Naš gmotni položaj Sedanji položaj uradnika in sploh malcga človeka bodisi v mestih, trgih ali vaseh, brez razlike draginjskih razredov, je zaradi neupravičenega in naglega porasta draginjc in nastopa nesocialne špekulacije obupen in nevzdržen. Časi so zela resni, saj smo obdani od držav, ki so v vojnem stanju, tako, da zna vsaka popustljivost in malomarnost pri zatiranju draginje in špekulacije imeti krute in nepremostljive posledice za vse stanove, to je za ves narod kakor tudi za državo. Cene življenjskim potrebščinam je treba enkrat za vselej dokončno maksimirati in urediti, seveda v okviru kupne možnosti vseh stanov, na pravični, socialni in ekonomski višini. Tega važnega življenjskega vprašanja ne smemo reševati polovičarsko, ampak totalno in z vseh vidikov. Pri tem ne smemo pozabljati, da mora funkcionirati tudi preskrba vsega naroda z dovoljno kvantiteto vseh življenjskih potrebščin: kakor tudi obleke in obutve. Nuditi se mora vsem stanovom kupna možnost, to se pravi dati se jim mora primeren in socialno pravičen eksistenčni minimum. Poudaril sem izrecno, da vsem slojem, ne  pa nuditi samo enemu stanu, dočim je drugi, tretji itd. pahnjen v bedo in pomanjkanje. Brezdvomno se je pri nas v zadnjem času zelo mnogo storilo za kmetski stan, ki je danes ko't producent na trdnih nogah. Saj je skoraj 90 % vseh kmetijskih pridelkov in proizvodov dobilo močne, čvrste cene, ki so brezdvomno veliko plačilo za trud pri delu. Temu je sledila upravičena zahteva vseh ostalih slojev po izboljšanju gmotnega položaja, da se s tem uravna razlika med stvarno vrednostjo maksimiranih življenjskih artiklov in kupno možnostjo konsumenta. Razna podjetja so, kakor smo čitali po časopisih, povišala mezde svojemu dclavstvu in nameščenstvu, kar je povzročilo še podražitev raznih industrijskih za življenje potrebnih izdelkov. Nastaja občutna draginja, ki je zajela vse najvažnejše življenjske potrebščine in razumljivo je, da išče vsa naša javnost nekako merilo za obseg draginje zlasti spričo potrebe, da ise mezde in plače prilagodijo najvišjim življenjskim stroškom. Saj so se cene dvignile za 40 do 150 % in še vcč. In kakšen je danes gmotni položaj uradnika? Sicer je dobil neko izredno draginjsko doklado, ki znaša 8 do 10 %. Kaj to pomaga, če pa so se stvarni življenjski povprečni izdatki dvignili za celih 50 %. Uradništvo molče in strpljivo prenaša vse tegobe in z resolucijami in dokazi opozarja vse merodajnc na obupen položaj, v katerem se nahaja na tisoče in tisoče urad- nikov, ki jih prištevamo med inteligentne poklice. Da dokažemo, da je uradnik danes najslabše plačan kljub temu, da mora 8, 9 in celo 12 in še več let prebiti v temnih učilnicah, preden ga spoznajo za sposobnega za ta ali oni poklic in predno dobi spričevalo o sposobnosti, naj dokažejo sledeči podatki: Uradniške plače se gibljejo od X. skupine do V. skupine od 1005 din do 3500 din. Sedaj pa poglejmo plače raznih delavcev, ki so ravno v mezdnem gibanju. Nekvalificirani delavci (torej oni, ki so končali samo ljudsko šolo in nimajo nikake kvalifikacije) zahtevajo na uro 6 din. Dnevno pri 8 urnem delu = 6 din X 8 =_ 48 din. 25 dnevno delo v mescu da skupno 1180 din, kar ustreza IX. uradniški skupini. Kvalificirani delavci zahtevajo 8 din (po eni verziji celo 9) na uro. Dnevno pri 8 urnem delu = 8 din X 8 = 64 din. 25 dnevno delo.v mescu da 1600 din, kar ustrcza^VII. uradniški skupini. Prav ta dva primera jasno kažeta, kake velike razlike so med posameznimi plačami in kakšen je položaj državnega uradništva. Državno uradništvo je torej popolnoma upravičeno, da zahteva izboljšanje svojega gmotnega položaja z ozirom na to, ker so se življenjske potrebščine silno podražile, in z ozirom na to, ker rabi uradnik poleg običajne dnevne hrane tudi neko duševno hrano, če se hoče prištevati ali če ga prištevajo med inteligente. Ravno zaradi navedenih stvarnih in točnih argumentov vse uradništvo upravičeno pričakuje, da se bo njegov materialni položaj izboljšal in da ne bo imelo vloge pastorka med drugimi stanovi. V-ar.