I-B.c. o telOTadbi. Izdal 1861. Izdal i založil „Južni sokol.“ — Tisk Egerjev v Ljubljani. Predgovor. elovadje se je vljubilo po vsej slovenskej do- movini, vendar do zdaj nismo še imeli (elovadske knjige v materinem jeziku, rej silnej potrebi v okom prišedši izro¬ čamo slovenskim telovadcem stalna pravila, po kterih bi se mogli telovadstva do dobrega izučiti. Taka pravila bi posebno utegnila ustrezali voditeljem, ker bi potem telovadje laže devali v red. Vsaka vaja naj ima, kolikor se največ more, svoje posebno ime; to telo¬ vadni uk v začetku jako lajša. Da se to vresniči, a posebno da bi se telovadstvo učilo v slovenskem jeziku, tega niso želeli samo naši Sokolovci, ampak tudi telovadne umetnosti vsi prijatelji. Da si tudi smo dovolj prepričani, kako je težko pisati i med svet dajati tako knjigo, vendar se nismo odstra- šili od svojega namena. Izdajamo tedaj v malih zvezkih knjigo, katera ima obseči vse telovadje, kar nam je samo tedaj mogoče dovršiti, ako nas bodo podpirali telovadne umetnosti domoljubni prijatelji. II To knjigo telovadcem tem bolj priporočamo, ker je oprta na' lastne izkušnje, i govori o prostih ter o vseh vajah na orodji od najlaže do najteže. Torej je vsakemu dana prilika, da se more v tej stvari vrlo dobro izuriti, umetno izobraziti. Da bode, telovadcem težava, predno se do dobrega izuče umetnega telovadskega jezika, to vemo, vendar tudi vemo, da se ta težava dozdeva mnogo veča nego je v resnici. Pač ni tajiti, da bi se bilo laže učiti besed i vaj, ko bi se bile v tej knjigi med besedami naredile dobre telovadske podobe; ali opominjamo, da bi tako delo s po¬ dobami bilo mnogo predrago. Zato smo take obraze slo¬ venskim telovadcem v tem zvezku zadaj priložili. Naš izurjeni prvosokol, gosp. Viktor Col o reto, polotil se je bil prvi težavnega dela, ter spisal v nemškem jeziku telovadsko terminologijo. Gosp. Franjo Levstik je tekdj potem prestavil te terminologije prvi oddelek, a gospoda Luka S vet ec i profesor Vavru sta ga v tem podpirala, tako, da je po vseletnem čiščenji i premišljevanji mogoče natisniti rečeni prvi oddelek, kteremu bodo skoraj nasledovali drugi. Največe zahvale za to početje išče Sokol v tega iz¬ virnega delca krepkej podpori; zatorej želi, da bi našlo pro¬ storček v vsakej najmanjšej knjižnici. Otlhor. I. Del. Proste vaje (Freiubungen~) z nekterimi rednimi vajami ( Ordnungsiibungcn). ri prostih vajah telovadec na tleh stoji brez orodja. Proste vaje dajo 1) telesu ugibčnost sploh; 2) podloga so dobremu telovadju. Proste vaje ne pristujejo samo začet¬ niku, nego tudi telovadcu vsake starosti ino izurjenosti; vredne so torej priporočila i največega gojila. Posebno so neogibno potrebne vsacemu začetniku, stopi vsemu v telovadnico; naj mu bodo prva telovadska hrana. Telovadci se torej drug vštric druzega (Stirnreihen) postavijo po velikosti od desne na levo roko krila (Fliigel), ali pa v okrogu tako, da so vsi obrneni na voditelja, ter da stoje vsaj toliko drug od druzega narazno, da se z raz¬ petima rokama ne dosežejo. (Cel rdzstop, ganzer Abstand.) Zarad razvidnosti, i ker so si redne vaje s prostimi vajami uže same po sebi v rodu, naj se tukaj še razloži, kako se delajo stranske vrste (Flankenreihen), ter kako se nareja pol i četrt razstopa. Stranske vrste se narede, ako stopi telovadec za telo¬ vadca, i sicer po velikosti v četrti razstopa drug za drugim. Četrt razstopa (Viertelabstand) v stranskih vrstah ( Flan - kenreihen) se napravi, ako se vsak telovadec s komolcema nad kolkoma ( Hilften) trdno stisne, roki (Arme) z odprto dlanjo upogne i stegne, ter se toliko približa svojemu predniku, da se ga dotakne s stegnenimi prsti. Pol razstopa (halber Abstand) v stranskih vrstah (Flan- 1 2 kenreihen) se napravi, če vsak svoji dlani položi predniku na rameni, i če se vsi ob enem toliko nazaj pomekno, kader se ukaže, da sta roki stegneni. Pol razstopa v itritnih vrstah (Stirnreihen) se napravi: 1) četa se razštčje na prvce i vtorce (družce, Einser und Ziveier ), i vtorci stopijo za stopinjo naprej ali nazaj, kakor je ukaz; 2) če tako stoje, da desnico položi vsak svojemu sostdj- niku (zravniku) [Nebenmann] na levo ramo, pa če se potem vsak toliko na levo odmakne, kader se ukaže, da se mu roka stegne. Ko se celi rdzstop ali pol razstopa dovrši, naj roke izpustč dlani ali ramena, kader se ukaže. Nastop v štritno i v stransko vrsto se ukazuje: v štritno vrsto! v stransko vrsto! Za prvi ali navadni n&stop (Grundstellung) se ukazuje: pozor! Kader ima nastop nehati, takrat se ukazuje: narazno! Prvi ali navadni nastop je, kader je telovadec ravno vsklonjen, da ima stegneni koleni, peti vljpravokotje ( rech- ter WinJcel) stisneni, prsi napete, plčči tako nazaj umakneni, da roki visita prosto ob telesu, ter da glava stopi strmo (senkrecht) izmed ramen. Posebne vaje. 1. Z glavo. a) Glavo *i*ig?bati (beugen) na vse strani: prčd-se, zd-se, na levo, na desno. b) Z glavo kolebati (schtvingen): naglo j o fugi bati/pred-se i zš,-se, na levo i na desno. ^ t c) Glavo obračati (drehen): četrt obrte (Drehung) na levo, na desno; pol obrte na levo, na desno. č) Z glavo krožiti (kreisen): ugibanje združeno z obra¬ čanjem od leve na desno, i takisto od desne na levo. 3 2. Vaje s trupom (Rumpfubungen). a) Trup pripogibati (beugen) i vsklanjati (strecken) prčd-se, za-se; na levo i na desno ugi&ati. (Podoba I. a, b, c.) b) S trupom kolebati (Rumpfschwingen) pred-se, zd-se. (Podoba II.) c) Trup obračati (drehen) na desno, na levo. (Podoba III.) č) S trupom krožiti (kreisen): uklonjen trup obračati od leve na desno i od desne na levo. 3. Vaje z rokama (Armubungen). a) Roki dvigati (heben), spuščati (senken) na vse strani, desnico pred-se, levico pred-se; obe ob enem pred-se; kvišku desnico, levico; obe ob enem; dvigati od sebe levico, desnico; obč ob enem (Podoba IV.); dvigati zd-se desnico, levico; obe ob enem. b) Z rokama kolebati (Armschivingen) gori i doli; pred-se, na levo, na desno; obe ob enem; kvišku, od sebe, nazaj. Obe vaji se tako napravljata, da je zdaj palec, zdaj mazinec, zdaj dlan, zdaj nadpeštje zgoraj. c) Z rokama krožiti (Armkreisen): pri polovnem k reženj i se roka ravno (ivagreclit) drži: pred-se, zdse; na desno, na levo. Pri celem recht), i potem se ž njo kroži: pred-se, zdse; z obema ob enem. (Podoba V.) Pri celem kroženji z obema ob enem desna roka pade navpik, leva se kvišku vzdigne; ali naopako (umgekehrt). č) Roki počasno krčiti i stezati v komolci (Arni beugen und strecken): na desno, na levo; obe ob enem; pred¬ se stegniti; takisto tudi od sebe; kvišku skrčiti i nizdolu stegniti. (Podoba VI. a, b.) d) Roki krčiti potem kolebaje stezati (Armschnellen): obe ob enem; pred-se, od sebe, kvišku, nizdolu. 1 * ‘i rt-C kroženji se roka spusti navpik (senk- 4 e) Z roko suvati (Armstossen): stisnivši pest roko krčiti i ž njo suvati na desno, na levo; z obema ob enem; pred-se, od sebe, kvišku, nizdolu. f) Z roko mahati ( Armhcmen): stisnivši pest mahati na desno, na levo; z obema ob enem; kvišku vzdigati; nizdolu mahati. 4. Vaje z nogama (Beiniibungen). Stopiti je v prvi nastop. Roki se vpreta ob kolkih s prsti spredaj s palci zadaj. a) Teptanje (Fussstampfen) v navadnem (prvem) nastopu na desno i na levo. b) Kreča (Grdtschen): stopalo se od stopala ob enem ven zavije. Ločita se: a ) Razkreka (Seitgrčitsche): stopalo se od stopala ob enem ven zavije ter zopet ob enem dene nazaj v navadni nastop. (Podoba VII.) (?) Prekreka (Quei'gratsche): eno stopalo se zavije pred¬ se, drugo za-se, vse ob enem; potem se dene zopet v navadni ri&stdp. (Podoba VIII.) c) Nogi izpomaljati (Spreizen): stegneno nogo vzdigniti na desno, na levo, pred-se, za-se; takisto tudi vzdigneno desno nogo prevreči čez levo pred seboj; levo če/, desno pred seboj; desno za levo; levo za desno. (Po¬ doba IX.) Ta vaja se dela se stegnenim i skrčenim stopalom, č) Z nogo ob nogo udarjati (BeimcMagen): vzdigniti stegneno nogo ter ž njo ob nogo udarjati; z desno, z levo; pred-se, od sebe, za sebe. d) Z nogo kolebati ( Beinschivingen ) : pred-se; z:l-se; od sebe na desno, na levo. e) Nogi križi ti ( Beinkreuzen ): desno čez levo ali levo čez desno na tla opirati. 5 f) Nogo obračati: k sebi, od sebe; na desno, na levo. g) Z nogo krožiti ( Beinkreisen): nogo z malim ali velikim lokom ali z osmico stezati k sebi ino od sebe, ali na desno i na levo, s skrčenim ali stegnenim stopalom. h) Peti vzdigati i spuščati ( Fersen heben und senken): koleno se ugane, kolk ostane stegnen; na desno na levo. i) Koleni vzdigati i spuščati ( Knie heben und senken): na desno, na levo. (Podoba X.) j) Z nogama suvati (Beinstossen): koleno se upogneno vzdigne i ž njim sune, da se vsi členi na nogi stegnejo: na desno, na levo, pred sebe, na tla, za sebe. k) S kolenom krožiti (Kniekreisen): najprvo se koleno vzdigne i potem se ž njim kroži od sebe i k sebi. IVektere izmed prostih vaj. A. Vaje z rokama. Prvi ali navadni nastop: — Stoj! 1) Roki na stran dvigaje razpenjati, da sta ravni. Polagoma vzdigni! Roki sta zdaj na stran vzdigneni: v raz- petji ( Seithebhalte). [Glej podobo IV.] Na povelje: spustite! naj roki zopet doli padeta. Tudi pri druzih vajah, kader se vzdigajo roke, ukazuje: vzdignite i spustite! 2) Roki tako visoko kvišku vzdigati, da se nadpestji stakneta nad glavo ( SeitJiochheben ). [Podoba XI.] 3) Roki pred-se vzdigati (Vorheben). 4) Roki na višek pred-se vzdigati ( Vorhochheben ), da se dlani nad glavo dotičeta i potem ob strani spustita. 5) Stegneni roki vzdigati do razpetja, od tod do viška (Hochhebhalte), i spustiti ji zopet do razpetja. 6) Stegneno roko vzdigati do ravnosti i spuščati jo zopet navpik. 7) Desnico i levico zaporedoma prčd-se vzdigati do ravnega izpomola ( Vorhebehalte ). V daljšnjih vajah se druga roka vzdiguje, druga spušča. 6 8) Obe pred-se stegneni roki ob enem razpeti, jako kolebaj e ž njima. Ker pri tej vaji ramena zelo trpe, zato se zove ra¬ menska izkušnja. ( Schulterprobe ). 9) S stegneno roko krožiti (motoroge, die MUhle): a) Od zdolaj pred-se. (Podoba XII.) b) Od zdolaj za-se. (Podoba XIII.) Vsak mora tem hitreje krožiti najprvo z desnico, po¬ tem z levico. 10) Vzdignem roki stezati i v komolci krčiti: a) od sebe; b) pred-se; c) desnica se steza, levica se krči v komolci. 11) Eno roko vzdigniti do viška. (Podoba XIV.) Roka se od stegna tem više vzdigne po najkrajšem poti. 12) Suvati samorčč in oberoč: a) pred-se; b) od sebe; c) nad-se; č) pod-se. 13) Prekrižani roki do viška vzdigati: desnica poprime levi komolec, levica desni; potem se obe vzdigneta tako visoko, da se izpod njiju more videti. 14) Ravno stegneni roki obračati: pred seboj, od sebe razpeti; nad seboj; spodaj ob sebi. Te vaje se pomnožijo ako je zdaj palec zdaj mazinec, zdaj dlan zdaj nadpestje zgoraj. 15) Z rokama kolebati na kratko: pred seboj, do raz- petja, navskriž. 16) S komolcema krožiti ( Unterarmkreisen ). Nadlahtje ( Oberarm ) se stisne k sebi, a s komolcema se kroži. 17) Prste ali stegnivši ali v pest stisnivši roki v za- pestnej zgibi vzdigati i spuščati; tudi na levo, na desno (Handbeugen und Handstrecken). 7 18) Z rokama v zapestnej zgibi krožiti na obe strani (Handkreisen). 19) Prste močno i hitro zaporedoma krčiti i stezati (Fingerbeugen und Fingerstreclceri). 20) Razdvojene prste krčiti i stezati ( Fingergrčitsche ). B. Vaje z nogama. 1) Stati zdaj na podplatih, zdaj na prstih: (Podoba XV). a) Noga se v grlu tako steza i krči, da se vse telo ziblje gori i doli (krčisteza, Fusswippen) ; b) vpognivši levo koleno se vzdigne od t41 naj- prvo leva, potem desna peta (glej podobo XV.), ne dotikdje se tal. Ukaz: na levo prste! na desno! čredoma ( abivechselnd ) / 2) Koleni krčiti i stezati ( Knie beugen und strecken): a) telo je oprto na obeh nog prste, trup ves po konci, — zdaj počasno se razkoračdje, kolena upogiblji, kar je mogoče do počepa, a potem se zopet vzdigni (tiefe Kniebeuge). Ukaz: nizko počenite! Upognite! Zravn&jte! i. t. d. (Po¬ doba XVI); b) telo se na obeh nogah vzdigne s podplatov na prste, koleni ob enem malo upogibajoč, i po¬ tem ji zopet stezajoč leze nazaj na podplate. (Podoba XVII.) Klek ( Knieivippe ): telo se večkrat hitro sčene do celega ali samo do polovnega počepa. 3) Zgrba ( Hockstand ): z razpognenima kolenoma v počepu na prstih stati. 4) V zgrbi stati zdaj na podplatih zdaj na prstih. 5) Peti vzdigati (Anfersen): večkrat se ista noga vzdigne do platnic, ali tudi zdaj ta zdaj ona. (Podoba XVIII.) i 6) Peti vzdigati z rokama: ena ali obe roki držita vzdigneno peto: 8 a) za seboj, b) pred seboj. (Podoba XIX. a, b.) 7) Koleni upogibati na enej nogi stoječ, ter potem upogneno koleno znižati do pokleka, i sicer da roka ali ne pomaga, ali da roka kvišku drži upognene noge peto. 8) Noge izpomaljati: a) z malo toda enako hitrostjo pred-se i potem zii-se. — Izpomolite pred-se! (Glej podoboIX.); b) čredoma od sebe izpomaljati desno i levo nogo. — Izpomolite od sebe! c) za-se. 9) Izpomol s kolenjim upogibom (Spreizen mit Knie- beuge ): a) desna noga se izpomalja, leva krči, ali na- opako; b) leva noga se krči, desna se pred-se izpomalja do počepa. 10) Kolebati z nogo pred-se ali za-se: z levo, z desno. 11) Koleni vzdigati do prsi: levo, desno; obe. (Glej podobo X.) 12) Koleni vzdigati i nogi stezati. — Stegni na naglem v kolenu upogneno nogo: levo; desno a) od sebe, b) pred-se i pusti jo počasu! 13) Pred-se vzdigneno nogo izpodprimi z obema ro¬ kama, potem nogo stezaj i krči. — Samo ob sebi se ve, da se ta vaja tudi tako naredi, da roki ne pomagata. (Po¬ doba XX.) 14) Z nogo suvati: pred-se, od sebe, za sebe. 15) Na enej nogi stoječ druge noge koleno skrčiti, po¬ tem stoječo nogo tako upogniti, da skrčenega kolena peta pride do tal. 16) Ravno stegneno nogo počasu premikati: na levo, na desno (Wagschweben). 17) Z nogo, ravno stegneno, kolebati: na levo, na desno ( Wagschwmgen ). 9 18) Nogo, v oblok stegneno, premikati na razne strani (čez stol ali čez kozel, Bogenspreizen). 19) Z nogo, v lok stegneno, kolebati (Bogenschwingen.) 20) Zibati se iz „nastopa na prstih," v „nastop na obeh petah" ( Fussiviegen ). 21) Stopalo v navadnem nastopu vzdigati, kar je mo¬ goče od tal, i potem spuščati (Fussheben und FasssenJcen) zdaj levo, zdaj desno; obe ob enem. 22) Poprejšnja vaja se dela tudi od tal, zdaj z levo, zdaj z desno nogo; z obema ob enem, — počasno ali hitro. 23) S stopalom krožiti (Fusskreisen). C. Vaje v napadu ( Uebungen im Ausfall). 1) Borilni nastop ( Feciiterstand ). [Podoba XXI.] Iz na¬ vadnega nastopa telovadec stegneno levo nogo postavi za korak na levo od sebe, a desna se v kolenu ugane ter iz- pogne, da torej drži vsega telesa težo, i da sta si stopali v pravokotji; obe roki se pritisneta k prsim i pesti se stisneta. Enako se borilni nastop napravi, ako se desna noga postavi od sebe i leva ugane. 2) Napad ( Ausfall ), tudi bojni nastop (Podoba XXII.) Loči se od poprejšnjega v tem, da se mora noga, ktera je postavljena v korak, tako upogniti, da koleno preseza prste; druga noga se po polnem stegne. Vaje z rokama v napadu so: a) Iz navadnega nastopa: napad pred-se, na desno, ter ob enem se z roko sune: na desno, pred-se, od sebe, nad-se, pod-se. Takisto je napad pred-se na levo, a z roko se sune na levo: pred-se, od sebe, n&d-se, pod-se. Takisto je napad na levo ali na desno pred-se, ka da se z obema rokama sune: pred-se, n&d-se, pod-se. b) Iz razkreke ( Seitgrdtsche ) napad na desno, na šijo ( schrage), pred-se. Ob enem se koleblje z 10 desnico na šijo, pred-se, nad-se, od sebe. Takisto je iz razkreke napad na levo. c) Iz navadnega nastopa napad na desno na šijo pred-se; roka se vzdigne na desno šijo, a ž njo se mahne na levo. Takisto je tudi napad na levo; takisto dalje napad na levo ali na desno: pred-se, na šijo; obe roki se skrčita, vzdigaje se, a na¬ posled se nizdolu mahne ž njima. 3) V napadu klekati ( Knievjippen im Ausfall). 4) Brzo stopati iz navadnega nastopa v napad ter nao- pako. 5) Iz „napada na levo," v „ndpad na desno/' i nao- pako; vselej se od sebe sune z roko napadajoče strani. 6) Napad iz navadnega nastopa: a) od sebe; b) na šijo pred-se; c) na ravnost pred-se. 7) Ndpad, na višek izpomolivši napadajočo nogo, predno stopi na tla. 8) Napad iz zgrbe ( Hockstand ). Č. Vaje s trupom. 1) Iz navadnega nastopa na stegnenih nogah trup po- času tako globoko nagniti, da se prstje dotaknejo tdl. (Po¬ doba XXIII.) 2) Trup iz razkreke kolebdje nagibati: roki, v začetku do viška vzdigneni, kolebljeta se nizdolu med nogi ter zo¬ pet nazaj. (Rezač, Sagemann ). 3) Trup iz razkreke nagniti do srednjega nagiba, ter nizdolu suvati čredoma z desno i z levo pestjo, da se ta roka krči, druga steza. (Stope, Stampfe). [Podoba XXIV.] 4) Trup nagniti: roki se do viška vzdigneta, potem se trup vskloni ter nazaj upogne, i roki se ob enem razpneta. (Podoba XXV.) 11 5) Trup zapogibati, roki pred-se stegnivši. 6) Trup v prekreki počasu zibati pred-se i za-se (Rumpfschwingen im Quergratschstande). [Podoba XXVI.J 7) Napad od sebe, trup nagibaje zdaj na desno, zdaj na levo. 8) Trup se nagne, stoječ na enej nogi, a druga noga se izpomoli za-se. Da trup dalje ostane nagnen, pomagata roki, oklenivši stoječe noge kolenji sklep. (Podoba XXVII.) 9) Trup iz široke razkreke od sebe nagibati. Da ima ta odsebni nagib pravo mero, naj bosta roki razpeti, a trup se tako nagne, da se kloneča roka dotakne stegna. (Po¬ doba XXVIII.) 10) Nagibanje v kolkih: trup se togo ( steif ) nagne pred-se, roki nad glavo razpenši. (Podoba XXIX.) 11) Trup obračati, i roki pred-se stegnivši, v navad¬ nem nastopu kolebati se na desno i na levo. (Podoba XXX.) 12) Trup obračaje nagibati v razkreko, da se v zgibi pod kolenom objemlje zdaj desna zdaj leva noga. Prvemu objemu je treba četrt obrte na levo stran, druzemu pol. (Podoba XXXI.) 13) Tako vzdigovati i spuščati kolka ( Hiiftheben und Hiiftsenken), da je dva palca od tal zdaj leva, zdaj desna, v kolenu stegnena noga. 14) Trup rkvno obračati na levo, na desno (Wag- schiveben). 15) Rameni, roki v komolcih stegnivši, vzdigovati, da se dotikajo glave, i potem spuščati, levo, desno; obe ob enem ( Acliselheben und senken). 16) Rameni naprej i nazaj pomikati ( Vorschultern und Ruckschultern). 17) Z ramenoma krožiti ( Schulterkreisen ): rameni se večkrat zaporedoma hitro naprej pomakneta, vzdigneta, na¬ zaj stisneta i spustita. 18) Trup iz kolkov vzdigovati ( Rumpfheben und Rumpf- senkeri). 12 D. Vaje v oprtej leži ( [Uebungen im Liegestiitz). Trup mora biti tog ( steif ). a) Oprta leža: vez obraz ( vorlings ); vez stran ( seitlings ). V navadnem nastopu sta roki oprti ob kolka, nogi na prstih, telo v počepu, prste strnivši med koleni; opirati se je na tla, noge nazaj stegnivši. 1) Oprta leža vez obraz. (Podoba XXXII.) 2) Oprta leža vez levo stran. (Podoba XXXIII.) 3) Oprta leža vez desno stran. 4) Telo, oprto rokama na prste, vzdigniti v „oprtej leži vez obraz.“ 5) Oprta leža vez stran, opiraje se na komolec. (Po¬ doba XXXIV.) 6) V „oprtej leži vez obraz" spreminjati stezo i krčo. a) Oprta leža vez obraz na stegnenih rokah, kteri se hitreje ali počasneje krčita ( Knickstiitz ) i stezata v oporo ( Streckstiitz ). /9) Leža vez obraz tako oprta, da se ena roka steg- nena vsa opira a druga samo na komolci; ob enem se ona roka ugane, da se komolec opre, a ta se pobere v oporo. (Podoba XXXV.) 7) Eno roko do viška stegniti v „oprtej leži vez obraz." 8) Oprta leža vez obraz tako, da se tiščita dlani stegneno stisneni, i da se potem roki deneta daleč narazno ter se naposled zopet vrneta v poprejšnji stop, ali obe ob enem, ali druga za drugo. 9) Zdaj z levico, zdaj z desnico suvati pred-se, od sebe na šijo kvišku; ter druge vaje z rokama v „oprtej leži vez obraz." 10) Krogotek ( Kreislaufen ) po rokah tako, da so no¬ gam prstje v sredini okrožja; krogotek po nogah tako, da sta podpirajoči roki v sredini. Važno, kdor si hoče okrep¬ čati hrbtenico ( Riickgrat ) i hrbtene kite ( Riickenmuskeln ). 13 11) Desno ali levo nogo vzdigati v „oprtej leži vez obraz." 12) Zdaj desno, zdaj levo koleno primeknivši spustiti proti prsim. (Podoba XXXVI.) 13) V „oprtej leži vez obraz" ob enem vzdigniti desno nogo i levo roko ter naopako. (Podoba XXXVII.) 14) Opirkati se ( 'stutzeln ) na roki i na nogi ob enem, daleč ji razstavljdje ter zopet s ti ledje. 15) Opirkati se z obema rokama ob enem, da potem udari roka ob roko. 16) Pretekati se po četverici (I Vettlaufen). b) Oprta leža vznak ( Liegestiltz rilcklings). Premenjavanje v tej leži. Iz „oprte leže včz obraz" s polovno obrto priti v „oprto ležo vznak." Pogledje kvišku obrnen, nogi s petama v tla oprti. (Podoba XXXVIII.) V tej leži: 17) Vzdigati desno, levo nogo. 18) Kolebati z desno, z levo nogo, s h vsako posebe i z obema ob enem. 19) Suvati z desno, z levo nogo. 20) Počasneje ter hitreje krčiti i zopet stezati roki. 21) Opirkati se zdaj z levico zdaj z desnico ( stutzeln ivechselarmig ), na mestu i z mesta; takisto z obema ro¬ kama ob enem ( stutzeln gleicharmig). 22) Premena iz „oprte leže vez obraz" v ,,oprto ležo vznak a) Obe vzdigneni nogi med opirkajočinia rokama s preččpom ( Kocke ) pdd-se zakolebati. /?) S kolebom v bok ( Flanke ); desna ali leva roka se dvigne, da pod njo obe nogi, stegneni i stakneni, naprej kolebneta. 14 E. Vajo z medsčbno (vzajemno) podporo. (Uebungen mit gegenseitiger Unterstiitzung ). Vaje z medsebno podporo so tiste, pri kterih se združita dva ali več telovadcev, drug druzemu pomagajoč premikati ude ali kaj delajčč združenimi močmi. Sem spadajo te vaje: I. Po dva. 1) Telovadci stopijo, samo po dva, vsaj za korak pro¬ stora drug za druzega. Prednikom se ukaže, roki v navadnem nastopu ali v razkreki ( Gratschstellung ) ravno raztegniti, a Zadnikom, z levo nogo toliko naprej stopiti, da vsak svo¬ jega prednika more z roko prijeti zgoraj za pestjo. Potem se veli: roke z vporom nizdolu! ( Abfilhren der Arme mit Wiederstand ab!) Zadniki si potem prizadevajo roke do poveša potisniti prednikom, kteri toliko vpirajo, da seje obojim enako truditi. Ostro je prepovedano, sujoč roke po¬ tiskati. Kader je sprednikova roka v povesu, tedaj ukaže: roke kvišku do razpetja! To zadniki zopet vpirajo, roke nizdolu pritiskaje. Potem zadniki primejo prednike zdolaj za pestjo, i predniki si prizadevajo roke znižati do poveša, kar jim zadniki vpirajo; naposled zadniki roke spravljajo v razpetje i spredniki vpirajo. Po dva moreta še to poskusiti: 2) Roke iz „povzdige do viška" devati v razpetje ali v pobeso ( Abfilhren der Arme aus der Hocbhebhalte zur Wag- halte seitlings oder zum Abhange). 3) Roke iz vzobrazne ravnosti ( Waghalte vorlings ) de¬ vati v razpetje. Kader se dviguje samo po ena roka, morajo telovadci stati drug za drugim, a če se dvigujeta po obe, stoje drug proti druzemu. 4) Z rokama v razpetji grotati ( Trichterkreisen ). [Po¬ doba XXXIX.] 15 5) Roki do razpetja stezati i do viška spravljati. (Podoba XL.) 6) Koleni zgibati i stezati, kar zadnik vpira z ro¬ kama, položenima na pleči. Pri tem delu prednik utegne roki stegniti do viška, a vpirač ji prime za pestjo. 7) Upogibati trup: sostajnik opira trup z levico, po- stavivši mu desno nogo pred nogi, potem takisto stori so- stdjnik, enako opiran. (Podoba XLI.) 8) Ko dvojice (pari) stojč mož za možem, ukaže se prednikom: predniki okrog! i takrat vsak nasprotnjaku podd obe roki, ter pripogne koleni i zopet vstaja, ko nasprotnjak pripogiblje itd. Naposled oba ob enem pripo- gibljeta i vstajata. (Podoba XLIJ.) 9) V nastopu, v št. 8. popisanem, preide v napadni nastop ena vrsta telovadcev, kterim nasprotnjaki, trup steg- nivši, vpro vsak po obe roči na levo ali desno koleno. Premene oprte steze i krče. (Podoba XLIII.) 10) Telovadci stoje daleč drug za drugim. Kader se jim ukaže: gotovi v oprti skok! (Stiitzsprung /) zadniki po 4—6 korakov stopijo nazaj, a predniki se trdno postavijo v prestopni ndstop, roke oprši v kolkove i ramena umeknivši nazaj, da se je nanje laže opreti. Ko se ukaže: skok! to se zadniki zateko i potem vpro prednikom na ramena. Ta skok se najprvo nekolikokrat tako ponovi, da se skakdč opira, pušča i razkoračen preskakuje, stakneni nogi de- vaje na tla; pozneje ostaja nekoliko časa oprt se stegnenima rokama. 11) Kader je oprti skok tak, da si telovadca nasproti stojita, mora tist, kteri rameni daje v oporo, trup nagniti, kakor napadaje, rameni nazaj potegniti, a nasprotnjaka, primši ga za vnenji bedri, nekoliko vzdržati ravnega ( hori¬ zontal') i potem lokoma (im Bogen ) od sebe vreči za nekaj korakov, kar nasprčtnjak podpira, odpelmivši se obernč i spretno skakdje na tla. 16 Po trije. 12) Skok popisan v št. 10. morejo telovadci družno zvršiti, ako vtorci stopijo za prvece. Prednja vrsta je tako postavljena, da je na levo korak razstopa ( Abstand ) med vsakim telovadcem, kteri si potem dade roki, i rameni umaknejo nazaj, a zadniki za 4—6 korakov poodstopijo tako, da se postavijo za presledke prednikom. Kader se ukaže: skok v oporo! naj se vsak zddnik zaleti ino opre se vsako roko na ramo enega svojih prednikov ter skoči z ramen, vedno še naprej obrnen, a potlej naj prestopi 4—6 korakov, i tako so poprejšnji predniki zdaj zadniki, kteri morajo tudi poskakati itd. 13) Ko se ukaže: postavite se v oporo! izmed trijeh, ki v vrsti stoje drug poleg druzega, vnenja dva tako stopita, da imata vnenji nogi naprej v napad obrneni, a koleni enako visoko ter ne predaleč narazno; roka nad napadajočim ko¬ lenom mora tako priti na koleno, da je dlan kvišku. V sredi stoječi telovadec z rokama, navpik stegnenima, opre se na obeh sostajnikov roki, ter obe koleni zakoleba nazaj v oprto ležo, i potem obe nogi naprej zaluei v „oprto ležo vznak.“ Posebno prsi morajo biti visoko vzdignene. Kader se ukaže: naprej! i potem: nazaj! mora nekolikrat nogi naprej i zopet nazaj potegniti. Ko prvi trikrat zvrši, pride na vrsto po redu vsak izmed teh trijeh. To se tudi tako napravi, da vnenjca vsak svojo prosto roko položita sredniku na rameni, vpiraje mu. (Podoba XLIV.) 14) Ko se ukaže: postavite se v oprti skok! srednik nekoliko korakov poodstopi, da se more zaleteti, a druga dva si podasta notranji roči, pri pravi vSi rameni, da se je nanji opreti. Kader se ukaže: skok! zateko se sredniki, ter oprši se na rameni tistih dveh, ktera si podajata roči, pre- skakajo združene roke, kvišku potegnivši kolena. Pomaga¬ joči telovadci vsak svojo prosto roko stegnejo v podporo, ako bi se skakač spoteknil ali padel. 17 15) Ko telovadec skoči, oprši se na obe rameni, kakor v št. 14., z rokdma ga podpirdča primeta pod p&zuhama, pa ga neseta. Nesoče i podpirajoče roke se na lahko kr¬ čijo i stezajo. 16) Zadnika na prsih skolačita roči, obrnivši se drug proti druzemu, a srednik se opre na komolce podpiračema, i tako naprej kozlec prevrne. 17) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Srednik se opre na rameni ter prevrne kozlec (salto mortale), a sostajnika ga morata podpirati, kolikor je treba. 18) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Vnenjaka zaple¬ teni desnici trdno položita drug druzemu na ramo, a srednik se na to živo trto obesi, vzdigaje se iz stegnene vesi ( Streck- hang) v skrčeno včs (Klimmhang ), i potem se prevrne, kvišku potegnivši nogi. 19) Telovadec predniku na rameni skoči v oprto stezo, i tretji mu nogi v grlu do viška vzdigne sč stegnenima rokama ; potem gresta ali tečeta po taktu (velbljod, Kameel). 20) Postaviti se je, kakor pri št. 14. Srednik skoči, oprši se na dve rameni, a četrti mu kvišku vzdigne nogi, i potem gredo vsi trije. 21) Razčepirjen telovadec z rokama naredi na hrbtu stremen, kamor mu drug telovadec stopi, od koder potem stane gori na rameni, a od ondbd čez glavo zopet skoči na tla. Borba ( Bingen ). Za temi vajami je na vrsti borba, v kterej se tudi izkušata po dva telovadca, i to tako, da močnejši zmore sla- bejšega. Borbi je treba ravnih i melkih t&l. Prepove¬ dane so vse nevarne zvijače, prepovedano praskanje, šči¬ panje, poklčkanje nasprotniku na prsi i sključavanje pr¬ stov mu. K borbi spada: 2 18 1) Izpodrivanje ( Fortdrangen ). Nasprotnik se rine z mesta. (Podoba XLV.) 2) Izpodnos ( Kniclcen ). Nasprotnik se prime ali pod obema pdzuhama ( ganzer Griff), ali samo pod eno ( lialber Griff), ali se mn objameta obe roči. (Podoba XLVI.) 3) Izvijanje ( Entivinden ): telovadec se dd objeti, a po¬ tem se izkuša izpuliti ali raztrgati objem. (Podoba NLVII.) 4) Vzdigniti nasprotnika objetega pod obema ali samo pod eno pazulio. (Podoba XLVIII.) 5) Vreči nasprotnika stoječega ali vzdignenega. 6) Na tla tiščati ležečega nasprotnika, ki se izkuša vzdigniti. 7) Prava borba. Vreči nasprotnika, obimši ga ali tako, da se mu druga roka dene pod pazuho, druga čez pleči na hrbet, kjer se obe sprimeta za pestjo, ali tudi tako, da se obe roči pod pazuhama deneta na hrbet, kar je boljše, kajti nasprotnik se laže vzdigne ter ali na pošibljena kolena potlači navpik i vznak prekopicne, ali se ž njim oplazi na stran. Nastop za napad i hrambo: široko je stati, goleni imeti nazaj, trup naprej ter nizko poniknivši proti nasprot¬ niku pred-se roči držati v pripravo. 8) Nogo izpodvirati: noga se tako dene nasprotniku za nogo, da ga vrže. 9) Nogo izpodbiti: nasprotnik se v kolenjo zgibo tako udari, da pade. G. Vaje v hoji (Uebungen im Geheri). Med temi vajami so: 1) Hoja: a) naprej; b) na vzad; c) na stran, vnenjo nogo premetaje (mit Ue- bertreten.) 2) Premetaje hoditi naprej i nazaj: nastopna noga se vedno premeta čez prestopno (Kreuzgehen). 19 3) Obrtno hoditi tDrehgang). 4) Hoja po prstih: a) naprej; b) na vzad; c) na stran e premetico. 5) Kakor v št. 2., toda po prstih naprej i na vzad ( Kreuzzehengang ). 6) Posiljena hoja, če sta nogi nenaravno kakor koli postavljeni. Hoditi naprej, na vzad, v stran ( gehen mit Zivangschritt). 7) Hoditi: a) bijoč se s petama: nehodeča noga bije proti platnicama (Anfersegang) b) koleni k vrhu vzdigaje, kakor se gre po stopnicah ali v hrib (Steiggang) ; c) bijoč se s kolenoma v prsi ( Knieschnel- lengang); č) z nogama pred-se sujoč ( 'Stossgang ); d) nogo izpomaljaje ( Spreizgang j. 8) Obrtna hoja: a) bijoč se s petama ( Drehanfersegang) ; b) koleni k vrhu vzdigaje ( Drehsteig - gang). 9) Hoja po prstih: a) bijoč se s petama; b) koleni k vrhu vzdigaje; c) z nogama pred-se sujdč; č) nogo izpomaljaje. 10) Obrtna hoja po prstih: a) bijoč se s petama; b) koleni k vrhu vzdigdje. 11) Hoditi koleni ušibaje ( Kniebeugegang ). 12) Po prstih hoditi, koleni ušib&je (Zehenkniebeugegang). 13) Hoditi v počepu sede ( gehen in der Sitzhocke). 14) Hoditi po prstih, v počepu sedč. 15) Togo hoditi ( Steifgang ). 16) Togo hoditi po prstih. 17) Obrtna toga hoja ( Steifdrehgang ). 18) Obrtna toga hoja po prstih (Steifdrehzehengang). 19) Hoja po petah. 20 20) Hoja stopaloma po robeh ( Kantengehen ). 21) Teptalna hoja ( Stampfgehen ). 22) Hoja po taktu ( Taktgehen ). 23) Pritnikajoča hoja: prva noga stopa, a druga se pri- miče prvej do pete (Nachstellgang). 24) Borilska hoja postane po prehodu iz primikajočega v napadajoči nastop ( Fechtergang ). 25) Pribja hoja ( Kibitzgang ) ima tri korake, ter iz pri- mikajoče hoje postane tako: prvič leva noga iz navadnega prestopa stane naprej, drugič desna pristopi k levici, tretjič leva stane zopet naprej, i potem se tako dela tudi z desnico. 26) Hoja s ponicanjem (Wiegegang) ima tudi tri korake: prvič levica iz navadnega nastopa stane nekoliko naprej; drugič desnica prestane v istej meri, i kader stopi na tla, obe nogi vzdigneta peto; tretjič levica se zopet postavi na tla i v tem se spusti tudi desnica. 27) Na prstih ene noge zaobrniti se ali okrog ali samo na pol, zagnavši se z drugo nogo. Tudi naj se s hojo združijo razne ročne vaje: a) Roči od sebe ali pred-se vzdigati i spuščati. b) Z rokama suvati od sebe ali pred-se po svojega hoda taktu. c) Z obema rokama krožiti od zgoraj pred-se itd. po taktu počasnega hoda. č) Motanje ( Haspeln ): pred prsirni se v hitrem hodu ne- dotično vrti roka ob roko, upognivši komolca. H. Vaje v tčkanji (Uebungen im Laufen.) 1) Teči: a) naprej; b) na vzad; c) v stran, eno nogo premetaje. 2) Teči naprej i na vzad, eno nogo premetaje, tudi premetaje zdaj to, zdaj ono ( Laufkreuzen ). 21 3) Obrtno teči naprej i na vzad ( Drehlaufen ). 4) Teči: a) bijoč se s petama ( Laufschlagen ); b) koleni k vrhu vzdiguje (Laufschnellen ); c) bijoč se s kolenoma v prsi; č) nogo izpomaljaje ( Laufspreizen ). 5) Teči obračaje se: a) bijoč se s petama ( Drehlauf- schlagen ); b) kolčni k vrhu vzdiguje {Dreh¬ laufschneUeri). 6) Teči stopaloma po robeh ( Kantenlauf ). 7) Teči po petah {Fersenlauf). 8) Teči, zdaj to zdaj ono nogo k vrhu metaje [Wech- selfussschnellen ). 9) Teči obračaje se, ter zdaj to zdaj ono nogo k vrhu metaj e ( Drehivechselfussschnellen ). 10) Teči v počepu, primikaje nogo v pribjem teku. 11) Brzotek: prostor tepi hitreje preteči. 12) Trpotek ( Dauerlauf ): tem dalje teči v zmernem teku. 13) Teči togonog ( Steiflaufen ). 14) Teči togonog, obračaje se [Steifdrehlauf en). I. Vaje v poskoku (Uebungen im Hiipfen). 1) Poskakovati zdaj na tej zdaj na onej nogi ( Wech- selhiipfen). 2) Tekoč poskakovati (Laufhilpfen ): a) naprej; b) na vzad; c) v stran nogi premetaje. 3) Tekoč nogi premetaje poskakovati naprej i nazaj ( Laufkreuzhilpfen). 4) Togonogo tekoč poskakovati [Steiflaufhilpfen). 22 5) Togonogo tekoč obračaje se poskakovati ( Steifdreh- laufhUpfen). 6) Tekoč poskakovati, koleni upogibaje. 7) V propanj (kolop) poskakovati ( Galopphiipfen ): te¬ koč tako skakati, da se vedno ista noga postavlja pred drugo. J. Vaje v skakanji ( Uebungen im Springeri). 1) Iz navadnega nastopa skočiti ali z obema nogama ali samo z eno, drugo vzdignivši. 2) Telo popolnem stegnivši iz počepa daleč naprej skočiti i potem zopet nazaj v počep. (Kobiličji skok, Heu- schreckensprung). [Podoba XLIX.] 3) Nogi premetaje sem ter tje skakati. (Zibanec, Wie- gespringen). [Podoba L.] 4) Iz navadnega nastopa skočiti na prste, na lahko a globoko upognivši koleni. 5) Iz razkreke skočiti v navadni nastop ter naopako. 6) Iz prestopa skočiti v navadni nastop, z levo ali z desno nogo prestopivši. 7) Iz prekreke skočiti v navadni nastop ter naopako. (Rezanica.) > 8) Zdaj levo zdaj desno nogo izpomaljaje skočiti: pred¬ se, za-se, od sebe i potem zopet v navadni nastop. 9) Od tal razkrečivši se skočiti i vrniti se v navadni nastop. 10) Od tdl prekrečivši se skočiti i vrniti se v navadni nastop. 11) Nogi prekrižavši skočiti i vrniti se v navadni na¬ stop. 12) V skoku se obrniti na pol, na četrt ali okrog. 13) V skoku z obema petama udariti na platnici ( Dop- pelschlag). 23 14) V skoku z obema kolenoma udariti v prsi ( Doppel- schnelleri). 15) Na desni nogi stoje z desno nogo udariti v platnico. ( Hinkschlag ). 16) Na desni nogi stoje z desnim kolenom udariti v prsi ( Hinkschnellen ). Obe zadnji vaji tudi z levo nogo. >■ ■ ';:. S K Im Zb Trup pripogibati in vsklanjati. Natisnil Jo s ■ 'jtlobKrtikv. Lju/bljanv ^ r, P 'v-,-.:- A Krčislexw. Nizki počep. mr. mr. XIXa Polovni por ep. Peti vzdigati X 'rokama xa seboj. XIX b Trohama pred seboj. Poleni ozdigati. Trup nagniti. Trup obračati. 1 Vagibanje a kolkih . mr. Trup obmeaje nagibali. im. v«i' 1 1 mn. ZrokmtM r/roUtii. Ro7ei stez ati Pripogibanje/. Premene qprte -yie te / brce. ' ■ v s ■ •' v