Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 317?
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
■j		[
		L
		m
Leto XVIII. - Štev. 47 (925)
Gorica - četrtek, 24. nov. 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
ob izseljenski nedelji 1966 y0dne sile še nadalje besnijo nad Italijo
Prva adventna nedelja je po določilih sv. Sedeža in italijanskega episkopata posvečena izseljencem. To so tisti ljudje, ki so zaradi dela ali iz kakega vzroka zapustili svojo domovino in se izselili na tuje med ljudi, ki govorijo jezik različen od njihovega in ki imajo navade različne od tistih, ki so jih bili vajeni doma. Tuj jezik in tuje okolje to sta dve dejstvi, ki posebno prva leta delata bivanje v tujini zelo težko v psihološkem in moralnem oziru.
DOMOTOŽJE
Psihološko težavo navadno imenujemo domotožje. Ta težava je za nekatere hujša, za druge manj, kakor je pač kdo duhovno povezan z domačim krajem. Nekateri jo prebolijo, druge pa muči dolgo, dolgo, morda celo življenje. Prav zaradi tega se mnogi na stara leta vrnejo zopet domov. Prignalo jih je domotožje. Klasično je razpoloženja takega izseljenca opisal Ivan Cankar v črtici »Domovina, ti si kakor zdravje«. »Petnajst let in dalj te niso gledale moje osirotele oči, majka!« kliče stari Djuro, ko se vrača. »Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blagodišeče... pozdravljena, ponosna šuma, do neba pojoča... in od srca pozdravljen, moj rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!«
Danes take povratnike domovina ne sprejema več kot je sprejela Djura, kateremu je ponudila le slamo, da je pa njej umrl. Danes prihajajo izseljenci do-ttiov s pravico do penzije in jim je lažje kot Djuru.
IZROJENCI
Vendar so med izseljenci tudi taki, ki Jim domovina prav nič ni mar, ki skušajo nanjo čimprej pozabiti in se je v tujini sramujejo. Zato hitijo spremeniti svoje ime in priimek, da zveni čim bolj v tujem prizvoku. Tudi take »narodnjake« Je ovekovečil vrhniški Trpin v črtici Ana-stasius von Schivvitz. Kolikokrat sem se nanjo spomnil, ko sem bral ali se srečal s takimi »rodoljubi«, ki so odšli na tuje >n tam za košček boljšega kruha ali mrvico slave zatajili, da jih je Slovenija rodila. O moderni Anastasiusi, kako veliko je vaše število! Tudi na vas se hočemo spomniti ob izseljenski nedelji. (To Črtico bi rad, da bi jo vsi prebrali to nedeljo.)
VERSKI PROBLEM
Najtežji problem, ki zadeva izseljence, Je pa moralni problem, če je bilo nekoč izseljencu težko se vživeti v nove razmere, je danes še težje in zanj bolj ne-varno. Ta problem obsega najprej ohranitev vere, ki jo človek prinese od doma. Vemo, da se vera hrani iz poslušanja, iz niolitve in zakramentov. Skoro vse to je izseljencu, posebno prva leta, dokler ne Pozna jezika, odvzeto. Božje besede ne razume, ker je tuja, zato v cerkvi nima kaj početi. K zakramentom ne more, ker 8a nihče ne razume. Ostane mu molitev. Toda kako naj moli sam doma, morda v skupni sobi z drugimi tovariši enake nsode? Dodajmo, da nemalokrat naleti na osebe, ki so druge vere ali celo brez vere. Ze doma se je dokaj sramoval pokazati svojo vero pred drugimi. Predstavljajmo si sedaj v tujini! Pokojni msgr. Cigoj nam Je pri verouku povedal, kako Je bilo na Lokvah pred prvo svetovno vojno, ko je on bil tam za vikarja. Možje so hodili na delo v tujino, na Nemško in se navadno vračali na zimo domov. Prihajali so, je dejal, polni predsodkov Zoper vero, ki so se jih nalezli med Nemci, in večkrat tudi že kot brezverci.
Kaj šele danes, ko vemo, da je taka Propaganda še bolj razpredena In vera v naših ljudeh še bolj trhla kot takrat.
MORALNI PROBLEM
Poleg verskega je še pravi moralni problem, to je problem družine in spolnega življenja. Ce Je danes v urejenem družinskem in župnijskem okolju težko ži-yeti pošteno in ostati zvest družini, kaj
šele na tujem v okolju, ki je vse prežeto s spolnostjo, kjer drugega skoro ne poznajo kot to in kjer človeku velikokrat tudi dosti drugega ne ostane od življenja kot samo spolno izživljanje. Mogli bi tu navesti nešteto primerov naših fantov, deklet, tudi družinskih očetov, ki so se tako izgubili in shirali.
SKRB CERKVE
Zelo prav torej, da je Cerkev posvetila svojo materinsko pozornost tudi na te svoje otroke, ki so odšli od doma za kruhom ali za svobodo. Saj gre danes za milijone in milijone ljudi. Izseljenstvo je danes poleg turizma najbolj množičen socialni pojav. Tudi med nami Slovenci. Poglejmo, kaj pravijo številke. »Mednarodna politika«, ki izhaja v Beogradu, je objavila zanimiv članek iz Zagreba, ki ga je napisal Vječeslav Holjevac pod naslovom »Nova gospodarska emigracija«. Nekaj številk iz tega članka.
Računajo, da živi izven jugoslovanskih meja 1.750.000 državljanov, od tega predstavlja predvojno emigracijo 1.200.000, medvojno emigracijo 150.000 in prav toliko iz dobe po zadnji vojni. Po narodnosti sodi Holjevac, je v izseljenstvu en milijon Hrvatov, 340.000 Slovencev, 200.000 Srbov in 50.000 Makedoncev. Največ jih živi v Severni Ameriki in Kanadi, nad 1.200.000.
Zadnja leta se pojavlja še nov pojav, to so delavci izven države. Zaradi SET-a morejo delavci brez težav na delo v vse države članice. To je rodilo poseben problem tudi za nas Slovence. Prizadelo je Slovensko Benečijo in republiko Slovenijo. Statistike pravijo, da je po zadnji vojni odšla na delo izven države nad tretjina prebivalcev iz vasi v Slovenski Benečiji, in to predvsem mladi fantje, dekleta in tudi možje. Sedem občin v Madiški dolini Je leta 1951 štelo 17.000 prebivalcev, danes jih štejejo le 11.000. Šest tisoč jih je torej odšlo na tuje v 15 letih, to je ena tretjina. In to so sami mladi ljudje, ki si bodo na tujem v večini primerov tudi ustanovili družine, tako da so za domačijo izgubljeni za zmeraj.
Nekaj podobnega, le da v manjši meri, se opaža v Jugoslaviji. V zapadnih evropskih deželah živi nad 220.000 delavcev iz Jugoslavije, med temi je gotovo ena četrtina iz Slovenije.
SLOVENSKI DUHOVNIKI ZA IZSEUENCE
Slovenska Cerkev se je po vojni za izseljence zavzela kot še nikoli prej. Začutila je njihov moralni problem v vsej teži in zato prihitela na pomoč. Zasluge za to ima predvsem škof Rožman. Ta je pridobil številne slovenske duhovnike in jih tudi uradno poslal v razne države Evrope in tudi v Avstralijo, da skrbijo za slovenske izseljence in delavce. V tem oziru so slovenski duhovniki delavni kot le malokateri drugi. Uradni podatki iz leta 1965 pravijo, da imamo v Angliji enega slovenskega duhovnika za izseljence, v Belgiji pet, v Franciji devet, na švedskem je eden, v Švici jih je pet, v Nemčiji enajst. Ponekod niso vsi le v službi Izseljencev, vendar tudi tisti redki, ki niso prav za izseljence, radi pomagajo.
(r+r)
Tretja obletnica Kennedyjeve smrti
Te drii so potekla tri leta od tragične smrti Johna Kennedyja v Dallasu. Med tem časom se je neverjetno dosti napisalo o tem atentatu. Kljub- temu ostane še vedno marsikaj nejasnega. Ameriška revija »Lile« zahteva, naj kongres da pobudo za novo sodno preiskavo.
Po treh tednih od strašnega petka 4. novembra, ko so se vodne sile razbesnele nad Italijo, se položaj ni še normaliziral. Mnogi kraji so še vedno ogroženi, nastale so nove poplave in prvemu razdejanju se je pridružilo novo.
Žalostna je slika mesta Firenc, ki ga niso še docela očistili blata in naplavin. Mnogi kraji so še brez luči in vode in 5.000 družin je še vedno brez stanovanja, natlačenih po zasilnih zbirališčih. Dolge vrste ljudi čakajo pred trgovinami, kakor v času vojne, da pridejo na vrsto in dobijo vsakdanji kruh. Vendar so Florentinci prepričani, da je naj hujše šlo mimo in da bodo z dobro voljo spet vzpostavili življenje v prejšnji tir.
POPLAVE V PADSKI NIŽINI
Obupen pa je položaj v Padski nižini. Nič ni pomagala nadčloveška borba vsega prebivalstva z vodnimi silami. Pridružila se je visoka morska plima in pripomogla naraslemu vodovju padske delte, da je prišlo do velikih poplav. Nasipi so na več mestih popustili in Porto Tolle, naj obširnejša občina na tem področju, ki šteje 11 tisoč hektarjev zemlje, je sedaj vsa pod slano vodo. Reka Pad je najprej predrla nasip pri Scardo-vari, nato je poplava šla dalje, dosegla Cassello, Borghetto, Santa
Giulia, tako da je sedaj 20 tisoč hektarjev zemlje preplavljene s slano vodo. Hiše so do streh pogreznjene v umazane valove. Nad 9 tisoč prebivalcev je zapustilo svoje domove. Pred usodno povodnji-jo 1. 1951 je štela občina Porto Tolle 22 tisoč prebivalcev, lansko leto jih je v občini bilo le še 12 tisoč in tudi ob tej zadnji katastrofi je okrog 4.000 oseb za vedno zapustilo kraj. Na poplavljenem področju pa se še vedno 3.000 mož bori z naraslo vodo, utrjuje nasipe, pobira poginule živali. Med temi je največ krav, gosi in puranov, ki jih v padski nižin) množično gojijo. Našteli so nad 70.000 poginulih gosi in puranov.
TEŽKI DELEŽ JULIJSKE BENEČIJE
Žalosten je položaj na goratih področjih, kjer prvi sneg zelo ovira reševalna dela.
Vladni predsednik Saragat in ministrski predsednik Moro sta znova obiskala prizadeta področja nižje Furlanije in Belluna. Saragat si je v treh dneh ogledal Bel-luno, Zoldano, Agordo, Trevigia-no, Treviso, Ponte di Pieve, Ponte delle Alpi, Longarone in druge prizadete kraje. Potolažil je preplašeno ljudstvo in obljubil takojšnjo pomoč vlade. Pohvalil je izredni
Neonacisti so se uveljavili tudi na Bavarskem
Jordanija
Izraelci so napadli neko obmejno vas v Jordaniji. Bile so človeške žrtve. Jordanija se je pritožila pri Varnostnem svetu ZN.
Za nedeljske volitve v nemški zvezni državi Bavarski je vladala v Nemčiji in tudi drugod po svetu velika pozornost. Razlogov za to je bilo več. Predvsem bi morale te volitve razčistiti nemški notranji položaj po odstopu kanclerja Er-harda in po razbitju vladne koalicije med krščanskimi demokrati in liberalci. Drugi razlog pa je bilo pričakovanje, kako se bo uveljavila nova nacistična stranka, ki si je nadela ime »Narodno demokratska stranka«. Ta stranka se je namreč dva tedna prej na sličnih volitvah na Helenskem prvič uveljavila in dobila svoje zastopnike v deželnem parlamentu. Vsi so zato želeli vedeti, ali je to izključno he-senski pojav ali pa je razširjen že po drugih nemških deželah.
Izidi volitev so bili naslednji: Krščanski demokrati, ki jih vodi Franz Joseph Strauss, so dobili 48,2 % glasov in s tem nekoliko izboljšali svoj položaj v deželnem zboru, saj bodo imeli absolutno večino poslancev; socialni demokrati 35,8 % glasov in s tem so tudi oni za pičico napredovali. Presenečenje je prišlo za liberalce yi neonaciste. Liberalci so dobili le 5 % glasov in nobenega poslanca, ker niso v nobenem okrožju prejeli vsaj 10 odstotkov oddanih glasov, kot zahteva bavarski volivni zakon, da more kaka stranka izvoliti svoje poslance v zbornico. Narodno demokratska stranka (neonacisti) so pa dobili 7,4 % glasov in tako dobili 15 poslancev v deželnem parlamentu.
Ob teh izidih so ostali presenečeni predvsem liberalci. Ti so krivi sedanje vladne krize v Bonnu. Bavarski volivci so pokazali, da njih postopanja ne odobravajo in so jim na volitvah izrekli nezaupnico. Presenečeni so pa tudi neo nacisti, ki gotovo niso pričakovali tolikšnega uspeha.
Svetovna javnost sedaj komentira izide. Zadovoljni so, ker sta obe najmočnejši stranki v Nemčiji okrepili svoj položaj na Bavarskem; s tem je izpričano, da velika večina nemških volivcev stoji za svobodno demokracijo. Zaskrbljeni so pa zaradi pojava in zmage neonacistov. Vpra-
šujejo se ali bo to ostal le omejen pojav, ki se tiče le kakih nezadovoljnežev, katerih je povsod nekaj, ali pa je to začetek novega nacističnega gibanja. Vsekakor dejstvo, da je začela pridobivati na politični veljavi nova skrajno desničarska stranka, ne bo ugodno vplivalo na odnose med zapadno nemško republiko in njenimi sosedi pa tudi ne med Nemčijo in med velesilami.
SO
imaj
Iz Jugoslavije je prišlo poročilo, da so sodne oblasti aretirale tri najožje sodelavce Mihajla Mihajlova; pisatelja Marijana Batiniča, slikarja Leonida šejka in arhitekta Predraga Rističa. Mihajlov je pred desetimi dnevi že nastopil svojo kazen v Sremski Mitroviči, kjer bo moral odsedeti eno leto zapora. Njegovi trije prijatelji pa so kljub temu pripravljali vse potrebno za izdajo novega glasila »Glas svobode«. UDBA jim je namero preprečila. S tem je gibanje za svobodno demokracijo, ki ga je začel prof. Mihajlov, za nekaj časa pokopano. Jugoslovanska partija slavi novo zmago nad svobode željnimi državljani. Sremska Mitroviča, ki je svoj čas dala prisilno zatočišče komunističnim voditeljem, je postala sedaj prisilno bivališče svobodoljubnih Jugoslovanov. Saj so tam poleg Mihajlova še Milovan Djilas in drugi, ki jim je svoboda bila ljubša kot partijski kruh.
Do kdaj še? Tito je na raznih govorih, ki jih je pretekle dni imel na svojem obisku v Bosni, obravnaval različna vprašanja iz sedanje jugoslovanske notranje politike, med temi tudi gospodarsko reformo in vlogo UDBE. O reformi je rekel, da sicer ne poteka, kot so predvidevali, a da jo bodo kljub temu uveljavili, četudi so težave velike. O UDBI se je pa izrazil, da ga skrbi gonja, ki se je začela proti službi državne varnosti (UDBA)... »Služba državne varnosti, ki je odigrala veliko vlogo med vojno in po njej, je potrebna tudi danes; v njej so najboljši komunisti,« je izjavil Tito.
altruizem mož, ki so se, potem ko so svoje otroke in žene spravili na varno, znova vrnili na ogrožena področja in pomagali še ostalim. Izrekel je zahvalo tudi županom prizadetih občin in dušnim pastirjem, ki so kot resnični pastirji svoje črede bili vedno vsem na razpolago in poprijeli tudi za lopato in kramp, če je bilo treba. Saragat se je ustavil tudi v hudo prizadeti Latisani. V teku 14 mesecev je to prijazno furlansko mestece bilo že drugič tako prizadeto. Od 2.800 družin je 1.700 bilo hudo prizadetih od poplav in mnoge so poleg hiše vse izgubile. Za 1.300 družin skrbi ECA, ki dnevno potrebuje za prehrano teh ljudi 3 milijone lir.
Vse beneške province so bile pri teh povodnji hudo prizadete. Od 112 uradno ugotovljenih žrtev jih odpade na to pokrajino kar 78. Tem moramo prišteti še 25 tisoč beguncev, ogromno škodo na cestah, železnicah in hišah, ki znaša veliko milijard. Potrebna bodo leta, da se bo vse spet normaliziralo in bodo ljudje pozabili na prestane strahote.
Vendar ljudje še vedno ob takih velikih nesrečah pokažejo svoje pravo lice dobrote in usmiljenja. Po vseh zbirališčih so nabrali že na tisoče ton raznega blaga, ki ga sedaj delijo med poplavljence. Tudi denarna nabirka gre že v stotine milijonov. A ne samo Italija, tudi druge države so se izkazale solidarne s prizadetim pre-bivalstvom in poslale pomoč v denarju, zdravilih in obleki.
VLADNI UKREPI
Medtem ko se na poplavljenih krajih prebivalci in vojaštvo borijo z vsemi sredstvi, da ustavijo in omejijo pogubno delo povodnji, imata vlada in parlament tudi svoje skrbi, predvsem kako pomagati poplavljencem in kako popraviti nastalo škodo. Za to so potrebni načrti in denarna sredstva. V ta namen je vlada 9. novembra povišala ceno bencinu za 10%. Nato je izdala nov dekret, ki je bil objavljen 19. novembra in s katerim je povišala davke za leto 1967 za 10 %, in sicer dohodninski, dopolnilni in hišni davek (ricchezza mobile, imposta com-plementare, reddito sui fabbrica-ti). Iz tega poviška upa, da bo dobila potrebne milijarde za obnovo v prizadetih krajih. Vladni zakonski dekret je že stopil v veljavo, vendar ga mora v roku 60 dni odobriti še parlament.
Ta je o težki katastrofi že imel splošno razpravo. Pri tem je bilo slišati trditve, ki so v Italiji že običajne: vsega je kriva vlada. Posebno so bili demagoško razpoloženi komunisti, ki so vso krivdo za poplave zvračali na sedanjo vlado, kakor da je ta kriva za nalive in nasipe, ki so se porušili. Gotovo, da je krivda tudi na ljudeh, ki so za zaščito pred poplavami do sedaj premalo storili. Toda to je krivda vseh dosedanjih vlad v Italiji in tudi parlamenta, zlasti še opozicije. Ta slednja, posebno še komunisti, ki bi morala delo vlade kontrolirati in vzpodbujati, pa do časa opozarjati na hibe in ne po toči zvoniti. Tako pa vidimo, da se rimski parlament zgublja v brezkoristnem in dema-goškem besedičenju, namesto da bi dal državi moderne in uspešne zakone. Pri tem praznem in pogubnem besedičenju se odlikujeta zlasti obe skrajni krili parlamenta, misini in komunisti.
Slovenska imena s slovensko abecedo
Uradni list štev. 285 z dne 14. t. m. objavlja zakon štev. 935 z dne 31. oktobra 1966, ki preklicuje zloglasni člen 72 fašističnega zakona štev. 1238 z dne 9. julija 1939, ki je prepovedoval dajati slovenska imena našim otrokom.
Določilo novega zakona, ki nas posebno razveseljuje, se glasi: »Tuja imena, ki se dajajo otrokom italijanskega državljanstva, se morajo napisati s črkami italijanske abecede z dodatkom črk: J, K, X, Y, W. Otrokom pripadnikov kakor koli priznanih jezikovnih manjšin pa se imena lahko napišejo s prej omenjenimi črkami vštevši diakritična znamenja (strešice), ki so lastna abecedi jezikovne pripadnosti.«
Objavljamo tudi talijansko uradno besedilo tega določila:
»I nomi stranieri che siano imposti ai bambini aventi la cittadinanza italiana devono essere espressi in lettere de!l’alfabeto italiano con la esten- _ sione alle lettere. J, K, X, Y, W. Se si tratta di bambini appartenenti a mi-noranze linguistiche comunque riconosciute i nomi possono essere espressi nelle lettere anzidette anche con i segni diacritici proprl dell’alfabeto della lingua di appartenenza.«
Na Dunaju so odprli slovenski visokošolski dom „Korotan(<
15. november 1966 je dan, na katerega se bodo dunajski in koroški Slovenci spominjali z velikim veseljem. Življenjsko delo patra Ivana Tomažiča je dozorelo. Slovenski visokošolski dom »Korotan« je bil predan svojemu namenu.
Pri otvoritvi so bili navzoči: avstrijski kancler dr. Josef Klaus, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Vjekoslav Prpič s tajnikom ambasade g. Jožetom Snojem, prosvetnega ministra dr. Piffl Perče-viča je zastopal ministerialni svetnik dr. Franz Reisenberger, nadalje so bili navzoči: predsednik osrednjega odbora avstrijskih vi-sokošolcev Herman Kert, predsednik zveze avstrijskih visokošolcev Raimund Nemvirther, okrajni glavar VIII. okraja mesta Dunaj g. Walter Kasparek, dipl. ing. Gott-fried Dechant kot vodja visokošolskega doma »Akademikerhilfe« na Dunaju, g. Bojan Lubej, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri izvršnem svetu Slovenije, predstavniki gradiščanskih Hrvatov, Mohorjevo družbo v Celovcu je zastopal ravnatelj msgr. dr. Janko Hornbock, Narodni svet koroških Slovencev predsednik dr. Valentin Inzko, Zvezo slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, Zadružno zvezo dr. Mirt Zvvitter, navzočih pa je bilo tudi mnogo na Dunaju bivajočih Slovencev, med njimi prof. Marijan Rus.
Za uvod je zapel najprej mešani pevski zbor »Kluba slovenskih študentov na Dunaju« pod vodstvom Hanzija Gabriela Prešernovo Zdravljico, nato pa je pozdravil navzoče ustanovitelj in rektor doma »Korotan«, pater Ivan Tomažič. Posebno prisrčno dobrodošlico je izrekel zveznemu kanclerju dr. Josefu Klausu, ki je kljub velikim obveznostim — saj je v Avstriji bil na državnem obisku predsednik Sovjetske zveze — ponovno rad prišel med Slovence ter se veselil z njimi otvoritve visokošolskega doma za študirajočo mladino na Dunaju.
Nato je sledil slavnostni govor, v katerem se je zahvalil dr. Valentin Inzko v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev ter Mohorjeve družbe patru Tomažiču za ves trud, ki je bil povezan z izvedbo njegove velike zamisli. V tej zvezi je dr. Inzko dejal: »Nihče med Slovenci bi ne zmogel tega, kar ste uresničili vi, prečastiti gospod pater, vse žrtve zadnjih let ste doprinašali samo za to, da bi omogočili slovenskim akademikom, raztresenim po dunajskem mestu, udobno stanovanje v lastnem domu. Naj vam izrečem ob uspelem delu iskrene čestitke koroških Slovencev z obljubo, da se bomo potrudili izkazati se vredne vaših naporov in pričakovanj.«
Nato je spregovoril predsednik avstrijske vlade dr. Josef Klaus. Podčrtal je pomembnost ustanove »Korotan«, čestital ustanovitelju k velikemu uspehu, poudaril mednarodno posredovalno poslanstvo slovenske visokošolske mladine ter manjšin v Avstriji, v zvezi s položajem manjšine na Koroškem pa je dejal, da bo prišlo v zvezi z uresničitvijo manjšinskih zaščitnih določil v kratkem do
razgovorov s predstavniki manjšine.
Po govoru kanclerja dr. Klausa je zapel nato za zaključek prvega dela slovesnosti pevski zbor Kluba slovenskih študentov še dve pesmi, ki jih je bilo užitek poslušati, tako lepo so bile podane.
Patru Tomažiču so k njegovemu delu in uspehu čestitali nato še predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, predstavnik prosvetnega ministrstva ter predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Lojze Popitsch.
K temu lepemu uspehu p. Tomažiča in dunajskih Slovencev čestitamo tudi mi.
(Po Našem tedniku-Kroniki)
Nekoliko se zboljšuje
Na Češkem se morda le nekoliko zboljšuje položaj duhovnikov. V Pragi je dovolil »cerkveni svet«, ki ga vodi komunistična oblast, da smejo nekateri duhovniki, ki sicer nimajo »obrtnega dovoljenja« za izvrševanje duhovniške naloge, ob nedeljah pomagati v župnijah, kjer stanujejo. Tudi ni sicer dovoljeno, marveč le tiho dopuščeno, da na podeželju duhovniki-delavci smejo na svojih stanovanjih maševati.
Duhovnika Lampret in Bajt rehabilitirana
Slišali smo, da so slovenski škofje dosegli pri Sv. sedežu, da je preklical cerkvene kazni, ki so svoj čas zadele slovenska duhovnika Antona Bajta iz gori-ške škofije in Lampreta iz mariborske zaradi znanih dogodkov okrog cirilmeto-dijskega društva po zadnji vojni. Sv. Sedež jima je postavil določene pogoje, ki sta jih oba vdano sprejela.
Tako je, hvala Bogu, tudi ta mučna zadeva sedaj dokončno urejena v duhu bratskega razumevanja, ki ga Cerkev kaže na vseh poljih in do vseh ljudi dobre volje, in tudi v duhu novih odnosov med Vatikanom in Beogradom.
Jugoslovanski veleposlanik počastil apostolskega delegata
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je priredil v četrtek kosilo v čast msgr. Mariju Cagna pred njegovim odhodom v Beograd. Msgr. Cagna je odposlanec Vatikana pri jugoslovanski vladi. Na kosilu je bil tudi kard. Tisserant, dekan kardinalskega zbora. Poročajo, da je msgr. Cagna že odšel v Beograd na svoje novo službeno mesto.
Benediktinke pri sv. očetu
V Rimu so že več časa zborovale predstojnice ženskih samostanov benediktinskega reda v Italiji. To je bilo nekaj izrednega, ker imajo benediktinke zelo strogo klavzuro in sploh ne gredo iz samostana. Sprejel jih je sv. oče in jih opogumil za poklic z daljšim govorom. Predstojnice so smele obiskati važnejše svete kraje v Rimu in kraje, ki spominjajo na sv. Benedikta, kakor Monte-cassino in Subbiaco.
Matere in očetje v samostanu s hčerami
Sestre tretjega reda sv. Frančiška v škofiji Pitisburg v ZDA so povabile matere novink in aspirantinj, naj preživijo s svojimi hčerkami tri dni v samostanu. Tu
MISLI OB IZSELJENSKI NEDELJI
Slovenci so razkropljeni po vsej za-padni Evropi. Na Westfalsko v Nemčiji so prišli že pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama je gospodarska kriza v Sloveniji mnoge rojake pognala v nizozemske, belgijske in francoske rudnike. Naši Prekmurci so v tem času našli zaposlitev v francoskem poljedelstvu.
Po drugi svetovni vojni so Slovenci v množicah iskali svobode in zaščite v zapadnem svetu. Večina je hitela v čezmorske dežele, v Severno Ameriko, Kanado, Argentino in Avstralijo; manjši del pa se je ustalil v zapadni Evropi, švedska je odprla vrata najprej beguncem, potem pa tudi posameznikom in družinam, ki potujejo z rednimi potnimi listi. Teh slednjih je v zadnjem času posebno veliko v Nemčiji in Avstriji.
Precej poznana stvar je že, kako si ti ljudje, ki so kot kapljice v morju razkropljeni v tujem svetu, organizirajo svoje narodno, kulturno in duhovno življenje. Tu se skrivajo problemi, ki postavljajo na resno preizkušnjo našo vrednost kot posamezniki in skupnost. Moremo reči, da je slovenski izseljenec to preizkušnjo dobro prestal. V težkih okoliščinah je v morju tujine ostvaril slovenske otočiče, kjer se je človek počutil kot doma. Samo tisti, ki sam živi v izseljenstvu, more razumeti, koliko naporov in žrtev so naši izseljenski pionirji vložili v slovensko delavnost na kulturnem, narodnem in verskem področju.
Toda s tesnobo v srcu doživljamo, kako drug za drugim pešajo in umirajo stebri slovenske skupnosti v zapadni Evropi.
Kdo bo nadaljeval njihovo delo?
Oči vseh so uprte v mladino. Tako smo pred najtežjim in najbolj bolečim izseljenskim problemom.
so matere spoznale, na kakšno življenje se pripravljajo njihove hčerke. V glavni hiši je bilo 50 novink in aspirantinj, ki so s svojimi materami opravile duhovno obnovo v skupno korist in bodrilo. Ker so bile matere zelo zadovoljne, so še očetje zahtevali nekaj podobnega. S svojimi hčerkami so opravili enodnevno duhovno obnovo, ki je končala z večerno mašo in večerjo.
Sv. oče je somaševal z jezuiti
Sv. oče je v sikstinski kapeli maševal za člane jezuitske družbe, ki so se udeležili 31. kongregacije, to je zborovanja glavnih predstavnikov jezuitske družbe. S sv. očetom so somaševali glavni predstojnik družbe in pet patrov, kot predstavniki petih kontinentov in dežel, ki trpijo preganjanje. Med predstavniki je bil tudi slovenski pater Koželj. Na jezuite je sv. oče naslovil važen govor.
Brucelosa ali kužno zvrgavanje
Bruceloza je precej razširjena bolezen mod kravami, ponekod pa tudi med ovcami in svinjami. Povzročitelj je bacil, ki mu pravijo brucela. Z okužbo pride v kri in odtod v razne dele telesa. Najrajši se naseli v maternici in vimenu. Zato so izcedki iz maternice in mleko najbolj nevarni za širjenje te bolezni. Zanimivo je, da obolela žival ne kaže nobenih sumljivih znakov. Nepričakovano se zgodi, da breje krave — najrajši med 6. in 8. mesecem — začno kazati običajne znake te-litve in nato povržejo. Zvržena teleta so navadno mrtva, živa pa skoraj vedno poginejo. To so hude izgube za kmeta.
Bolezen pa ni nevarna samo za živali, pač pa tudi za človeka, ki se najlaže okuži z mlekom bolne živali. Ena vrsta bru-cel povzroča pri človeku malteško mrzlico t. j. zvišano telesno temperaturo, ki lahko traja ali se ponavlja več mesecev' ali celo nekaj let. V takem stanju je človek nesposoben za delo. Sc bolj škodljiva je druga vrsta brucel, ki je nevarna za žene, ker povzroči splav.
Skrajno pazljiv je treba biti pri uživanju mleka. Dokler nismo gotovi, da prihaja od zdravih krav, ne pijmo svežega, ampak samo dobro prekuhano mleko.
Brucelozo pri živalih odkrivajo s preiskavo krvi. Po novem odloku pokrajinskega veterinarskega urada imajo vsi kmetje možnost, da prosijo za brezplačen pregled svoje živine glede bruceloze in odstranijo iz hleva bolne živali, ki so tako nevarne za njihovo lastno družino.
Inž. Janko Košir
KAKO JE Z NAŠO MLADINO
Ni lahko. Človek je v veliki meri otrok okolja, ki ga sestavljajo družina, šola, ulica in sploh družba. V slovenski izseljenski mladini se tedaj križajo vplivi domovine in tujine; kateri bo prevladal?
Čisto jasno je, da so vplivi tujine močnejši. Otrok dolga leta presedi v tujih šolah, ki ga smotrno vzgajajo za življenje, a obenem odtujujejo vrednotam in idealom »starega sveta«. Isto vlogo vršijo tisk, radio in televizija. V šoli in na ulici otrok dobi prijatelje, ki so nova vez s tujino. Ko otrok dorašča, začne resneje misliti na prihodnost. Njegova življenjska pot bo po vsej verjetnosti tekla v tujini. Vzgaja se v tujini za tujino.
S tem se vedno bolj rahljajo vezi otrok naših izseljencev do Slovenije in tujina jim postaja domovina.
Tako pada list za listom z drevesa našega naroda. Naši starši se pri tem počutijo kot koklja, ki je zlegla račke. Račke brezskrbno plavajo po vodi, koklja pa brez moči stoji na bregu in tesnobno gleda za njimi...
Temu pojavi se ne smemo čuditi. Naravno je namreč, da se otroci udomačijo v kraju, kjer jim potekajo brezskrbna leta. Potrebno je, da ti čim popolneje obvladajo krajevni jezik, poznajo državne zakone in ljudske običaje ter jih spoštujejo. Enako ne moremo nasprotovati temu, da mnogi od mlajših sprejmejo tuje državljanstvo.
Vse to je prav. Toda s tem še ni rečeno, da smemo pozabiti in zatajiti svojo preteklost in prekiniti vse stike z narodom, iz katerega izhajamo. To bi bilo nenaravno in neznačajno.
Narodnost in državljanstvo sta dva različna pojma. Otrok slovenskih staršev, ki je postal tuj državljan, je po narodnosti še vedno Slovenec. In tega naj se ne boji javno pokazati. Naj ne bo šleva! Kakor ima namreč tujina pravico, da jo spoštujemo, tako imamo mi pravico, da nas ona spoštuje.
SAMO ENA POT
Dolžnosti izseljenske mladine do tujine in do svojega naroda so torej združljive. A drugo je vprašanje, kako slovensko mladino v tujini navdušiti za delo za slovenske ideale.
Zdi se, da k temu cilju vodi samo ena pot.
Rekli smo, da je človek otrok svojega okolja. Ta naravni zakon moramo tudi upoštevati. Ako hočemo, da bo naša mladina imela še kaj srca za to, kar nam je drago in sveto, MORAMO POSKRBETI, DA BO TA MLADINA DORAŠČALA V SLOVENSKEM OKOLJU.
Prvo in najbolj naravno okolje za otroke je družina. NAJ TO OKOLJE BO RES SLOVENSKO!
Kako v družini na tujem ostvariti slovensko okolje? V družini naj se govori in čuti slovensko. Iz naših domov na tujem naj diha Slovenija. Iz ureditve naših stanovanj naj odseva ljubezen do slovenske zemlje. Naša ognjišča naj bodo slovenski otočki na tujem, kjer bo slovenska knjiga na častnem mestu.
V takem okolju bo prva otrokova beseda slovenska beseda in prva pesmica slovenska pesmica. Razpoloženje staršev in vzdušje doma bosta, kot vemo iz skušnje, rodila odgovarjajoč odmev v otrokovi duševnosti. Iz majhnega kričača ho začel rasti pravi Slovenec.
Dolžnosti in odgovornosti staršev v tej točki ne bomo nikoli preveč poudarili.
V Argentini, Kanadi, Severni Ameriki in Avstraliji priskoči staršem na pomoč slovenska šola. V zapadni Evropi je to le malokje bilo mogoče uresničiti. Ljudje so preveč razkropljeni in tudi učnih moči ni, ker izseljenski duhovnik ne zmore vsega.
Zelo koristni bi bili posebni učbeniki slovenskega jezika za mladino, ki obiskuje francoske, nemške in nizozemske šole.
Naša društva igrajo tudi zelo važno vlogo pri ostvarjanju slovenskega okolja v izseljenstvu, a moramo potožiti, da mladini na splošno posvečajo premalo pozornosti. Kjer pa so društva imela srečno misel ustanoviti mladinske krožke, so ti rodili lepe uspehe.
* * *
Slovenci v zapadni Evropi smo v zadnjih letih odlično rešili nekaj težkih problemov. Število izseljenskih duhovnikov smo početverili, ostvarili smo zelo lepo revijo »Naša luč«.
čas je že, da se resno lotimo tudi vprašanja naše mladine. Glavno težo te naloge bodo morali nositi starši, ostali pa bomo z veseljem pomagali.
V—ko.
Slovenska mladina v Torontu
Slovenska mladina pri Mariji Pomagaj v Torontu je 12. novembra priredila vo kalni koncert v dvorani na Manning Ave-Koncert z istim programom so ponovili še v nedeljo 13. novembra.
Mladinski zbor Marije Pomagaj, o katerem smo v našem listu že večkrat P» ročali, deluje že sedem let in je do sedaj sam prirejal pevske nastope. Letos sta se mu pridružila še dva zbora: otroški ali zbor začetnikov in dekliški zbor, ki se je nedavno formiral iz deklet, bivših gojenk Slovenske šole Marije Pomagaj in prvih pevk mladinskega zbora pred sedmimi leti. Tako so na jesenskem koncertu nastopili trije zbori: otroški, mladinski in dekliški zbor. Vsak od njih je izvajal sebi primerne pesmi.
Program je obsegal 20 pesmi; z izjem0 ene pesmi je bilo petje večglasno: od dvoglasnega do petglasnega. Nekatere p«-smi so imele obvezno klavirsko spremljavo, večina pa je bila izvajana a capella Mladinski zbor je izpolnil večji del programa, odpel je 12 pesmi, skoraj vse narodne ali ponarodele. Najzahtevnejši sta bili: Pueri concinite (Jakob Gallus), božični motet, in Deep River, stara črnska duhovna pesem. Prvo so izvajali štiriglas-no a capeila, drugo triglasno ob klavirski spremljavi. Otroški zbor je imel na sporedu 5 pesmi; dekliški tri:	Goreči
ogenj brez plamena; Roža na vrtu; Da bi biva liepa ura.
Vse tri zbore je za koncert pripravil in jih dirigiral č. g. Tone Zrnec, C.M. Klavirsko glasbo je interpretirala ga. Božena Naughton (roj. Brajša). Uvod v posamezne točke in komentar pesmim sta podala g. Vilko Čekuta v slovenskem i" gdč. Marjetka Šuligoj v angleškem jeziku.
Fojsova harmonikarska šola in Slovenska folklorna skupina Nagelj sta v soboto 26. novembra skupno priredili v dvorani Marije Pomagaj družabni večer in koncert. Harmonikarski orkester je vodil g-Matija Lebar, folklorno skupino pa g. Ciril Soršak.
S TRŽAŠKEGA
Nabirka za poplavljence
Nedeljska nabirka za poplavljence v tržaški škofiji je dosegla 13 milijonov lir. Gospod nadškof je del te vsote izročil nadškofu v Vidmu, del pa škofu v Bel" lunu. Razume se da se nabirka še nadaljuje. Verjetno bo še marsikdo priskočil na pomoč tistim, ki so vse izgubili.
Nagrajena slovenska mladina
Kakor vsako leto, je tudi letos lite-rarno društvo »Dante Alighieri« iz Trsta obdarovalo najpridnejše učence osnovnih in srednjih šol Tržaškega ozemlja. Nagrado so prejeli učenci, ki so v lanskem šolskem letu imeli odlično oceno v italijanskem jeziku bodisi na italijanskih kakor na slovenskih šolah. Med nagrajenimi je bilo lepo število slovenskih otrok in dijakov. To pa naj bo v dokaz* da se slovenska mladina z lahkoto uči jezikov in da imajo naši otroci v slovenskih šolah možnost, da se postavijo na isto raven kot italijanski otroci in da se jim za bodočnost ni treba bati. Trgovski uradi in trgovine dan za dnem povprašujejo po fantih in dekletih, dobro poznaj0 oba jezika.
Nagrajeni šolski mladini iskreno čestitamo!
KRATKE NOVICE
Združeni narodi
Na zasedanju Generalne skupščine ZN je na dnevnem redu zadeva o sprejem*1 komunistične Kitajske. Italijanski zastopnik je predlagal kompromisno rešitev, P° kateri naj bi posebna komisija zadev0 preštudirala in se posebej prepričala, a'1 komunistična Kitajska res želi biti spre" jota v OZN in če je voljna sprejeti njen® cilje. Toda italijanski predlog je naleti na oster odpor pri komunističnih državah-
Podgomi v Avstriji
Predsednik Sovjetske zveze Nikolaj P°^’ gorni je bil na uradnem obisku v Avstriji. Med drugimi avstrijskimi deželam1 je prišel tudi na Koroško. Ob koncu )e izjavil, da bi pristop Avstrije k skupni mu evropskemu tržišču (SET) pomeni* kršitev avstrijske nevtralnosti. Ta izjava je neprijetno odjeknila na Dunaju, kjef se zelo trudijo, da bi tudi Avstrijo spi-6’ jeli v SET.
|z življenja Ccrlc
a
Volivcem na Tržaškem
-
V nedeljo, 27. novembra in v ponedeljek dopoldne bomo volivci na Tržaškem spet poklicani, da gremo volit. Da bo vsakemu popolnoma jasno, naj še enkrat ponovimo, kako se voli.
KAKO BOMO VOLILI?
Volili bomo tržaški občinski in tržaški pokrajinski svet. Volivci tržaške občine bodo zato dobili dve glasovnici, volivci devinsko-nabrežinske, zgoniške, repentabr-ske, dolinske in miljske občine pa samo eno glasovnico.
V TRŽAŠKI OBČINI
Volivci tržaške občine naj si obe glasovnici dobro ogledajo. Na glasovnici za občinski svet bodo našli znak Slovenske skupnosti, to je lipovo vejico z napisom »Unione Slovena - Slovenska skupnost« na desni strani, kjer je drugi od zgoraj. Ta znak bomo prekrižali s svinčnikom, ki nam ga bo dal predsednik volišča. Poleg znaka so štiri črtice. Na vsako teh črtic se lahko napiše en priimek ali številko tistega kandidata, ki mu želimo dati prednostni glas. Vendar to ni potrebno. Dovolj je Že, prečrtati znak Slovenske skupnosti. Tistim, ki želijo dati prednostni glas, svetujemo, naj napišejo na prve tri vrste številke 1, 2, 3, kakor je svetovalo tajništvo Slovenske skupnosti. To pa zato, ker so ti kandidati pripravljeni sprejeti res veliko breme in odgovornost, ki čaka tistega, ki je iz-izvoljen. Imajo tudi potrebne izkušnje in so veliko naredili za Slovensko skupnost. Poleg tega bo dobil vsak volivec še glasovnico ze pokrajinski svet. Tu naj poišče znak Slovenske skupnosti in ga prekriža. Nahaja se na levi strani, to je v prvi koloni, kjer je zadnji od spodaj. Tu ni preferenčnih glasov. Torej nič pisati, ker je sicer glas neveljaven.
V OSTALIH OBČINAH
Volivci devinsko-nabrežinske, zgoniške, repentabrske, dolinske in miljske občine bodo dobili samo eno glasovnico. Na njej najdejo znak Slovenske skupnosti, ki je šesti po vrstnem redu in se nahaja na zadnjem mestu v prvi koloni (na levi strani). Ta znak prekrižajo in s tem so opravili svojo dolžnost. Tu ni preferenčnih glasov, torej nič pisati, da ne bo glas neveljaven.
ZAUPANJE SLOVENSKI SKUPNOSTI
odbora, slovenski svetovalec na listi Italijanske socialistične stranke pa je bil odbornik. Pohvali se lahko le s tremi slovenskimi napisi na občinskih izpostavah. To je vse, a odločno premalo. Dr. Simčič je dosegel za Slovence dosti več. Še bolj žalostno je sledeče: prebrali smo program združene italijanske socialistične stranke in nismo našli v njem niti ene same točke v korist Slovencev! Še več: med volilno agitacijo je občinski odbornik in prvak te stranke Di Gioia v polemiki z mi-sovci rekel, da je po vojni delal proti Slovencem, medtem ko glasilo te stranke »Avanti« tolaži svoje pristaše, naj se ne boje Slovencev, saj je zgodovinska vloga Trsta, da jih asimilira. Zavednemu Slovencu torej niti na misel ne more pasti, da bi volil to stranko in in njene kandidate, četudi imajo slovensko ime in priimek.
In komunisti? Oni se ne morejo pohvaliti niti s tistimi tremi
napisi kot socialisti. Za nas ne morejo doseči nič, ker so v opoziciji. So pa že naredili precej proti slovenskim koristim. Zavednim Slovencem v Slovenski skupnosti očitajo nacionalizem. Slovenska skupnost je res delavsko-kmečka in narodna, nacionalizem pa odklanja, zakaj boj za pravične slovenske koristi ni in ne bo nacionalizem. Slovenska skupnost je samostojna, ni nikomur pokorna, kot so pokorni slovenski komunisti italijanskim. Slovenska skupnost pa je kot predstavnica slovenske manjšine pripravljena pogajti se in kot neodvisna tvorba sodelovati s tistimi, ki so pripravljeni ustreči slovenskim zahtevam. Edino to je pametna politika, ki jo mora voditi vsaka narodna manjšina in jo vodijo tudi lužni T irolci.
Zato bomo 27. novembra zaupali glas Slovenski skupnosti, vse druge pa bomo odklonili.
Borec
RZASKE
NOVICE
Sporočilo Adrie
Akademska organizacija slovenskih študentov »Adria« sporoča javnosti, da se je v zvezi z nedavnimi neredi na tržaški univerzi z vso resnostjo in odgovornostjo udeležila zasedbe filozofske fakultete iz naslednjih pomembnih razlogov:
1. da bi v bodoče univerzitetne in civilne oblasti poskrbele za večjo fizično varnost in moralno integriteto akademikov prvega letnika, ker bi se namreč samo tako omejil in končno povsem zatrl zloglasni lov na bruce s strani določenih neodgovornih goliardičnih skupin;
2. ker se ne sme motiti politično udejstvovanje reprezentativnega organa, ki edini veljavno predstavlja vse študente tržaške univerze.
3. ker rektor ne bi smel mimo akademskega senata podvzeti drastičnih ukrepov proti tribunu, še posebno, ker za to ni imel nobenega razloga;
4. da v bodoče uprava univerze posveti večjo pažnjo tistim ustanovam, ki skrbe za lažje pogoje študija;
5. da se prizna študentom, poverjenim profesorjem in asistentom pravico, da dejansko sodelujejo v organih, katerim je poverjena uprava vseučilišča.
Adria izraža svoje zadovoljstvo, da so odgovorni organi takoj sprejeli upravičene zahteve študentov in s tem potrdili voljo, da se pomaga deželnemu vseučilišču povzpeti se iz svojega obrobnega po ložaja ter prebroditi krizo, ki jo trenutno doživlja.
Končno Adria spet ostro obsoja po novne izpade politične nestrpnosti fašističnih in skrajnih desničarskih študentov na listah FUAN in GNT, ko je večja skupina pretepla in ranila študenta Moc-chija, in se obrača do odgovornih organov, naj brez popuščanja kaznujejo take nekulturne pobalinske podvige, ker bodo samo tako koristili ugledu tržaško univerze.
Odbor Adrie
Večerni razredi trgovskega tehničnega zavoda v Trstu
V šolski zakonodaji je predvidena možnost, da se pri industrijskih in trgovskih tehničnih zavodih ustanovijo posebni razredi z večernim poukom. Ti razredi so namenjeni tistim delavcem in urednikom, ki so čez dan zaposleni v službi, a bi vseeno radi dosegli srednješolsko izobrazbo.
Pravno imajo ti razredi enako veljavo kot redni razredi z dopoldanskim poukom. Tufli učni načrt je skoraj enak. Celotni tečaj traja šest let in je razdeljen na dve stopnji: v prvih dveh razredih se zlasti utrjuje in dopolnjuje splošna kultura, v nadaljnjih štirih rezredih pa prevladuje vse bolj strokovna izobrazba. Po šestem razredu smejo dijaki teh razredov delati usposobljenostni izpit (maturo) kot vsi drugi redni dijaki.
Za vpis v te razrede je potrebno spričevalo nižje gimnazije ali strokovne šole ali nove enotne srednje šole kakor za vse redne razrede; poleg tega pa so potrebni še sledeči pogoji:
1. da je prosilec dopolnil vsaj 16. leto starosti;
2. da ima delovno knjižico;
še kak dan in bo grmeči glas zvočnikov utihnil, predvolivni boj, ki sta ga letos povsod nemalo ovirala mraz in slabo vreme, bo prenehal... Še kratko sobotno premirje torej in bova ti in jaz, dragi kriški prijatelj, poklicana, da v popolni tajnosti svobodno poveva z volivnim glasom to, kar nama zdrava pamet, vest in srce narekujejo. V nedeljo ali ponedeljek bova v volivni kabini — vsak zase — čisto sama in ako prej ne, se bova vsaj takrat za trdno odločila, da voliva slovensko. Zakaj?
Ce sva prepričana katoličana ne bova nikdar podprla tistih strank in gibanj, ki taje Boga, širijo laž in sovražijo vse, kar je količkaj krščansko; prav tako ne bova nikdar poteptala četrte božje zapovedi, ki nama jasno nalaga ljubezen do najinih morda že pokojnih slovenskih staršev in s tem ljubezen in zvestobo svojemu narodu, zemlji in materini besedi.
Če sva res Slovenca, bova imela v nedeljo in v bodoče vedno pred očmi, da je vsak glas oddan katerikoli italijanski stranki — veliki ali mali, »delavski« ali »nedelavski« — za nas Slovence ne samo popolnoma izgubljen, temveč škodljiv in uničevalen. Zakaj?
Stvar je zelo enostavna: Slovenec, ki odda glas tuji, neslovenski stranki, malopridno omadežuje spomin tistih, ki so iz ljubezni do svojega naroda in za njegovo resnično svobodo žrtvovali najdražje, kar so imeli — lastno življenje; Slovenec, ki glasuje za katerokoli italijansko stranko, izpodkopuje bodočnost svojim lastnim otrokom, postavlja v nevarnost še tistih nekaj pravic, ki jih danes uživamo, in hote ali nehote pomaga tistim tujim kapitalistom, ki jemljejo slovenskim kmetom zemljo, ki gradijo ob naših vaseh ezulska naselja z namenom, da nas potujčijo in polagoma izbrišejo s te naše zemlje.
Vsak trezen in pameten človek se bo torej vprašal, kako in s čim naj izpričamo, da smo, da tu živimo, da terjamo od Boga dane nam pravice, ako svoj dragoceni glas pri volitvah malomarno zapravimo s tem, da ga zamešamo v morje italijanskih glasov? Bodiva si na jasnem: Slovenec, ki zavestno glasuje ali agitira za tuje stranke, je narodni odpadnik in ga sami Italijani v svojem srcu tiho zaničujejo, kajti ako ni zvest svojemu narodu, kako naj bo potem zvest njihovemu? Ako ne mara svojih slovenskih predstavnikov, ki jih more s svojim glasom svobodno izvoliti, kako naj potem ljubi druge? Brez vsakega sovraštva do kogarkoli pa tudi brez vsa-
kega cincanja in negotovosti bova torej, dragi kriški prijatelj, skupaj z vsemi ostalimi zavednimi Slovenci na Tržaškem prisluhnila glasu vesti in oddala svoj glas edini slovenski listi, to je tisti, ki jo krasi častitljivi znak naših prednikov: lipova vejica! Ta naju edina te dni še posebej opominja, naj se slovenstvu za nobeno ceno ne izneveriva. To je lista, na kateri kandidirajo poleg ostalih tudi štirje mladi zavedni Križani, delavci, ki si v potu svojega obraza pošteno služijo vsakdanji kruh, možje ki ste nanje v resnici lahko ponosni, ker nam vsem mnogo obetajo. Ne zate ne zame, dragi kriški prijatelj, ni mesta v tuji stranki, ker nočeva biti hlapca, še manj pa odpadnika, saj se ti in jaz prav dobro zavedava, da »kdor zaničuje se sam, podlaga je tučevi peti...«
Nedeljski obiskovalec
Nova bolnišnica v Trstu
Preteklo soboto dopoldne so na Kati-nari položili temeljni kamen za novo tržaško civilno bolnišnico. Temeljni kamen je blagoslovil nadškof msgr. Santin ob navzočnosti naj višjih zastopnikov mesta, dežele in države.
Nova bolnišnica je zelo potrebna, ker je sedanja stara 125 let in je premajhna za sedanje potrebe Trsta. Nova bo stala sedem milijard lir in jo bodo gradili pet let. K stroškom bo prispevala država, dežela in občina. V novi bolnišnici bo 800 ležišč in vsi potrebni prostori za moderno splošno bolnišnico.
Cerkev na Pesku pričakuje nadpastirja
V nedeljo, 27. novembra bo v cerkvi Brezmadežne na Pesku pastirski obisk. To je prvi pastirski obisk, odkar je cerkev na Pesku postala sedež starodavne župnije sv. Tomaža apostola. Župnija sv. Tomaža je najmanjša v vsej škofiji. Ima skupno komaj 70 družin, ki žive v Gro-čani, na Pesku, v Dragi in Botaču. Nima lastnega župnišča. Ima pa lepo cerkev, ki je bila zgrajena leta 1954 po načrtu Vilka Čekute in jo je lansko leto poslikal Tone Kralj.
Tržaški nadškof bo dospel najprej na pokopališče, kjer bo skupno z verniki točno ob 15. uri opravil molitve za rajne farane in nato ob 15.30 daroval sv. mašo.
Upamo, da ne bo nobenega farana motilo dejstvo, da sovpada pastirski obisk z dnevom pokrajinskih volitev. Obojno — dolžnost volivcev in faranov — lahko opravimo z eno samo potjo.
Lepo vabimo k pomembnemu obisku ne le vse farane, temveč tudi vse, ki so bili krščeni pri sv. Tomažu ali pri sv. Eliju in žive v mestu ali drugje.
3. da je čez dan zaposlen v službi; to mora dokazati s potrdilom na kolkova-nem papirju; v potrdilu mora biti navedeno, kje je zaposlen, v kakšni stroki in v kakšnem delu.
Tudi pri državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu bi smeli vpeljati take večerne razrede, če bi se prijavilo dovolj prosilcev. Zato vabimo vse tiste, ki imajo zgoraj navedene pogoje in bi radi obiskovali tak strokovni pouk v večernih urah, naj se do konca tega meseca (novembra) zglasijo pri tajništvu tega zavoda. Tu bodo dobili vsa potrebna navodila.
n
Naravno je, da vsak Slovenec voli slovensko, kakor volijo Italijani italijansko. Slovensko pa voli le, če glasuje za Slovensko skupnost. Naši bralci to dobro vedo, saj so zavedni in dovolj izobraženi. Vedo tudi, zakaj drugih strank in kandidatov ne moremo voliti. Da bodo lahko poučili koga, ki je morda premalo poučen ali zapeljan, naj na kratko napišemo še tole:
Na tržaški občini je bil svetovalec Slovenske skupnosti izven
mini,,n,mini,, umu mu     umnimi  ....................................................  muh....	mmmiimmiiHmmmmmmmmmimmmmmmmiimmmmmimmmmmmmmmmmmimmmmmiimmmmmiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiui
ANTON VAN DE VELDE
Srce zmaguje
 -	  —so
»Ali hočeš skodelico mleka, otrok, ali ti je ljubši čaj? In danes opoldne jeva sekljanino s solato in še nekaj sladkega Za poobedek.«
Naslov Gerritsovih je zdaj: Kanadski trg 47; pozvoni štirikrat.
Materino srce kliče dan za dnem za obema, ki tičita v Borremu.
»Tako rada bi ju imela doma, Jon. Res bi bilo bolje, ko bi mogla ostati še nekaj Sasa na kmetih, toda jaz ne vzdržim brez njiju, predolgo sta že zdoma.«
Jon pojde jutri po Peera in Lientjo.
“Tako bosta imela vendarle štirinajst dni kmečkega zraka in kak lep poletni dan Pojdemo lahko vsi skupaj tja.«
Chrisje leži gork6 v očetovem naročju.
“Primaruha, kakšna sončnica!«
»Osem funtov in pol tehta, očka!«
»Ponosen sem kakor lev,« se smeje Jon,
»in oči ima kakor žlahtne kamne!«
»Očetove oči, mož! Na teh očeh sem obvisela pred leti, še veš? Bilo je nekega večera...«
Takšni so ti spomini; ne moreš jih razložiti, kakor bi rad; izpoved ljubezni se začenja vedno z očmi. Tako je bilo že v paradižu in tako ostane na ulici in na podstrešju.
»Mi hočeš verjeti,« pravi Jon, »da za nič na svetu ne razumem ženitve iz pameti? Kaj pa ima pamet pri tem opraviti? Dva človeka držita skupaj, ali to ni dovolj, ali to ni vse? Ah, saj veš, Greeta; ti nosiš breme življenja; ali je naše srce zato kaj revnejše, ker tičimo štiri nadstropja visoko? Ali Kristijan v našem podstrešnem stanovanju ni otrok svetlobe? Dobro vem, da sem bore kos mesa in kosti in da ti, žena, držiš vse pokonci, toda treba nama je najinih štirih rok, da lahko nosiva svojo srečo, tudi tukaj, pod žlebnjaki!«
»Neumni pesnik,« se smehlja Greeta, »čudovito neumni pesnik, ali si odtlej tako neznansko razigran, odkar tukaj sta-
nuješ? Ah, fant, obljubi mi, da tak ostaneš. Ti kar sanjaj; jaz bom pa nogavice mašila in to, fant moj, ustvarja spet ravnotežje.« Greeta pomisli na dneve, ki bodo prišli; sanje so spanje tudi za njuno revščino, ona pa ve, da se bo veliki fant zdaj zdaj spet prebudil v stiski še hujših skrbi. Greeta pestuje Kristijana in ga narahlo ziblje. Bog ji ga je poslal v dar; boji se, da bi se utegnil Jon odvrniti od Boga...
Spodaj v veži — kako od daleč to zveni — kličejo Gerritsove: »Hej, gospod iz četrtega nadstropja! Tukaj je pismo za vas! Kar spustite košaricQ!«
Začetek uspe. Pismo iz Den Haaga. Velik pisemski ovitek z grbom: Ambas-sade de Belgique a la Haye.
»Tako,« pravi Jon, »kaj bo pa zdaj prišlo čez nas?« Bere: »Spoštovani gospod, spominjam se, da ste pri najinem zadnjem snidenju mimogrede omenili, da Vaš gmotni položaj ni zadovoljiv. Veselilo bi me, ko bi Vam mogel kot rojak pomagati. Na našem tukajšnjem poslaništvu je prosto mesto hišnega sluge. Po-
leg plače 35 goldinarjev bi imeli zastonj stanovanje, kurjavo, razsvetljavo in uniformo. Če Vas moj predlog zanima, prosim za čimprejšnji odgovor, da lahko sporočim našemu gospodu poslaniku. Z odličnim spoštovanjem Leopold Laermans (Job Mikkers). — P. S. Predpostavljam, da vendar znate gladko francosko?«
»Nak, Bog nebeški,« godrnja Jon in pošteno se mora premagovati, »kaj pa misli ta novo pečeni diplomat? Ali naj se pri priči preseliva v Den Haag. Greetica, s petintridesetimi goldinarji na mesec in gladko francoščino za holandske gospodične. Takoj mu pišem, da lahko s temi petintridesetimi goldinarji poplača dolgove "Galeone". Greeta, povej mi vendar, kaj mora človek storiti, če naj ostane vljuden do kakega poslaništva? Ali naj po francosko kolnem ali naj se po holandsko zahvalim za prosto stanovanje, kurjavo in uniformo? Če mi pride ta ataše kdaj v našo mansardo, ga zmašim v košarico in ga spustim, da telebne na ulico in se raztrešči.«
»Ljubi fant,« se smeje Greeta, »po-
miri se.«
»V redu,« pravi Jon, »stvar je opravljena.«
In potem jesta sekljanino s solato pa torto s tolčeno smetano in češnjami.
Ko pa je veselje mimo, stoji spet angel na vratih paradiža: »Jon Gerrits, tak je moj ukaz...« In Gerrits nabira spet nove gube na čelu. Stanovanje je res za leto dni plačano, toda ostalo življenje? Jutri sta Peer in Lientja spet doma, potem bo treba nasititi pel lačnih ust in sama ljubezen ne plača suhoparnega peka.
»Pravkar mislim, otrok, kaj ko bi stopil zdaj do Strokovne zveze? Saj veš, da je Nand govoril o njej; dve sto frankov velja in to je mnogo, toda utegnil bi jih odščipniti od Jodovega denarja in potem bi jo počasi lahko tolkli z brezposelno podporo.«
Kaj naj Greeta na to odgovori? Njen mož išče povsod opore. Ali naj on kaj spremeni, ko so vsa vrata zaprta? In živeti vendar morajo! »Le poskusi, mo-žiček, upajmo, da pojde.«
(se nadaljuj»j
□ RIŠKE
NOVICE
Dušnopastirski tečaj
Preteklo nedeljo je zasedal odbor za dušnopastirske tečaje slovenskih zamejskih duhovnikov. Navzoč je bil po en zastopnik Koroške, Goriške, Tržaške, Benečije in izseljenskih duhovnikov Zapadne Evrope. Pregledali so uspehe letošnjega tečaja v Trzizmu v videmski nadškofiji in potrdili — kot je bilo omenjeno na tečaju, — da bo 7. dušnopastirski tečaj v Trstu v dneh od 28. do 30. avgusta 1967.
Po letošnjem tečaju je odgovoril na vdanostni brzojav v imenu sv. očeta kard. Cicognani takole:
»Slovenskim škofijskim in izseljeniškim duhovnikom, zbranim na dušnopastir-skem tečaju, sv. oče medtem ko se veseli njihove gorečnosti in apostolskega duha, pošilja iz srca apostolski blagoslov s prošnjo, da Bog blagoslovi njihove napore in sklepe.«
Sovodnje
V Sovodnjah je prišlo v soboto zjutraj do nesreče, ki jo je povzročila eksplozija plinske jeklenke na domu gospe Prak-sede Prinčič vd. Beltram. Gospa Prinčič je nekaj pred poldne hotela prižgati plinski štedilnik, da si skuha kosilo. Pri tem pa je prišlo do strašne eksplozije, ki je gospo vrgla na tla. Plameni so jo hudo ožgali po rokah, obrazu in nogah. Kuhinjsko pohištvo je eksplozija uničila, zrušila se je tudi vmesna stena in tudi glavni zunanji zid se je poškodoval. Prihiteli so sosedje in pomagali ožgani gospe, da so jo takoj odpeljali v bolnico. Ugotovili so ji opekline druge stopnje. V bolnišnici bo ostala 15 dni. Gospe Prinčič, ki je naša zvesta naročnica, želimo popolnega okrevanja in da bi se ji kaj podobnega nikdar več ne pripetilo.
Umrl je dr. Anton Grusovin
V nedeljo zjutraj so na goriškem pokopališču pokopali dr. Antona Grusovina, ki je do lanskega avgusta bil primarij dermatološkega oddelka v splošni bolnišnici v ulici V. Veneto.
Rodil se je v Gorici leta 1896; z 18. leti je že maturiral in se vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu. Po končani prvi svetovni vojni je nadaljeval s študijem v Padovi, kjer je promoviral z najboljšimi uspehi leta 1920. Na Dunaju se je specializiral v kožnih boleznih in se vrnil v naše mesto. Ze pred drugo vojno je sprejel mesto na INAM, kjer je deloval kot primarij na dermatološkem oddelku vse do lanskega avgusta. Bil je splošno priljubljen zaradi svojih velikih strokovnih zmožnosti in izredne ljubezni do bolnikov.
Stever jan
Lepo priznanje števerjanskemu kmetovalcu
V sobotu so v Števerjanu podelili zlato kolajno kmetovalcu Komjanc Dragotu, z Valerišča. Za to priliko je iz Cento (Ferrara) prišel solastnik istoimenske tovarne traktorjev Lamberghini Giorgio, in mu jo osebno poklonil, v znak uspeha, ki ga je Komjanc dosegel na tekmovanju s traktorji, ki se je vršila pred dobrim mesecem.
Prisotni so bili še drugi predstavniki te velike italijanske tvrdke, kmetovalci, ki uporabljajo tovrstne traktorje, ter bratje Trpin, ki so zastopniki za Goriško. *
V nedeljo sta si v farni cerkvi obljubila večno zvestobo domačina Gravnar Alojz z Dvora in Gabrovec Iva od Aščevih. Veseli smo, da je to nova družina, ki bo ostala v Števerjanu, zato jima vsi želimo obilo božjega blagoslova.
Štandrež
V nedeljo smo imeli v domači prosvetni dvorani prijetno veselico. Dvorana je bila polna gledalcev iz štandreža in okolice. Za začetek so naši pevci in pevke
ubrano zapeli nekaj umetnih pesmi in pokazali, da vedno bolj napredujejo. Sledili sta dve šaloigri: »Damoklejev meč« in »Snubač v pasti«. Že vsebina teh iger je polna zdravega humorja, a povrhu še posrečeno podajanje igralcev, je izvabilo iz gledalcev obilo smeha. Igralci in pevci so zares pohvale vredni, saj so marali dosti večerov žrtvovati za vaje in za dober uspeh nastopa.
Med odmori, ki so bili nekoliko predolgi, a potrebni za menjavo pozorišča, je bil tudi srečolov in marsikdo je odnesel lep dar na svoj dom. Za zaključek je mali in začetniški orkester mladini zaigral nekaj komadov modeme glasne muzike, ki je bila mladim zelo všeč, za odrasle pa nerazumljiva.
Vsi smo zadovoljni zapustili dvorano z željo, da se bomo v zimskem času še
I
I V nedeljo, 4. decembra bo ob 3,30 po-: poldne v Katoliškem domu v Gorici
MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE
! Sodelovali bodo otroci iz Gorice in iz i okoliških vasi. Starši, pripravite otro-j kom vesel prihod svetega Miklavža!
■ Darove sprejema družina Špacapan v j Kat. domu do nedelje, 4. dec. opoldne.
dostikrat tam zbrali in videli in slišali vedno kaj novega, zabavnega in poučnega. To se bo gotovo zgodilo, saj je v naši vasi še polno mladih in odraslih, ki imajo veselje .in sposobnost do prosvetnega dela.
Doberdob
V soboto, 19. novembra sta se poročila v Devinu Marija Gergolet in Bruno Gia-cuzzo. Nevesta je iz Doberdoba, redna čitateljica Katoliškega glasa in pridna pri nastopih na odru in sploh pri prireditvah. Za vse se ji lepo zahvaljujemo, izrekamo čestitke in želimo obilo božjega blagoslova v zakonskem življenju z željo, da ne bi nikoli pozabila na Doberdob!
•*
ii
Doberdobska mladina, ki je letos predstavila igro v štirih dejanjih »Čudežna piščalka«. V zadnjih desetih letih je bilo v mali župnijski dvorani nekako 40 malih in tudi nekaj večjih iger, med drugimi: Tri sestre, Ljudmila, Umor pri kapelici (Pevma), Velika Zmagovalka, Dve materi, Rešen iz pekla, Ivčkove sanje itd. Cas je, da pripravimo zlasti mladini in bodočnosti primerno župnijsko dvorano, da se ne
bomo stiskali kot do sedaj.
RADIO
TRST A
Spored od 27. nov. do 3. dec. 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na-našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Ostrostrelec«, dramatizirana povest, tretji del. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 12.30 Glasba po željah. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 »Gospa ministrica«. Veseloigra v štirih dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes.
— 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico decembra«. Ponovitev v torek ob 12.00. — 22.00 Nedelja v športu. — 22.10 Marek Copelent: Nonet (1965). Izvaja češki nonet.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (oddaja za srednje šole). Ponovitev ob 17,25.
— 12.10 Brali smo za vas. — 12.25 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 F. Chopin: Koncert št. 1 v e-molu, op. 11, za klavir in orkester. — 19.10 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (9) »Pripovednik in dramatik F. S. Finžgar«. — 21.00 Sodobne črtice in novele: Anita Pittoni: »Modri plamen«. — 22.30 Slovenske skladbe za violino in orkester. — 22.45 Ameriški motivi.
Torek: 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 5. lekcija. — 18.55 Za vedro razpoloženje. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja.
— 20.35 Enrique Granados. »Goyescas«, opereta v treh prizorih.
Sreda: 11.30 Radio za šole (oddaja za
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi v nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri v dvorani Katol. doma
CECILIJAIMKO '
Nastopilo bo dvanajst zborov iz mesta in z dežele, ki bodo zapeli vsak po dve pesmi proste izbire. Ob koncu bo skupna pesem, ki jo bodo zapeli združeni moški zbori pod vodstvom
g. Stanka Jericija.
V odmorih bo deloval tudi buffet s pristnim briškim vinom in klobasami. Vstopnina: sedeži 300 lir, stojišča 100 lir.
VSI PRISIRČNO VABLJENI!
prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25. — 12.10 Pomenek s poslušavkami. — 12.25 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 J. Brahms: Kvintet v h-molu za klarinet in godala, op. 115. —
19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Regionalni zbori na 5. mednarodnem natečaju »Seghizzi« v Gorici. — 20.35 Simfonični koncert orkestra »A. Scarlatti« RAI-TV iz Neaplja. V odmoru (približno ob 21.05) Socialne vede. — 22.45 Sentimentalne pesmi.
Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 6. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj-mlajše. — 19.30 Najnovejši uspehi. — 20.35 »Sosed Luka«. Napisal Ivan Cankar, za radio dramatiziral Jožko Lukeš. — 22.40 Klarinetist Miha Gunzek, pri klavirju M. Lipovšek. — 23.00 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.40 Radio za šo^Ie (oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob
17.25. — 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Skladbe davnih dob: Madrigali Gesualda da Venosa. —
19.10 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Dr. Rafko Dolhar: »Na mejah biologije«. — 19.25 Plošče, ki so mladim všeč. — 20.35 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI-TV iz Turina.
Sobota: 12.10 Tržaške ulice in trgi. —
15.00 Glasbena oddaja za mladino. —
16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijanske dramatike. Renesančna dramatika. Prizori iz del: »La Cassaria« in »La Mandragola. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 19.10 Družinski obzornik: »Za vsako starost primerna igrača«. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 21.30 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
Ravnatelji romarskih svetišč so zborovali
V Rimu so zborovali ravnatelji raznili svetišč in romarskih božjih poti v Italiji. Zborovanja sta se udeležila tudi gospoda Fragiacomo in Zupančič iz svetišča na Vejni.
Mohorjeve knjige za leto 1967
Mohorjevke za leto 1967, ki jih Goriška Mohorjeva družba v kratkem pošlje v svet, so vsebinsko zelo bogate. Založnica je prevzela nase težke žrtve, zato zaupa, da jo vsi podprejo s tem, da omogočijo vstop mohorjevkam v sleherno slovensko družino.
Koledar za leto 1967 je pester in sega na razna področja, ki zanimajo slovenskega človeka. Sodobno versko problematiko osvetljuje članek izpod peresa msgr. Lojzeta Škerla »Pot II. Vatikanskega koncila«. V literarnem delu bodo vzbudili zanima1 nje predvsem Jevnikarjevi prispevki »Iz kulturne zgodovine« ter sonetni venec priljubljene goriške pesnice Ljubke Šorlijeve »Neizpovedana ljubezen«. Na zgodovinskem področju je zanimiv članek »Ob 50-letnici majniške deklaracije«, ker objavlja pisma škofa Jegliča metropolitu Sedeju in označuje stališče, ki so ga zavzeli do majniške deklaracije trije veliki goriški duhovi: nadškof Sedej, kriški škof Mahnič in bogoslovni profesor Josip Srebrnič. Koledar bo prinesel tudi dozdaj še ne objavljena pisma, ki so jih tajniki celovške Družbe sv. Mohorja pisali msgr. Ivanu Trinku. Sledijo še drugi zanimivi članki, črtice, pesmi itd.
De VVohlov roman »Zemlja je za nami« (str. 238) opisuje fantastični polet v vsemirje in pristanek na »božjo zvezdo« Mars, strmenje nad tamkajšnjim rastlinstvom in živalstvom, srečanje z »velikani«, pretresujoča doživetja in važne znanstvene pridobitve ter povratek na zemljo. Knjiga je skrajno napeta, tako da je bralec ne bo odložil, dokler je ne prebere.
»Zgodovina Goriške Mohorjeve družbe« (str. 248) nam dokumentarično podaja opis ustanovitve, razvoja, preganjanja in hudih borb, ki jih je doživela pod fašizmom, sodelavcev in publikacij, ki jih je poslala med slovensko manjšino v Italiji: 36 koledarjev in 113 knjig v skupni nakladi v več kot poldrugega milijona izvodov. Knjiga vsebuje prerez zgodovine primorskih Slovencev zadnjih 45 let in še zlasti delo in trpljenje slovenskih duhovnikov. Ne bo čitatelja, ki bi ne poznal celo vrsto oseb, omenjenih v zgodovinskem spisu. Kazalo osebnih imen na koncu knjige omogoča takojšen pregled.
Trem rednim knjigam bo dodana še ena izredna knjiga, tako da vsakdo prejme po štiri knjige.
Primorski Slovenci, pa naj živijo tostran ali onstran meje, širom po Italiji ali v izseljenstvu, bodo v letošnjih mohorjev-kah, zlasti v »Zgodovini GMD«, podoživljali svojo in svojega ljudstva življenjsko zgodbo, polno svetlega idealizma, stiske in trpljenja, pa tudi zvestobe Bogu in narodu, zvestobe samim sebi.
Mohorjevke v sleherno slovensko hišo!
Nove ugodnosti za pozidanje zgradb porušenih v vojni
V državnem uradnem listu št. 196 z dne 8.8. 1966 je bil objavljen zanimiv zakon št. 610 z dne 13. julija 1966, ki prinaša nove ugodnosti za obnovitev zgradb, ki so bile poškodovane, v vojni.
Glavne točke tega zakona so:
Kdor obnovi stanovanjsko zgradbo, porušeno zaradi vojnih dogodkov, lahko dobi prispevek v višini 809-6 priznanih stroškov in sicer največ 4,000.000 lir za vsako nepremičnino.
Ta ugodnost velja za občine, ki so leta 1936 imele manj kot 25.000 prebivalcev in občine, v katerih je nad 75% prostorov namenjeno za stanovanja. Dalje ta ugodnost velja za hiše, ki so pred poškodbo štele manj kot 8 stanovanj in za tiste lastnike, ki so imeli največ dve nepremičnini, četudi v isti zgradbi. Tudi za nestanovanjski del zgradbe, ki ni večji od 40% celotne prostornine, se dobi prispevek.
Pravico do teh ugodnosti imajo lastniki, katerim je bila za leto 1945 ugotovljena vrednost premoženja do 300.000 lir zaradi odmere rednega davka in največ 60.000 lil dohodkov za odmero dopolnilnega davka.
Ce prizadeti sami poskrbijo za popravilo hiše, lahko dobijo na obroke stalen 30 letni prispevek v višini 4% priznanih stroškov.
Tudi kmetijske zgradbe, čeprav le delno služijo za stanovanje, uživajo te ugodnosti.
Posebna nagrada, v višini ene desetine priznanih stroškov, pripada lastnikom, ki obnovijo porušene zgradbe v teku dveh let, to je do 8. avgusta 1968.
Lastniki, ki so začeli obnovo ali popravilo po 1. juliju 1965, imajo po končanih delih pravico do 30 letnega prispevka in prispevka za vračanje posojila.
Kdor hoče obnoviti ali popraviti svojo stanovanjsko hišo, poškodovano v vojni, mora to javiti pristojni finančni inten-dansi do 31. decembra 1970.
Prošnje za prispevek na nekolkovanem papirju sprejema,za tržaško ozemlje Gradbeni oddelek Ministrstva za javna dela (Genio Civile) v Trstu, ulica Teatro Romano 17 in sicer do 31. decembra 1970.
inž. Košir
OBVESTILA
Barvni koledar za leto 1967 je izšel’ Ceno 100 lir. Koledar z lepimi slikam' dobite v župniščih. Cisti dobiček je namenjen Marijanišču na Opčinah in Aloj-
zijevišču v Gorici. Priporočamo!
Adventne večerne maše bodo v Gorici vsak dan ob 19. uri pri Sv. Ivanu. To so naše »zornice«, radi se jih udeležujmo!
DAROVI:
Za Katoliški dom: N. N.2.000; N. N 1.000; N. N. 2.000; N. N. 500; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 Bre-mec Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; V. V. 5.000; N. N. 10.000; S. J. 10.000; N. N. 10.000; M. B. 3.000; V. J. D. ob tretji obletnici mamine smrti 10.000; U. Z. 3.000; Karel Trost, Trst, v spomin na pok. brata 18.000; poverjenica B. V. je nabrala 13.000; I. H. 10.000 lir.
Za Marijanišče : Družina Gruden iz Zgonika 5.000; Z. J. iz Rojana 2.000; družina Cotar z Opčin v spomin pok. Ivana Lupine 1.000; g. Žitko 4.000; Cerkvenik iz Vidma 10.000; nekaj tržaških romarjev v Einsiedeln 35.000; sestre Sosič v spomin pokojne mame 10.000 lir; N. N. iz Trsta 2.000 lir.
Duhovski zvezi v sklad za bodoče skupno romanje N. N. iz Gorice 4.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Doberdob: 10® kg. krompirja, 100 kg koruze v storžih’ nekaj drugih živil in 17.500 lir; PevmV' Oslavje: 220 kg krompirja, 100 kg koruze v storžih in 33.000 lir; Štmaver: 125 kg krompirja, 70 kg koruze v storžih ^ 4.230 lir.
Vsem dobronikoin iskren Bon plačoi1-
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca5
trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 7^
davek na registrskem uradu.
. _     _____________
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Širite »Katoliški glas"
Kmečka banki
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)