smo si ravno v tisto j hiži postavili oltarček i eden za ovim smo mešiivali. Kak smo bili hvaležni liibomi Bogi za to tolažbo!
Kak vidiš je naša pot bila srečna i brezi najmenše neprilike. Zdaj bom pa tu, na tom novom mesti dokeč bo boža vola. Na svetek Nevtepe-ne sem obprvim predgao v misijonskoj kapelici i. od tistih mao predgam skoro vsako nedelo. Sem pravo: BČi me Kitajci ne razmijo, me bar ltibi
Jezuš razmi i on sam bo kaj povedao tem priprostim srcom." Tu je nava-da, ka se kristjan! zberejo k skppnoj večernoj molitvi i tfidi te njim trbe povedati kaj lepoga. Tu v Lin-Čovu je okoli 100 kristjanov. Božično noč smo preživeli v misijonskoj hiži z nedužnimi frlicami i igrami; jaz sem Pa bio ves čas v spovedarnici. Za svetke je naš kuhar cilo dva psa iz svejta spravo. Za Kitajce je to nebeška hrana, meni se pa ravno ne vidi preveč
Za gnes dojde. Gda bo kaj novoga, bom pa pisao. Tebi i vsem se priporočim, ka se kaj oglasite. Jako me veseli, ka se tak naglo približa, vate k mešniškomi posvečtivanji, Velka je dužnost i odgovornost; lfibi Jezuš je pa tadi ne skopi! Ne boj se, tolažbe Ti ne bo zmenkalo, či bo tiidt breme teško — za Jezuša nesmi biti nigdar preteško! Bog plačaj tudi za vse drogne novice; za mene so vse lepe i zanimive i moji krivo-oki Kitajčki so me tUdi tak čudno gledali, ka što mi prej to telko piše.
Spomnite se pogosto teh i vseh dragih Kitajcov v molitvi i priporočite me Mariji Pomočnici i bi. oči Don Boski. Jaz ravno to včinim za vas vsakši den pri najsvetejšoj daritvi Sv. meše. Vse prisrčno pozdravlam, v Srci Jezušovom vdani
JOŠKO GEDER, salezijanski misijonar*
Margeta Bosko - vzor našim materam.
Dovlca.
Mama Margeta je postanola rano dovica. Njeni mož se je prehlado i v 34 leti svoje starosti se je preselo iz te skuzne doline, previden s svetimi svestvi za merajoče, v vekivečno domovino. Lepo vdano je mro i na smrtnoj posteli je toplo priporočo ženi Margeti vzgojo dece, zlasti pa maloga Vančeka, ki je bio komaj v driigom leti.
Margeti se je ponfijao pošteni zakon, a ona je ne štela čuti od toga. Pravila je: „Bog mi je dao moža i mi ga je vzeo. Mam troje dece i bila bi nesmilena, či ne bi skrbela z vso gorečnostjov za nje." „Pa je lehko drugim izročite v vzgojo,« so njoj pravili. „Tutor i oskrbnik je prijateo, jaz sem pa mati," je odgovorila, J jih ne dam iz rok za vse zlato toga sveta. Moja sveta dužnost je, da je dobro vzgojim." Ravno tak je štela skrbeti za svojo staro punico.
Edno miseo našim materam. Matere! Deca do takša, kak ve ščete. Dobro vzgojeno dete je sad materinske molitve, njenih jakostl, njene krščanske skrbi, njenoga križa. Bog je BI. Ivani Bosko dao takšo mater, ki je poznala svoje pozvanje. To modrost svojega pozvanja, ali pa modrost svoje materinske dužnosti je pa zajela v najvekšoj šoli vzgoje v Cerkvi pri sv. predgaj i navukaj.
Mama Margeta — katehet.
Mati je vsigdar i bi mogla biti vsigdar prvi katehet svojega deteta. Margeta je to dobro razmila i komaj so deca začnola kaj preštimati je že ta dobra mati včila na najbole priproste navuke svete vere.
LUbezni do Boga, do Jezuša Kristuša, do Device Marije, grdobije greha, straha pred vekivečnimi kaštigami i vupanje do nebes nišče tak dobro ne vcepi v deteča srca, kak ravno mati. Nišče nemre meti telko oblasti i telko moči lUbezni kak krščanska mati. Či je gnes telko razvfizda-ne, nepokorne, tepeške i neverne mladine, je eden izmed glavnih zrokov

toffli to, ka vnogo mater ne vči dece svoje veronavuka, ali katekizmuša. lstina, ka g. katehet, ali gospod kaplan v šoli lepo včijo, a šola je li šola. Deci tisto ne ostane tak v glavi i srci kak materin navuk. Mati vči z rečjov i z peldov. Mati diteče djanje naravnavle po navukaj sv. vere. Mati diteti zna greh pregrditi i jakost tak povišati, ka jo dete rado ma i njemi je ne žmetno dobro delo. Dete, ki je tak vzgojeno, teško postane slabo ali božno.	__(Dale.)
Duhovnik v velemesti.
Vi ste že zagviišno dosta čteli od misijonov i od katoličanskih mi-sijonarov v Afriki, Kini i po drligih krajih sveta, pa de vam zagviišno dobro djalo či te čflli kaj tudi od diihovnikov misijonarov v velemesta}, ar so tej misijonarje ravnotak zaslužni i njihovo delo je ravnotak dosta vredno, kak delo misijonarov v nekrščanskih krajih. Najprvle poglednimo na zapad Evrope. Poglednimo na priliko v Pariš i tli v okroglini toga va-raša, šteri je velki i ma dosta liidi; srečamo na stotine duhovnikov, šteri delajo za duše tistih, ki so najbole sirmaški pa ttidi najbole zapuščeni. Delo teh duhovnikov je jako velko, to delo je zvezano z vnogimi nevola-mi i napori, ali duhovniki itak spunjavlejo to delo i verjejo, ka do želi uspeh za svoje trUde.
Pred nedavnim je eden francuski pisateo napisao jako lepo knigo od dela duhovnikov v okroglini Pariza, od njihovih naporov i sadov njihovo-ga dela. Te pisateo je z tov knigov pokazao celoj Franciji delo ponižnih misijonarov, šteri okoli Pariza krstijo, spreobračajo i vodijo k Kristuši to pariško „Kino". Z vesel jom štete v to j knigi, kak samo duhovnik dela med siromaškimi delavci, kak se on edini briga za njihovo duševno i telovno stanje. Povsedi vidite kakša poguba je velemesto za liidi i kak slobodo-zidarstvo mori v dušaj vero v Boga i pošteno moralno živlenje. Vsi tej duhovniki delajo brez prestanka kak indri po sveti; ar ne samo ka je njfl-vo telo takorekoč napravleno iz cementa, liki njuve duše so kak pečina i ta pečina je vera i zavupanje v Jezuša, posebno v Jezuša v Oltarskom Svestvi, šteri jih krepi i jim davle moč. V toj knigi mamo neštevilne pel-de po šterih se osvedočimo o Previdnosti Božoj, a jaz vam povem samo edno peldo, po šteroj lehko spoznate kak je delo duhovnikov žmetno i kak njim tudi mi lehko pomagamo z molitvov v njihovom žmetnom deli.
i«Ia strani 247 čtemo: „Ednoga večera proti konci oktobra 1896. leta je vzbudila velko vznemirjanje navzočnost ednoga duhovnika v Saint-Ouenn (čti Sen Uen), ki se zvao Cayenne (čti Kajen), gda je on blodo po zasUkanih i blatnih vulicaj. Gdešteč je hodo, povsedi so lUdje debelo gledali. Moški i ženske ne pomlijo, ka bi v tistom kraji gda vidili „čarng suknje" na vulici. Duhovnik je nikaj ne marao za ludi; šteri so stali na hišnih pragaj, na škegnjaj i je ne posliišao njihove praznoverne guče. Šo je naprej. Gledao je te sirmaške kuče i njihove nagnjene strehe. — ,.Hvala Bogi I — si je zgučao. —. To je moja fara . . . TU je dosta — Augušti-nov — s'rmaških grešnikov. Dosta jih je. Pa znabiti je tu tudi kakša Monika, štere molitev spreobrne Auguština." Na vogli edne male vulice sreča edno čuporo pokvarjenih dečkov. Gda so ga zaglednoli jih je največ pobegnolo kričeč „Kovran, kovran 1" A .eden, šteri je bio bole kura-žen henja. Pogledne neprijatela z zaničuvanjom, na to se prigne, pobere

kamen.i ga zažene v duhovnika. Kamen prileti duhovniki v obraz i gara-ni. Dečko šče pobegnoti ali na zvanje duhovnikovo henja. Te njemi p0. kaže, namesto ka bi se maščiivao, krvavi kamen i njemi pravi: „Moj pr{. jateo, jaz se ti zahvalim. Zapomni si, ka je to prvi kamen, na šterom zo. zidam cerkev na tom mesti 1"
Te duhovnik je bio Machiavelli. Na tom kraji je postavo dve fari. Zaistino, on je svojo reč držao, ar je bio tisti kamen, šteroga je dečko liičo v njega vogelni kamen cerkve v tom kraji. „Ovo je kamen, ki ste ga vi zidarje zavrgli, ki je pa postao vogelni kamen". To je samo edna pel-da, a ravno takše i podobno doživejo vsi duhovniki, šteri širijo boži navuk med ludstvom. Prinesimo tudi mi kakši kamen molitvi, zatajuvanja i miloščine za kralestvo Kristušovo.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
Zadnja leta i smrt s. Marije Marte.
Milošče i boža navdihovanja so napunile vsako viiro toga zaistino posebnoga življenja naše s. Marije Marte celih dvajset let — to je do smrti častitih mater Revel Terezije in prednjice Eugenije (30. dec. 1887.)
Preči pred smrtjov sestre Marije Marte njoj je Jezuš pokazao tevi dve materi šterima je bila znana vsa izvenredna tajnost i vse milošče i jo je pitao: »Ka Marta, jivi nebi štela ti meni aldiivati? . . . " I ta diiša, ki se je vsemi odpovedala, ka je ne bilo Jezuš — je privolila na to pod ed-nim pogojom. Štela je najmre, ka bi od tistih mao več nišče nebi mogeo zapaziti velkih milošč s šterimi jo je Jezuš obdaio i ka bi vsaka skrivnost i tajnost ostala med njima dvema.
Jezuš je to obečao i je tudi spuno to njeno prošnjo. Po smrti matere Terezije i Eugenije je zakrio z gostim plašcom njo, ki jo je želo meti skrito do konca življenja. Dopusto je ka so prišle takše prilike od šterih pa tO nemremo pisati — ka so sledkaršnji predstojniki jako slabo poznali velke milošče, štere e zadobila: zvezke v šterih je bilo to vse zapisano so zročili driigim v varstvo, dokeč bo Marija Marta živela.
V	zadnjih dvanajstih letaj, to je notri do njene smrti se je nikaj ne moglo v pamet vzeti — prav nikaj, — zviin tistih dugih vflr, štere je s. Marija Marta preživela na kolinaj, merno, liki bi bila izven sebe pred 01-tarskim Svestvom . . Nišče jo je ne viipao pitati, ka je med njov i med njenim Jezušom v tabernakli.
Molitev, delo, nepretrgana veriga samozatajevanja, mučečnost i popuna odpoved je po našem najvekši dokaz, ka so istinske bile nezasli-šene milošče, štere je ona dobila. Takša duša, štera je navidezno, ali srednje ponižna, bi pozornost drugih na sebe vlekla i bi svojo diko iskala v tom, ka je Jezuš v njoj, ali pa po njoj včino . . . S. Marija Marta pa toga nikdar nej včinila.
Z veseljom se je zatopila v navadno skrito življenje. Čast svetim ranam je pa tak poganjala i rasla v srcaj kak v zemlo vrženo gorčično zrno.
.i » #
V	noči zadnjega Božiča, šteroga Je tU na zemlji preživela jo je Jezuš opomno — to radi lehko verjemo — "ka bo za kratek čas mogla zapustiti

te svet i njoj je tudi pokazao trplenje s šterim jo obišče.
Sestra, štera je med polnočnicov bila poleg nje jo je čttla vskliknoti: „0 moj Jezuš toga ne! . . vse zaistino vse, a toga ne! . To je najhitrej bio strašen beteg, šteri jo je mantrao ... ali pa tiidi znotrašnja zapiiščenost, oddaljenost božega Zaročnika. Ona se je navadila na Njega, navadila se je na vsakdanešnje pogovarjanje z Njim i tomi se odpovedati je za njo bfio velki aldov.
Od toga dneva naprej jo je globoka žalost pokrivala.
Močno se je prehladila i k tomi so se šče priditižili drugi resni be-tegi i tak je dne 13. februarja 1997. dobila slednje mazanje.
Mogla šče je pa prehoditi strašno britko kaivarijo. Pet tjedngv je mogla iti prek zadnjega očiščevalnoga ognja. V tom časi se je dragi Zve-ličiteo vsakši den bole driižo z njov i ka bo kem bole podobna Njemi je delio z njov svoje strašne telovne i duševne moke. Že naprej njoj je po-f vedao: „Z mojih lastivnih ran bo prišla bolezen, ki bo vzrok tvoje smrti." Čutili smo, ka je nekaj skrivnostnoga bilo v teh zadnjih bojih njene narave.
Dne 21. marca, po noči, štero je preživela v groznih mokaj je bila ne-j popisno merna. Vsa redovna družina je stopila okoli vmerajoče i jezero i i jezerokrat je ponovila drage vzdihlaje na čast sv. ranam.
Na zadnje okoli 8 viire večer, gda so se opravlale večernice žal. Ma-: tere bože je prišla liiblena Nebeška mati i si je domo odpelala dete, štero je ona sama navčila kak trbej Jezuša liibiti! Boži Zaročnik pa je v svoje sv. srce zapro za vsikdar svojo drago zaročnico, ki je na tom sveti bila nje-Lgov aldov, njegova zaviipnica i apoštol njegovih presvetih ran. (Dale.)
Zahvala.
Za kapelo i za kelihe čč. šol. sester v Žižkaj so poslali iz Kanade: Jožef Vinčec Trnje 18 dol., Kalman Kolenko Črensovci 10 dol., Jožef To-naj Žižki 5 dol., Štefan Vinčec Gor. Bistrica 1 dol., Štefan Nedelko Odranci 2 dol., Marko Hozjan Črensovci 1 dol., Ignac Horvat Vel. Polana 1 dol., Matjaš Matjašec Vel. Polana 1 dol., Martin Hanc Črensovci 1 dol., Matjaš Turnar Črensovci 1 dol., Matjaš Žerdin Hotiza 1 dol., Anton Tonaj Dol. Bistrica 1 dol., Kata Klajderman Gor. Bistrica 1 dol., Ivan Horvat Črensovci 1 dol., Šiefan Krampač G. Bistrica 1 dol., Izidor Gabor Črensovci 50 cent., Jožef Hozjan Hotiza 50 cent., I. Z. 50 cent., Bara Tivadar Hotiza 50 cent., Ivan Tivadar Hotiza 50 cent. — Nadale za kapelo iz Chi-cage: Štefan Griiškovnjak iz Žižkov 5 dol., Mihal i Treza Haklin iz Žižkov 5 dol., Matjaš Lonec iz Žižkov 3 dol. — Vsem naj ježokrat Bog plača ! Sv. Mala Terezija, šteroj je kapelica posvečena, naj jih čuva i bogato blagoslovi 1
Najsvetejšemi Srci Jezušovotni.
(Za 12. juni.) M. Gančani.
Pridite sem verni vsi kiistjani	križ plamen pa srce Njemi zasaja
pred oltar presvetoga Srca.	znak liibezrii za tebe — duša.
Molite v molitvi vročoj zbrani	Ponižno dol pred Njega pokleknimo.
Kralja svojga Večnoga.	v molitvi vdanoj Ga prosimo,
Trnjav venec Njemi srce obdaja	naj vsem narodom sveta
znak trplenja strašnoga	blagoslov Svoj sveti da.
OF1RKVEH i ^ OLAS i J
J.KONTL
KUpite ded to lepo knižico I Karmeličanke na Seli p. Ljubljana so izdale za mladino živlenjepis pobožne deklice Anice Guigne! Kni-žica košta samo 6 Din. Jako jo priporočamo. Starišje kupite jo svojoj deci! Dobi se na gornji naslov.
Kitajski ropari. Pater Kornelij Tierney, irski misijonar iz družbe Sv. Kolumbana je delao v apoštolskom vikarijati Hanyang v provinci Ki-angsi. Spadno je v roke razbojnikov. Tivariši misijonari so se trudili na vso moč, ka ga oslobodijo iz rok roparov. Angleška vlada je pritiskala tudi na kitajsko vlado, da bi misijonar bio rešen. Nekši mandarin je pla-čao 2000 dolarov, a ropari so šteli i zahtevali 40.000 dolarov. Zadnji čas so kitajske oblasti odredile, ka bi se naj izplačala ta šuma, pa je že bilo prekesno, ar je že Pater Tierney bio mrtev. — Od leta 1923 do zdaj so Kitajci vmorili 29 misijonarov I
Moč ruske armade je glavna podpora bolševiške vlade. Vojska je dobro oborožena i zvežbana. Vseširom pa pomagajo nemški vučenjaki i nemške fabrike. Nemci radi pomagajo i -podpirajo rusko armado, da bi s tem strašili tiste države, ki so jih v zadnjoj bojni premagale. Slabi so pa bolševiški oficerje, ar so premladi i se pri postavlanji za oficere preveč gleda na to, k šteroj stranki šteri pripada, ne pa na sposobnost. Bolševiki so se zamerili tudi kmetom, šterih je jako dosta v njihovoj armadi, zato se jih tem bole bojijo. Nekši nemški vučenjak, ki dobro pozna Rusijo, je izjavo, da so bolševiki dobro piipravleni za boj proti Evropi. Njihova armada šte 30 miljonov voiakov. Takše armade še oe bilo nikdar v nied-noj državi. Nevarnost je teliko vekša, ar so druge evropske države needi-ne i se Evropa premalo zave, ka njoj grozi.
VSEBINA
Mesec Eucharistije vi Presv. Str.
Srca.	„ 1
Našim dragim malim, ki bodo šli k prvomi Svetomi Pre-čiščavanji.	„ 3
Mešna zveza Marije Pomočnice „ 6 Sveti Kapetan.	„ 8
Kratke misli, ki daleč segajo. B 9 Stariši Slov. Krajine, zdramite
se za božo volo!	„ 9
Vič. g. Joško Geder, naš rojak,
piše svojemi sobrati iz Ki-tajskoga.
Margeta Bosko — vzor našim materam.
Duhovnik v velemesti.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
Zahvala.
Najsvetejše m i Srci Jezušovomi
Cerkveni glasi.
10
12 13
14
15
15
16