Izliaja vsaki četrtek i n velja s poštnino vred iz v Mariboru z pošiljanjem na dom
na celo leto . 8 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. , V. n ■ — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. „ V, „' . — fl. 62k. Posamezni listi se dobijo pri knjigarn Novaku na velikem trgu za .i k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 36.
V Mariboru 19. decembra 1867.
Te^aj I.
V kratkem tečaj. Prinašal
YaMIa m Mr@ši@e
Slovenski Gospodar" začel svoj drugi
bo bo
v oni isti obliki
kakor t.
dozdaj
n a j
boljše nauke in naj novejše skušnje o vino sad jo-, živinoreji in sploh vseh gospodarskih 81 vari h.
Razlagal bode vse deželne in državne razni e r e. Povedal bode v kratkem, kar se je važnega 11 o-vega dogodilo po svetu posebno pa v slovenskih deželah. Razlagal bo pod naslovom ..Pod Lipo" niarsiktcn reč in besedo, ktera se v denešnjih časih rabi v političnih in uradniških zadevah, pri umetnikih in obrtnikih itd.
Ne bo zamujeval tudi prinesti večkrat potrebne zdra vilske stvari. Konečno bo v vsakem listu oznanjal ceno žitajn drugih gosi» o d a rs k i h pridelkov.
Častiti gospodje, kteri so bili naročeni prvo leto, so pro-šeni, naj se blagovolijo naročiti tudi za drugo leto. Nadalje prosimo sploh vse rodoljube in prijatelje za duševno in materialno pomoč, da bode, „Slov. Gospodarju" mogoče doseči to, kar se od njega pričakuje.
Naročnina je zgoraj postavljena.	Vredništvo.
Slovenski poslanci in praška „Politika.**
„Politika" piše o naših bečkih poslancih iz Beča 12. t. m. tole:
Slovenski poslanci v dunajskem rajhsratu igrajo tako ulogo, da se Bogu smili, prav za prav ni truda vredno, da bi kdo o njih govoril, bolje bi bilo jih popolnoma ignorirati. Tako vsaj dela vlada, ktera se okoristuje iz zamršenih odno-šajev, ki so med posameznimi slovanskimi plemeni in jiho-vimi zastopniki nastali. Vlada pokazuje pri vsaki mogoči priliki popolnoma ignoriranje že samo po sebi tako pohlevnih voščil slov. zastopništva in se nikdar ne zmisli na to, kar je morebiti kterikrat obljubila. — Ker se je pa v zadnjih časih javnost s temi nam naj bliže stoječimi moži pečala in to velikokrat pri raznovrstnih prilikah, kar nam ravno ni preveč ugodno bilo zarad časti slovenskega po svojih poslancih tako diskreditiranega naroda, moramo tu javno mnenje slovenskega naroda konštatirati: da Slovenci niso z obnašanjem g. dr. Tomana in jegovih tovaršev ne le samo nesporazumljeni, nego so strašno nezadovoljni videči, kako ravno ta mož, v kterega je narod toliko poverenja in tolike nade stavljal, dan za dnevom če dalje bolj vse te nade v nič devlje. Glasovanje slovenskih poslancev za adreso, za pregledano ustavo itd. je harmonijo med slov. poslanci in slov. narodom tako potrlo, da mislimo, da so se že poslanci sami toliko spametovali, da si kakih iluzij več ne delajo, da bi jih narod še kterikrat v kakogod tako poslanstvo volil. Kar se „značaja" dr. Kluna tiče, našlo je jegovo prizadevanje prekrasno plačilo, in pregreha, ktero so ljubljanski „politikom" ■/. njegovo volitvijo zakrivili, ne bode se dala nikdar pred slov. narodom opravičiti! Dalje pravi „Politika", da si bodo vsi naši poslanci dr. Kluna za eksompel vzeli in se zaporedoma z dobrimi službicami preskrbeli, kar še mi dozdaj vsaj o nobenem razun Kluna never jamemo. Klun prav za prav ni nikogar goljufal, k večemu
ljubljanske prvake, poznal ga je že vsakdo poprej svojih 10—20 let skoz in skoz, kajti na svečnico pisani list zagrebških Slovencev natanko naprej pove, kako se bode Klun obnašal, in žalibog spolnilo se je vse to od besede do besede. I) o z d a j še ne dvomimo o poštenosti naših poslancev, ker so dobre, pohlevne duše, Nemec bi rekel „die gemüthlichsten und harmlosesten Leute von der Welt", ki so gotovo vse poprej na svetu recimo : kemiki, tilologi in tudi astronomi, nego politiki. Spominjamo se, da je eden naših znamenit-nejših dunajskih poslancev, ko je Belkredi Bacha iz Linea, kjer ga niti živa duša ni mogla trpeti, v Ljubljano poslal in ko smo vsi nad takim Belkredijevem počenjanjem strmeli, tele globoko premišljene in pravega „prevejanega politika" 11a-znanujoče besede izustil: „Veste, ljubi moji, to je ravno pravi Belkredijev sistem, ker poslal je nalašč tako „energičnega" moža v Ljubljano, da bode birokracijo popolnoma zadušil in s korenino izruval!!! In res pokazal je Bach nepričakovano eneržijo, ktero bodemo še dolgo pomnili."— In možje, ki znajo take politiške diagnoze delati, šli so na Dunaj slovenskemu narodu pravic iskat! Kdo ne bo pri takih okoliščinah nehote zavpil: O saneta simplicitas!
A. kremplj.
(Poskus iivotopisne črtice.) (Dalje.)
Kremplj je vstajal ob štireh v jutro; navado je imel večkrat reči za rana je pamet naj čistejša, o čemur že so bili starinski možje prepričani: zorja je prijazna modricam, kar se tudi pravi: rana ura zlata ura. Bedel je K. mnogo-.ikat prek polnoči, še sedaj pripovedajo Radoslavčaui, da so večkrat še ob eni videli luč brleti v ¿upnikovi sobi. Marljivo je vrtel svetovno kroglo, pregledaval krajeve, meje, reke, kjer stanujo slovanski bratovi; delal je pridno in skrbno, vsaj inači ne bi bilo mogoče toliko spisov zložiti v okolici oddaljeni od učenjakov in knjižnic, kjer se nahajajo pomočki in razozlavajo zapletena vprašanja.
Kr. je bil pisatelj za narod, tedaj poraben, in zato je ponavljal večkrat besede: pisek mi je kladivec, s kterim.si kujem peneze. Redko se den denešnji primeri, da bi se kak slovenski pisatelj mogel dičiti, da mu pisalo polni mošnjo; vendar ni več treba v strahu biti modremu knjiž-nikn, ker Matica in družba sv. Mohora, vsaj tudi dramatiško društvo sezajo krepko pod pazduhe. K. je bil glasovit crk-veni govornik, kedar se je zvedelo, da o kaki svečanosti ali drugi priliki ima govoriti K., vse je vrelo onamo. Ljudje iz sosednih žup so radi prihajali k .Mali Nedelji K. poslušat, vedel je namreč propoved začiniti s primernimi podatki. Kar je K. povedal, bilo je narodu sveto; če je kdo pristavil: K. so rekli, ni bilo več prepira o isti reči. Naj veča K. želja je bila, doživeti slovenskega vladiko, pa ni se mu spolnila; še le dve leti po njegovi smrti so Slomšek v roke dobili pastirsko palico, s ktero so vračali ovce labodske vladikovine, in od 1859. 1. tudi deset dekanovin slovenskih, poprej k Se-kovi pripadajočih. 1842. 1. v Zagreb prišedši bil je na rokah nošen ter jako čislan kakor štirski Slovenec; tu so mu hoteli iz glave izbiti pisanje nemškutarskega spolnika, toda brez vspeha. K. je bil človek prece velike postave, obilnega ži-
vota, poletne dni je bil navadama polečen, pokrival ga je črni slamnati klobuk, in tako napravljen je pisaril v poletnem času, svetila mu je tudi večkrat pintna steklenka ruj-nega vinca na pisni mizi kakor krepilo. Muhar, bivši mo-droslovski učitelj v Gradcu in nemški zgodovinar, črteči vse, kar je bilo slovenskega, znan kot naj hujši slovenožder, od K. šaljivo imenovan Flicgcnmann, ni mogel pregoreli, da je K. na videlo prinašal dične zgodbe slovenskih prededov, da je dokazoval nekdanjo slovenskost gornjega Šlirskegn, daje spodbijal Muhar je ve krive resnitve, Muhar pa ni mogel pobijati Kr., ne vede slovenski. Iz. tega edinega vzroka počel se je učiti slovenščine, toda pomnež v sivih in serih letih je rjav in ne drži stalno, zato je v kratkem slovo dal slovenščini, ter druga ni mogel, nego psovati slovenske modroslovce. Nemške sirote! toliki slabeži ste, nas pa silite, da požiramo vaše rogljače!
(Konec prihodnjič.)
Pod Lipo.
Podučevili in vgodni pogovori.
Osebe: Ljub o mir učitelj v penziji in kmetovavec, Seiu en ko, župan v Ribjivasi, De bel k o kovač, Igli <5 krojač (žnidar), Blagotič in Pelinič kmeta in srenjska svetovavea; kmeti, kuictinje, točarica.
V krčmi: De belk o (sedi pri mizi ima pred seboj ma-selček vina in košček pšeničnjaka. Točarica sedi pri peči.)
Sem en ko (nastopi, se strese od mraza in si tereroke.) Strašen mraz spet danes!
De bel ko: Saj pa je tudi zdaj čas za njega, bolje da dojde zdaj, ko da bi došel spet mesca maja in nam odnesel polovico ali še morebiti več žlahtnega vinca in mnogo drugega živeža. — To imate, gospod župan, (mu da kupico vina) izpite ga in si zakurite ž njim v želodcu in mraz bo k mahi pri čuku.
Se m en ko (vzeme kupico in malo popije). Lepa hvala sosed, saj pa res ni po norcu.
Točarica (stopi h županu in ga pita). Kaj boste zašafali, gospod župan?
Semen k o: Hodi k čuku s tvojim „kaj boste zašafali," kaj ne moreš reči, kaj hočete? če drugače ne veš, tvoje nesramno nemškutarenje mc še bo celo iz vaše krčme pregnalo. Prinesi mi maselček naj boljšega, kterega imate.
Točarica: Tako seidlc fircigarjaV
Sem en ko (zlo jezno.) Hodi k šmencu ti fircigarca ti! (Točarica odide). — Tak > daleko smo že došli, da je vsaka dekla že ponosna na to, če more vpletati v naš lepi sloven ski jezik kako nemško besedico, če jo ravno krivo izgovarja; pa samo počakajte, to mora spet vse drugače biti; če Bog da, se bo tako smetje spet celo iz slovenskega jezika iztrebilo. — Jaz sicer čislam nemški jezik in tudi vsakega drugega, kajti nam je v danešnjih časih res potreben, in sem zato celo za to, da se ga vsaki, ki ima priložnost tudi naj nauči, ker „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš" pravi pregovor, ne moreni vendar trpeti, da se jegove besede mešajo med slovenskega. Ali ne bi bilo smeha vredno, če bi Nemci začeli slovenske besede v svoj jezik vpletati? Sicer so tudi Nemci zlo ponosni s tem, če morejo francoske besede v svoj jezik vplesti in mislijo, da s tem kažejo veliko izobraženost, učenost in Bog ve kaj; pa naj oni imajo, kar hočejo, mi hočemo čisto slovenščino. Res sicer je, da se tudi v našem jeziku nahajajo mnoge grške in latiuske besede, p. apoteka, telegraf itd. ktere so naši bratje Hrvati že tudi začeli iz svojega jezika trebiti, pa po mojem mnenju take besede tudi lahko ostanejo, ker se tudi v vseh drugih evro-pejskih jezikih nahajajo in so že tako rekoč v d o m a če ne.
De belko : Kaj pa je telegraf?
Semenko: Hrvati pravijo brzojav t. j. kar brzo, t. j. bitro javi, naglasi.
De bel ko: Kako pa to gre, da se po tistih strunah, ktere sem tam v Ptuju videl po kolikih napete, besede naznanjajo ?
Semenko: Moj dragi to gre tako — no viš — tako (med tim ko Semenko premišljava stopijo v sobo: Ljubomir, Iglič in še mnogi drugi kmetje, vsi se pozdravljajo in prej že nasoČa ponudita prihodnikom kupice z vinom.)
Semenko (učitelju). No gospod učitelj povžitega malo in po tem me spravite iz zadrege.
Ljubomir (popije malo). V kaki zadregi pa ste g. župan ¥
Semenko: Debelko me je ravno pital, kako se tele-grafira in moram reči, da tega sam ne vem.
Ljubomir: Moj dragi, to se ne da tako hitro razložili, če vendar hočete to vedeti, vam ob svojem času pri meni doma rad to na tanko razložim. Dojdite zatoraj vsi k meni, kteri želite kaj takega znati, jaz vam bom iz srca rad vse razlagal, kar vem.
Vsi (soglasno): Prosimo, prosimo!
Ljubomir: Dobro, dojdite vsake 14 dni ali vsak teden, kakor vam je ljubo k meni, po zimi se bomo pogovarjali pri topli peči, polem pa pod mojo veliko lipo.
Semenko: Lepa hvala g. učitelj, mi bodemo marljivo prihajali, vi pa nam boste marsiktero besedico in stvar razlagali, ktere ne zastopinio in te pogovore bomo imenovali: Pod lipo.
Ljubomir: Povejte še drugim kmetom, kteri se hočejo vdeležiti, vsi mi bodo prav prijetni. Če vas bo več prihajalo, ljubše mi bo in če vam jo prav se prvikrat snidemo taki po novem letu.
Vsi: (se mu priklanjajo in obljubijo, da bodo marljivo prihajali. Iglič (pa vpije.) Bog živi častitega gospoda Lju-bomira. — Živel! (odidejo.)
Gospodarske stvari.
Trsoznanstvo
(Dalje.)
Vreduost. Rjavi burgundec jc na francoskem v Bur-gonji in v Ša in panj i doma, tudi na Renu je vdomačen in da izvrstno prijetuosladko vino, naj boljše za primešanje slabe-jemu; v zalog je tramincc in rizlec boljši. Trs obstane skoraj v vsaki legi in zemlji, listje rano odpada, in rožje hitro dozarja in je v zimskem in spomladuem mrazu trpeče. Vsaka izreja in rez mu je prav, vendar naj boljše je nizko izrezan, kratko s nekojimi biki ali ločni rezan. Bolj stari trs je prav rodoviten, v cvetu obstoječ, in rano zori, zato je priličeu v take Jege, kder drugo nerado dozarja.
St. 66. Burgundec pepelnati, (stahlgrauer Ruländer, lat. vit. clavenea cinerea).
Jagode bolj rdečerjave, bolj pepelnate, drugače vse enak prejšnenin.
Št. 67. Burgundec črni, schwarze Burgunder, schwarze Klevner, Champagner, Klebroth, Frttbblaue, Gutblau, Augustiner, francosko: Franc-Pinea», hon plant, Rajscn de Bour-gogne, Novien, itd. laško: Pignola; znabiti kranjska pi-njela, lat. Claveuia nobilis, Vit. vinifera var. burgundiea.
Trs, listje in skoraj vse enako rjavemu burgundcu, samo listje postane v jeseni bolj rdečkasto ali samo rdečemaro-gasto, iu jagode so bolj temnomodre, naduhane, s belimi brazgotinami.
Vrednost. Ravna sc z njim, kakor s prejšnun rjavim, le to velja več, da je modi i burgundec prva skoraj edina trta za žlahno rdeče vino in je v resnici kralj rdečih vin, zato, ker še v slabi legi in pozni jeseni dobro vino da, in ker prej zori, se naj za se sadi; za črno viuo mora grozdje prav zrelo, jagode že zgrbančene biti, in z mešički zavreto da tisto žlahtno kapljico, na ktero Nemec poje: „Der Kaiser allein, trinkt Burgunderwein"!, tudi belo vino da ravno tako dobro in na francoskem delajo šampanjec (penino) iz njega.
Štev. 68. Burgundec modri ali Arbstec, (blauer Arbst) ima blizo tista imena kakor prejšnji trije, lat. Clavenia tenui-corma.
Razloči se od črnega ali rjavega burgundca po mauj narezanem, bolj ravnem okroglem listju z debelo in bolj kratko petljo, posebno tudi po debelem receljnu in ker pozneje zori. Je bolj rodovit, da močno vino, in se priporočuje kakor prejšnji.
Štev. 69. Burgundec rdečelistni ali morlinec modri, (blaues Möhrchen), ima mnogo imen, kakor prejšnji bur-gundci, se tudi od teh malo razloči, post: listje postane že julija rdečkasto, v jeseni celordeče, ima žoltozelene, svetle žile, grozdje je rahlo, trta manj rodovita, ker se v cvetu rada smodi, zato je zadosti o njem.
(Dalje prihodnjič.)
O nasoljen ju .«vinskega mesa.
Ker je došel čas, v kterem se navadno koljejo svinje, je naša dolžnost, da kratko opomnimo, kako umetni gospodarji
svinjetino nasoljcvajo. Mnogi gospodarji še zdaj svinjetino ravno tako nasoljevajo, kakor so jo nasoljovali nekdaj naši predstarši, da namreč meso samo s suho soljo ali tudi soli trom potrosijo in vterejo in za tim meso v kako posodo vložijo. To delo je sila težavno in mudno, ker se mora meso dolg čas prelagali in poljivati in pri vsem tem, ne
Crcmoči nasol mesa skoz in skoz in se zatoraj lahko po-vari. Oe pa se po tem načinu meso nasoli, kterega tukaj priporočamo obljije soljena voda meso od vseh strani (ker se meso celo v njo vloži) in vsak lahko zastopi, da je tako nasoljenje ne samo lahko, temoč tudi zlo koristno, ker soljena voda premoči meso skoz in skoz in ineso se ne more pokvariti in pokončavajo se tudi trihine, če bi v mesu bile. Tako nasoljeno meso se lahko mnogo let celo dobro ohrani, in kar še je tudi nekaj vredno, dobi mnogo boljši okus. V Angleški, Belgiji, Bcrolinu, Vratislavi itd. je to že dolgo znano
m se ravna tako le:
Za cent mesa nasoliti se vzeme. 7 funtov 15 - * 11
rt i
<Va
kandisa
in
na
lotov kuhinske soli „ solitra
„ slaakora (cukra)
27 pintov vode. Ta zmes se mora močno in tako dolgo kuhati, dokler kuhajoči se zmesi ne plava črstvo jajce. Ko se ta juha popolnoma razhladi se meso v njo vloži in tako obteži da juha za dva palca čez meso stopi. Poprej, ko se meso v juho vloži in kedar se iz nje vzeme in poprej, ko se v dim obesi, se mora 1 — 2 dni na hladnem, suhem in vetrovnem mestu obešeno dobro posušiti.
Dobro je, če se ta slana voda nekoliko dni prej, ko se rabi, napravi. V soljenijuhi morajo ležati pleča 4—5 tednov, slanina (špeh) 4 tedue, rebra in drugo meso 2—3 tedne ali prav za prav tako dolgo, dokler meša popolnoma rudeča ne postane.
Ta slana voda je, če se več ne rabi uaj boljši gnoj za špargeljeve grede, mora se vendar prej ko se rabi, z voda zmešati.	P. L.
Horiovifost krompirja.
Nekemu vrtnarju je bil poslan po pošti iz početka marca j cd en krompir, o kterem je pešiljavcc pisal, da gaje dobil ¡zraven iz Aleksandrije, in da ima vse lastuosti dobrega krompirja. Vrtnar je taki začel ž njim po vrtnarskem do tega ravnati, da dobi od njega kolikor naj več mogoče krom-pirčekov za saditev, in že iz početka maja jih je dobil 2301 ktere je taki na |irostem v dobro zemljo zasadil. 14. oktobra je krompir popolnoma dozorel in ko so ga izkopali, so dobili blizo 2 vagaua lepega krompirja, med kterim so neki gomolji bili debelejši od moške pesti.
-¡-«S!»
ljskih črvov. 25 gosenic in edno celo miš, ktero je živo v skrinjo spustil. Če je jima dal surovega mesa s zeliščem zmešanega, sta požrla samo meso, ko pa je jima. dal samo želišče in korenje, sta v kratkem glada pocrkala. Weber je izrajtal, da dva krta v jednem letu požereta 20.000 črvov. — Ne moremo zatoraj zadosti kmetovavcem priporočati, da naj krte, kot velike svoje dobrotnike varujejo.
O sejanju ovsa. Gorski oves v dolinah sejati je zato koristno, ker se drač ali plevelj s tem odpravi, gorski drač namreč v dolinah ne raste.	J. Ž.
Boj
je v
Domače stvari.
Ptiče in krte moramo varovati. — Ptiči in krti požerejo mnogo mrčesa, to je gotovo vsakemu znano. Da vendar mrčes p. o griči, gosenice, črvi itd. zlo mnogo kvara dela je tudi vsakemu kmetovavcu znano, noben vendar ne misli, da bi toliko kvara napravili, kolikor ga v resnici sto rijo. Bajta se z vckšino samo to, kar se vidi, ne vendar tudi ono, kar se ne vidi. V novejših časih se je vendar kvar, kterega mrčes dela, tančneje prerajtavati začel, in glej, pokazale se so strašne številke. — Kolouski časnik piše, da so zvendenci v ti stvari cenili kvar v malem Apenburškcm okraju, kterega so tamo napravili ogriči leta 18G6, na 185.000 tolarjev (tolar velja 1 fl. 50 kr.); v srenji Lüdweilerski pri Tridentu na 40.000 tolarjev, in v treh okrogih knjezovine Halbei-stadtske celo na 1,433.000 tolaijev. Celo jed-nake številke kvara so se tudi izrajtale v 50 drugih okrogih. — To bi morali oni dobro premisliti, kteri tako marljivo in nevsmiljeno krte in uboge ptičice lovijo in uniar-jajo. O tem so že časniki mnogo pisali in umni gospodarji govorili, ali dozdej še v mnogih krajih brez vsakega vspeba. — Kedaj se bodo vendar naši kmetje prepričali, da so te živalice jihove naj vekše dobrotnice?!
Hasek krtov. — Kar se tiče velikega liaska krtov za gospodarje, je sporočil Weber iz Ciriha sledeče: On je pre-iskaval želodce 15 krtov, kteri so bili v različnih krajih vlovljeni in v nobenem ni našel niti zelišča niti korenja, temoč same živalske ostanke. Weber je zaprl nektere krte v neko j skrinjo, ktera je bila s prstjo napolnjena in zdelomo s rušo' s (trato) pokrita. Posledek je bil ta, da sta v deveterih dnevih dva krta požrla 341 ostudnikov (Käferlarven) 123 zerne-
soper zakon, šole in konkordat.
Na cedilo djal. Branko - Čuš.
(Dalje.)
3. Od kod pa je ta civilni zakon? Kdor misli, di g. dr. Mtthlfeldovi glavi prvič zrastel, se moti. „Za-plotnemu zakonu" je lepa Francoska mati, oče mu je ne-verstvo, ktero je pred 100 leti ondi razsajalo in v grozni prekuciji končalo. Pač bi se naj vsak previdni Avstrijan za ušesi popraskal in nekoliko premislil, kedar se mu hoče postav.i dati, ktera je izposojena od takih ljudi. Nastala je ondi kmalu huda zmešnjava v zakonskih rečeh. Marsiktcri je bil 5 po 6krat zaporedoma oženjen, akoravno so vse žene živele. Posled-njič je posvetna oblast bila primoraua nerazvczljivost zakona ukazati. Moj Bog! nerazvezljivost zakona je od nekdaj katoliška misel, in zato so Francozi sopet morali poprijeti, kar so poprej nespametno 'zavrgli. Enako bi se znalo zgoditi pri nas.
i. Kaj je k temu reči, kaj stori t i V Neki moži-cclj, ovači moj prijatelj, je vpil: „Slava Miihlfeldu — zdaj ne bo treba fajmeštrom toliko plačevati, zdaj se bomo zelo fal ženili!" Počkaj! Kdo je stareji: katoliška crkev ali Miihlfeld? Rečeš: crkev. Dobro; pa vedi, da bode crkev dolgo, dolgo preživela še Mtthlfelda in njegov civilni zakon, in tudi tebe možicelj. I/, tega pa sledi, da bo crkvena zakonska postava vedno ostala. Sledi dalje, da bodo kristjani vedno se v crkvi oklicevali in poročevali; zakaj med kristjani je. zakon zakrament, iu brez zakramenta ni zakon. Če tedaj tisti, ktere je župan poročil, se ne bodo hotli tudi v crkvi poročiti dati, niso nikdar zakonski, ampak očitni grešniki, in jih zakon je divji zakon. Ljudje bodo imeli potem tudi plačila in več potov, kakor poprej; razun, če bo posvetna gosposka zastonj in brez štempelnov svoje opravljala. No, to pa ti bodi. Kakova dobrota bi tedaj bil ta novi zakon ? Bil bi takov zakon sicer veljaven pred posvetno oblastjo; — pa druga je pred crkvijo, pred vestjo, pred Bogom. In nikakor ni dvomiti, da bodo previdni kristijani tudi za naprej crkveue postave zastran zakona spolnovali že zato, ker njim nerazvezljivosti zakona nihče drugi na celem svetu ne zamore zagotoviti. Ali kaj bi ti oča rekel, ki imaš pridno hčerko, pa bi prišel prihodnji zet iu bi prilično tako govoril: „Ljubi oče! meni se dopade vaša Mica, jaz jo vzemen za ženo, toda s fajmeštrom nečem nič opraviti imeti; ženim se po civilno!" Ali bi te ovaki snubač ne žalil, in pošteni tvoji hčeri sramote ne delal? Po pravici bi mu jo odrekel.
In da bi zares zakon po novem kopitu sklenen pri mar-sikterih le kratko trpel, si lahko že za naprej izrajtaino, ako pomislimo, da ravno taki lahkomišljeui ženini iu neveste, kterim bi civilni zakon dosti dober bil, si ne bodo veliko drug drugemu prizanašali, ampak bo hitro med njimi ravs iu kavs, ker bo meujkalo milosti in blagoslova od zgoraj. Že zdaj se razdraženi zakonski včasi težavno spravijo, kaj šele bo, kedar bo po postavi dopuščeno, za volj razprtije se ločiti in zopet dalej snubili?! V naglici se brž reče „ni mi prestati več?" in ako se to trikrat pred posvetno gosposko stori, sme se zakon razdreti, rckši: V sled §. x je zakon med Ba-Iaževim Brckom in Greukovoj Grčkoj razločen. Z otroki in s premoženjem se imata deliti. Vsaki se sme zopet ženiti ali možiti, ako mu je drago."
Kaj pa bo z ubogimi otroki, kaj s kristijansko odrejo? Zares, človeku se dozdeva, da kaj takega pri nas ni mogoče. Pa pri nas se je že marsikaj zgodilo, česar se nihče poprej nadjal ni. — Kristijanski zakon (ncrazvczljiv) je naj boljša podlaga rodbinski sreči, lo pričnjo vsa stoletja. Dobro odre-ene rodbine so pa podlaga sreči in blagru cele države. Zato se bojim, da po novi zakonski postavi krhajo in odpravljajo sonet drugi kamen, na kterem je sreča in blagor Avstriji pozidana. Zali Bog, da se to vjema z našo notrajno
politiko. — Mecjšine se šopirijo čre« natorne večine. Tudi onih število, kteri bodi si iz kakoršnega koli vzroka civilnega zakona potrebujejo, je vendar le majhno. Menjšina se drzne ogromni večiui nekaj za zakon vrinoti, česar za zakon nikdar spoznati ne more in ne sme. Tako! in to se reče „prostost vesti". Sicer še ta postava ni potrjena, — vendar ko bi se to zgodilo, ima gotovo večina katoličanov pravico po postavni poti se upirati, dokler je ne podere. Vsak pa ima pravico tirjati, da ga vlada ne sili pred posvetno oblastjo zakona sklepati, da tedaj crkveni zakon pripoznava.
Gotovo, da bo vojska za kristijansko oarejo v šolah veliko hujša, pa tudi hasnovitejša in te važne reči prihodnjič
Zgodovinski spominki za prosto slovensko
ljudstvo.
Spisal Davorin Trstenjak. Slovenska imena vesi, potokov in bregov v gornjem itajeru v listinah od leta 1174.
Otokar VIII. vojvoda štajerski, kteri je posebno bil darežljiv do crkev, je sekavskem u štiftu (kloštru) dal hosto za rejo živin pripravno z hribi in planinami vred (sylvam gregibus alendis aptam, cum montuosis et planis). Ta planina se je velela: Trigorole, gotovo popačeno iz: Tri-glavlje. Ta planina se je tudi velela: Vochorberg to je: Bohor-Bogor-boga Triglava breg. Tudi na dolnjem Štajeru blizo Planine (Montpreis) je breg Bo bor.
Daje Bobor-Bogor pričuje ta okolščina, ker se dolina pod Bohorom veli že ponemČena Gotstal to je Gott est h al bogova dolina. V ti dolini je stal veliki dvor za živino imenovan: Oborvviž, od starostov, besede: obor-živinski hlev. Vode, ktere so tekle skoz ta velika posestva so se velele: Trieb a, to je trebna voda, Grada in Tue-dinge to je: Tvedinja, Bistrica inUndrima. Slednja beseda je zelo važna, ker se prepričamo, da so tadaj Slovenci glasnik staroslovenski a —o-an — ou, kot un izgovarjali. Undrima- And rima, primeri: An dri ca pri Gradcu, iz staroslov. Besede: an dr a, novoslov: odra, aqua fluctuans voda z močnimi vali tekoča.
Eden travnik se je velel: Gaevazetoje: Govačc, travnik, kjer seje goveja živina pasla. Imenuje se pašnik: Vrezen to je: Breze, dalje dolina: Preduot-Predot, dalje pašnik: Pouchschach to je: v pušah, dolina J elnich, to je: Jelnik, kjer so j eI e rastle, in hosta: Eisengor, to je železna gora. Eisengor je že pol nemška pol slovenska beseda. (Diplom. Styr. I. 162. 105). V Sekavi so bili regulirani korarje sv. Auguština. Od tega kloštra je dobila ime sekavska (graška) škofija. Sekava pomenja kraj, kjer so boste posekali, in pozneje njive in travnike napravili. *)
Novičar.
Državni zbor.
V 60. seji državnih poslancev se je bila vnela prav huda borba med centralisti in dualisti. Na dnevnem redu je nauv reč bilo sporočilo postavinih osnov, ktere je vlada v posvetovanje predložila posebnemu odboru zastran vredbe denar-stvenih razmer z Ogersko. Večina je predlagala, naj se znane postavine osnove prejmejo, namreč o prineskih skupnih, o državnem dolgu in o kupčijski pogodbi z Madjari. Skene strogi centralist in poročevavec odborove manjšine pravi med drugim tudi; da bi bilo boljše, da bi se bila ta reč vredila a državni zbor se o nji ne bil prašal. Tako bi se bila vsaj mirna vest ohranila. Odposlanci državnega zbora, pogajajoči se z odposlanci madjarskimi niso razumeli važnosti prijetih pogojev; je v obče žalostno, da nimamo takraj Litave takih zastopnikov, kakor Madjari, kteri koristi svoje dežele dobro zastopujejo. Minister, kteri je podpiral državnike ki so ogerskemu kralju svetovali, naj bi ne pri-poznal državnega dolga, ki ga je avstrijski cesar naredil, ne g rej o (spadajo) na te klopi, ampak na drugo klop. (Na klop obtožencev?) Pri teh
*) Slovenec je bil vsigdar priden gospodar. Lepo štajersko deželo, ktero so opnstošili nemški Gothje, Heruli, Markomani, Kvadi pozneje divji Huni in Obri, je Slovenec sopet obdelal, vesi postavil in mesta, in vendar še ga strastni piaavci imenujejo barbara in divjaka, in če se za svoj lepi jezik potegne, fanatika.	Vredništvo.
besedah je nastalo silno gibanje se po celi zbornici naj veče pa med ministri. Govornik je dalje očital g. Beustu, da se poslužuje disposičnih denarjev k napravljanju javnega mnenja, in da je pridobil domače in tuje časnikarstvo, in da je ceio posamezne ude odposlanstva z svojim vplivom si po-voljne napravil. Predsednik govornika opomni, da bi se tako ne govorilo več v zbornici, na kar mu govornik odgovori, da posvaritve po svojih mislih ne zaslnžnje. Na to je prijel g. Beust besedo inskušal pobijati Skeneovo očitanje, z čim se je C0. seja končala. V 61. se je o poravnanju v denarstre-nem oziru z Madjari dalje besedovalo. Kavno tako v 62. seji, v kteri se je postava o prineskih kraljevstev in dežel takraj Litave od večine državnega zbora prijela. Cislajtauija bode tedaj res «0% plačevala.
—	Za Skeueov nasvet je Slovenskih poslancev glasoval: Grof Barbo, Črne, Lipold in Toraan ; ostali pa tedaj za vla-din predlog.
„Vidov dan" piše: Stari in novi svet se bojuje za narodno enakopravnost. Srbi bodo tudi v tem častno in slavno svoje poslanstvo spolnili.
—	Iz „Banske Bistrice" (Neusohl) se piše v „Zu-kunft": Dobro bi bilo ponoviti, da se v Ogerski posebno slovenski narodni duhovni zlo preganjajo, ker ti so voditelji ljudstvu. Z ravnateljem Čulenom se je začelo, ko so ga v Levoko prestavili; pol-leta kesnej so neki gimna/.ialski profesorji in potem pa Saši ne k službe zgubili. G. Zajmus ni bil potrdjen za kateketa, C h raste k, kteri je bil 17 let profesor, niti ni dobil fare. — Tako se pri nas silno nastopa proti duhovnim, samo da bi postali magjaroni. — Izvrsten
(ledagog, gospod F. M raze kje bil potem, ko je više deset et mnogo izvrstnih učiteljev izučil, vel i ko srčno ob službo djan in sicer zato — ker je bil — tujec. Jegova domovina Morava, je odgnanega hvaležna prijela in mu dala jednako službo, ko jo je imel prej. Na njegovo mesto pa je imenovan neki Brezanoczi, o kterem se pravi, da celo ni pedagog. Zakaj bi to tudi potrebno bilo? Saj je prek in prek zadosti, če novi učitelj le same magjarone izučuje!
—	Kakor se glasi sta narodna dvorna svetovavca dalma-tinsko-hrvaško slavonske dvorne kancelarije gg. Utješeno-vič in Milic, ktera je Rauch ob službo spravil, spet dobila državne službe.
—	Iz glasov, kteri so zastran volitev v deželni zbor, dozdej došli iz Hrvaške, se kaže, da bode pri zdajnih volitvah madjaronska stranka narodno prekosila; pa temu se celo ni čuditi, saj Hrvati volijo zdaj v onih istih okolščinah, v kterih so volili zadnjikrat Čehi in Slovenci kranjski.
Tržna cena
pretekli teden.
Pšenice vagan (drevenka) . Rži	...
Ječmena „	...
Ovsa „	...
Turšice (kuruze) vagan Ajde	»
Prosa	„ . .
Krompiija	„
Govedine funt
Teletine „	...
Svinjetine črstve funt
Drv 36" trdih seženj (Klafter)
„ 86" mehkih „ . ., 18"
Oglenja iz trdega lesa vagan
„ „mehkega,, ,, Sena cent
Slame cent v šopah
„ „ za steljo Slanine (špeha)cent Jajec, tri za	...
Cesarski zlat velja 5 fl Ažijo srebra 119.25. larodno drž. posojilo
¡1
>=5
s	
s	3
>f	> O •
cC	U
«s	1
a o«
ft : kTtflT k.^Il., k.Jl_k. 5 80,| 6 85:. 5;50„ 5 50 3 801 4 20 3 70 3 70 2'80 |i—j---
1	80 2 — 1150 1 50
2	80 3 25 3 — 3 —
2 80 8 — 2 56 --
8 — 5 20 5 60 2 50 1 80 1 25 — — j!—I—
-.18 — 24,-¡25 —25
—	24 — 26 — 25!— 26
-	30 - 26' - 26 - 26 9-10-10-^0 —
"^l.- l--- 3 60 —---
—	80,—¡40 — 55 -- 45
-	60 - 30J-140 i:3o;
76 kr. 65.10.
1'- 1-
1 20Ü 1 10i|—90!—¡65
-	80S-.80 - 70!—¡45 42 — ¡38 —--— —
-	loi-iio!-:-!-1-a. v.
Loterijine srečke.
V Gradcu 14. decembra 1867: 3 54 44 79 58 Prihodnje srečkanje je 28. decembra 1867.
V Trstu 11. decembra 1867: 80 40 1« 46 04 Prihodnje Brečkanjo je ?1. decembra 1867.
F*jriloga št. 36. „Slovenskega Gospodarja.'
za pre>
Ne to-Ie dopisniku K. v „roforini"
inislik
Da duhovništvo nespametno ravna, ko se za konkordat poganja, skuša dopisnik se sledečimi razlogi spričati: 1. je zvedel celo od marsikterega častitega (??) duhovnika, da je treba duhovsko vlado (hierarhijo) od glave do nog očediti. — Mi odvračamo dopisniku R., da naj skuša naj preje svoje vredne prijatelje duhovskega stanu pregovoriti, da začno cede nje precej sami pri sebi. Sv. crkev ima sama v sebi moč, posvečevati svoje vernike, in naj bolj skrbi zato, da sojeni služabniki možje po volji božji. Kdor je tedaj pravične volje, naj začne sam pri sebi čedenje, našel bo obilne pomoči v zakladu sv. crkve, kterega konkordat ni raznesel, marveč lepo še zavaroval: komur pa zato mar ni, ampak le hoče da se duhovska vlada od glave do nog očedi, dela po načinu krivovercev vseh časov, ki so tudi s tem izgovorom svojo lastno napako zakrivali, ker niso ne iz daleka umeli, kaj da je prav za prav crkev.
2.	Omenja razmero med škofom in nižjo duhovščino, češ da pač nimajo duhovniki vzroka potegovati se za crk-veno pogodbo. — Čudežna logika to! Ali je mar škof crkev? Ali se glavne pravice crkvene cenijo po tem ali onem škofu? — Sicer pa bi radi vedeli: kdo je naprosil dopisnika R., da se vede kot odvetnik nižje duhovščine? — Kar je
vrlih vojakov, ti stoje vsi pogumno v bojni vrsti, kadar so- je izcimilo po boljšem načinu šolskem versko prepičanje; vražnik pritiska; kteri bi se tedaj še krmevžil zaradi oseb- in tudi slovenski narod ne tava več v onej temoti, kakor nih vzrokov, temu bi se po pravici reklo, da je prav šle-: pred 300 leti, ampak že prav dobro ve, da vera ni kakor vasta duša. Razumite? Za stvar gre, a ne za osebe! oblačilo, ki se po okoliščinah preminja. Slovencev toraj, ako-
3.	Dopisnik R. se spenja še više, ter kaže slovenski, ravno nesrečne kristijane v razkolništvu za svoje ednokrvne duhovščini proti jugu, kjer je neki narod, ki je nedavno: brate spoznajo in ljubijo vendar jih verska zmota z ože-še tako silno pobožen (bigott) in ves vnet kat. duha bil, njenimi popi vred omamila ne bo. — Naša politika je ista, zdaj pa brez konkordata, brez samostanov, brez samstva kakoršno zastopa slavni, prevzvišeni biškop Strossmajer: (celibata) biva. — S tem cika dopisnik R. menda na Ita-! Bližati se na književnem polju vsem Slovanom na jugu, in lijansko, češ da utegne tudi pri nas skoro tako biti. — Mo- — v Boga zaupamo, da na tem potu po priprošnji sv. Ci-goče, ako namreč obveljajo slobodušne crkvene naredbe, rila in Metoda prežalostnemu razkolništvu glavo steremo! ki jih novi crkveni očetje v bečkem državnem zboru kujejo! Katoliška crkev premaguje vse zmote!
5. Slednjič straši dopisnik R. duhovništvo slovensko s tem, da izgubimo potezaje se za crkvene pravice simpatijo pri — Nemcih, s kterimi moramo vendar v ljubem miru živeti; še bolj pa pri Slovanih! — Ali ni to ono ravnilo: da se mora z volkovi tuliti! Ker nemški svobo-duhi katol. crkev sovražijo, zasramujejo, toraj bi morali — po Rovih mislih — tudi mi Slovenci tako delati, samo da
4. Posebno polzko pot je pa dopisnik II. nastopil, ko kaže slov. duhovščini na §rško-slovansko, t. j. na raz-kolniško crkev, ki sega noter do slovenskih mej. Stvar sicer zamolčuje, pa lahko jo vsak pogodi, namreč: da utegnejo tudi nad Slovence skušnjave priti od razkolnikov. Da Slovenci niso tako trepasti, ampak se dajo vneti novim idejam (mislim), spričuje dopisnik s tem, da so tudi za čas luteran-skih homatij z duhovščino vred pristopali k luteranstvu; toraj — no, no, — utegne tudi v prihodnjič kaj takega se zgoditi ?
Dopisnik R. je bral, kakor se mu vidi, tudi crkvene dogodivščine nekaj; samo dve reči je spregledal: prvič, da so izmed duhovnikov tedaj le nek ter i odpadniki bili, ki so dakako grozoviten izgled s tem dali prostim ljudem, kakor volk vselej neusmiljeno trga; drugič da so posebno nemški graj š a ki pritiskali na svoje podložne, ter je marsikdo prišel med Lutrovce ravno tako, kakor sedaj se svojim podpisom na prošnje soper konkordat, o kterej stvari toliko razumi, kakor mi vsi o mesečnih prebivavcih. — Ali, dragi gospodine R., časi so se od 16. stoletja sem jako spremenili! Posebno od kar je sv. crkev v sled konkordata bolj svobodna postala, ter so začeli v resnici crkev vladati apostolski nasledniki, a ne svetno činovništvo (birokracija): od tega časa, recite kar hočete, je tudi duhovščina v povsem drugem, namreč katoliškem duhu izrejena, ter se
Pa če se tudi vse to zares izpelje, naj bode dopifenik R. uverjen, da duhovščina nikdar samstva zatajila ne bo, kakor je tudi laž, da bi ga italijanska duhovščina bila zavrgla, razun če dopisnik v mislih ima enega ali drugega Judeža, ki je pozabil svoje svete dolžnosti. Samstvo je poglavitna postava kat. duhovništva, ktere ne more odpraviti nijedna oblast na svetu. Gotovo ga pa ni poštenega Avstrijanca, ki bi si želel onega stanja, kakoršno je že več let sem na Ita- nam nemški ali nemškutarski bratci porečejo: pravo — Slo-
lijanskem. Naj navedemo tukaj na kratko popis italijanskega raja, kakor ga je podal v francoskem starešinstvu baron D up in po pismu, ki mu gaje pisal na Italijanskem bivajoč jegov prijatelj. „Nič bi se sedaj Italijanom bolj ne prikupilo, — pravi franc. politikar — kakor da bi kralj državne poslance (kakoršni so sedanji) domu odpravil in nekoliko let sam vladal. Toda Viktor Emanuel se tega ne upa. Velika armada se pripravlja . . . čemu, to bode pri-hodnjost pokazala. Govori v državnem zboru bodo raznesli iskro, ki bode vnela veliki požar na jugu, posebno pa v severni strani, v Piemonteškem; kajti naj bolj nevarno italijanski edinosti je mesto Turin, kder se nekdaj toliko pri-
venci plešejo tudi z nami! Ali skušnja nas uči, da si od večine vsaj Štajerskih Nemcev nikakoršnega priznanja narodnih pravic nadjati nimamo; Graški deželni zbor bi moral vse druge strune napeti, preden nam bo mar za simpatijo Nemcev, in tudi vtem primerljeju nikoli vere in uda-nosti do sv. crkve žrtvovali ne bomo kot plačilo za nemške simpatije! Kar pa Slovane zadeva, se prav ponašamo ž njih vedenjem v crkvenih zadevah in bi le bilo želiti, ko bi tudi Štajarski Slovenci tako sijajno in pogumno bili pokazali svoje versko prepričanje, kakor bratje Kranjci in posebno Čehi, ki so sicer tudi izvrstniši politikarji, kakor dopisnik R., ter dobro vedo, da sedanji vihar soper crkev je posledek dua-
Ijubljeni kralj očitno zasramuje. Vsi časopisi govore o raz- lizma, in dualizem sam je posledek in sad nemške hegemo-rušenju edine Italije ... V denarstveni zadevi ne čaka Ita- ! nije takraj Litave.
lije.druga, kakor da pride na kant, akoravno je posilama Predolgo smo se mudili z dopisom, kterega gotovo ni-pograbila crkveno premoženje . . . Italijanska vlada ni v jeden naših narodnih veljakov podpisal ne bo, posebno stanu, dihali po ulicah in Garibaldincev v zboru brzdati, pa nijeden tistih, kterili slavna imena z R—om počenjajo. Sovraštvo je zavzelo vsa srca. Ni več spoštovanja do kralja; Je li morebiti „Reform"- in dopisnik, podpisaje se s pis-duhovstvo se zasramuje in narod se spriduje (demoralizira). i menko II kukavico posnemal, ki daje tudi drugim ticam svoja Kar je povsod po Italijanskem čuti, da se v teh-le besedah jajca izvaliti?	Dr. Ulaga.
dopovedati: „Vse je nezadovoljno, nihčer ne zaupa, da bodo
stvari, ki so zdaj na dnevnem redu, obstanek imele." Taka je blizo na Italijanskem; in zakaj? Prav zato, ker se sv. crkev z nogami tepta, naj svetejše reči očitno in brez kazni zasramujejo, s kratka: ker prekucija zvonec nosi! — Takošno stanje mora tudi pri nas nastati, ako svoboduhi se svojimi nameni zmagajo. In k temu bi še duhovščina pri-pomagala z tem, da zdaj lepo molči!
I>opisi.
Iz Maribora ® 10. t. m. je okrajno zastopništvo imelo sejo, pri kteri je med drugim tudi soglasno sklenole, naj se napravi prošuja do gosposko zbornice, da se naj odpravi konkordat in loči šola od crkve. — Če ta sklep ne bo osrečil celega okraja, kaj pa ga te bo? — Nadalje seje v tej seji tudi skenolo, da se za prihodnjo mariborsko trso- in
sadjorejno šolo ustanovi pet prostih mest (štipendij) za rejence iz mariborskega okraja, za kterih vsakega se bo iz okrajne denarnice plačevalo vsako leto 120 gld.
Kar se tiče te že mnogo let zaželene in res zlo potrebne šole, se čujo zlo čudni glasi o nji. Tako se je pred kratkim v nekem javnem zboru izreklo, da deželni odbor hoče napraviti samo celo majheno vino- in sadjorejno šolo v Mariboru, t. j. hoče samo dati, nekemu učitelju v Mariboru nekoliko poprečne plače (pavšalo) kteri bi si naj najel košček njive in vinograda in tamo učil vino- in sadjorejo. Če bi se to zgodilo, te bi že vredno bilo, da se taki prosti prostori osnujejo — in da se je o ti reči že toliko govorilo in pisalo! — Mogoče je vendar vse, vsaj je zadosti znano, da ljudje ne dajo radi kaj dobrega iz svojega mesta ali okraja. Šado- in vinorejska šola se bode morala v Mariboru napraviti, ker je to sklep deželnega zbora. Bojimo se, da se bode zatoraj obrezovala ta stvar kolikor naj več mogoče in se samo toliko storilo, da se bode reči moglo sklep deželnega zbora je izpeljan. Upama. vendar da še se bode o ti važni in zlo potrebni stvari enkrat v deželnem zboru besedovalo, in da se ta reč ne bo tako lahko odpravila, kakor neki gospodje mislijo. — Zdi se tudi, da se osnovanje rečene šole v Mariboru riva na zlo dolgo pot iu da bo sreča, če se bode še le v dveh letih kaj začelo.
Na okrajno zastopništvo je došlo tudi vprašanje od deželnega odbora: Ali je potrebno, da se več malih srenj v jedno zloži. Da se reši to prašanje je osnovan odbor od 5 udov, kteri naj to reč pretresejo in o nji v prihodnji seji pred-lože. G. Tappeiner, kteri se je že prej odpovedal dežel nega poslanstva in mestnega županstva v Mariboru se je pri ti seji tudi odpovedel predsedništva v okrajnem zastopništu.
14. t. m. je bila v Mariboru volitev deželnega poslanca za mesto Maribor. Kandidirali so dr. Reiser, dr. Mulle notara v Mariboru in g. Brandstetter posestnik v Radvanju. Dr. Reiser se je vendar zadnji dan kandidature javno odpovedal in priporočal g. dr. Mulle-ta, — kar vendar temu ni mnogo koristilo, ker je z veliko večino bil izvoljen g. Brandstetter. Tudi narodna stranka je volila Brandstetter-ja.
Iz Radoslavec pri mali Nedelji 13. decembra 1867. Dragi „Slovenski Gospodar"! dovoli, da tudi jaz kot prost kmetovavec, ti prvokrat, in sicer pred koncem prvega tvojega leta, kratke vrstice pišem, ter naznanim, kako se nam tukaj kaj godi. — Z letošnjo letino smo hvala Bogu, prav zadovoljni, ker razun hajde se nam je vsaka reč dobro obnesla. — Tudi vinske kapljice smo veliko pridelali. Dobrota mile božje roke nas je z vsem tako obdarovala, da sedaj brez skrbi na pomankanje vživamo svoje spravljene pridelke. — Sedaj nas je popolnoma zaprlo, ker sneg velik nad pol sežnja nas je zapal, tako da razun tiru ga je težko pregaziti. — Volitve občnih županov so že pretekli mesec dovršene, toda pri nas večidel celo narodno. — Kakor že delj časa po večih mestih dela konkordat veliko hrupa, tako so začeli tudi tukajšni po deželi rastreseni nemškutarji na vse grlo soper njega govoriti češ, da je kriv vseh nesreč avsriji-skih. — Ni dolgo, od kar sem v neki gostilni, pogovarjaje se o evropejskih zadevah in o žalostnem avstrijiskem stališču k slednjemu prišel tudi na sedaj tolikokrat imenovano stvar — konkordat. Pri ti priči začne neki znani in učeni nemškutar na vse grlo vpiti soper to crkveno pogodbo rekoč, da je vzrok, da kmet plača sedaj 40 gold. med tem ko je pred njo plačal le deset. — Dalje je kvasil ta aristokrat, da je konkordat ovir vsega napredka zato, ker nam je potrebil vso nemščino iz ljudskih šol (kdaj ?) tako da sedaj otrok za-pustivši ljudsko šolo, idoč v više, mora po tri leta to ponavljati, kar je pred konkordatom v enem letu tako srečno (menda izvrstno) dovršil. Govoril bi še bil gotovo več ; toda misli nam niso se vjemale, bilo je tedaj dovolj. — Nočem se spuščati v pretres teh puhlih nemškutarskih vgovorov, kteri prazni se na konkordat vežejo, saj vsaka zdrava pamet pozna čase prejšnje — in sedanje, le rečem to, da omenjeni nemškutar sam prav za prav ni znal kaj je konkordat, ker prašan, da naj razločno pove, kaj je v njem tako nevarnega, ni znal druga odgovoriti, kakor svoje strasti si nad njim tolažiti. — Človek se res mora čuditi, videvši našo nemškutarsko „inteligencijo (?) vedno zijočo v nemške nam sovražne časnike, in nepoznajočo nobenega narodnega niti kmetiškega napredka. •— S tem bolj pa človeku pogovarjajo-čemu se o drugih znanstvenih zadevah s takimi osebami, smešno prihaja, ko vidi da vrlo beroči dobre bukve in slovenske časnike priden kmet je dostikrat veliko omikanejši,
kakor takošni ljudje. — Tudi novica, da se šola loči od crkve, nas ai kaj zlo razveselila, ker v njej (ako se to zgodi) ni določen noben drugi zalog za plačo učeniku kakor prosti kmet, kteri bo moral med drugimi vedno povekšajočimi se davki, tudi to za sedaj še nepotrebno plačilo na svoje že tako od teže preuguljene rame prevzeti. — Toliko za zdaj, ako vam je ljubo spet v prihodnjič kaj.	J.
Od Hiegove. F. J. 6. oktobra t. 1. sem poslal v Klo-sterneuburg blizo Dunaja 20 for. za jablančike, hruškine pritlikovce, ker visokih hruškinih dreves ni dobiti, trte v 26 vrstah in cepičev raznih plemen.
18. novembra t. 1. dobim zaželjenih 80 jablančikov seženj visokih ji 20 kr. v 20 sortah, in na mesto 4 hruškinih prit-likovcev — 40! a 10 kr., in cepičev raznih plemen 75, a 3 kr. in sicer: 16 plemen hruškinih in 10 plemen čreš-njinih in višnjinih; trt pa nobenih. — Doposlal sem še v Klosterneuburg 4 for. in 28 kr. s poštnino vred; I for. 75 kr. za embalažo (skladanje) in poštnino do Dunaja; 2 for. 25 kr. pa za cepiče razne. Za prevažanje te robe, 145 čolnih funtov toliko je vse tehtalo, pa spediteuru radgonskemu platil od Dunaja do Radgone 2 for. 98 kr. ; tedaj ukupno : 27 for. 17 kr.
Kar se tiče jablančikov, kojih med nami izpod 40 do 50 kr. ne dobim; pa vzemimo le po 30 kr. eno drevesce, že znese to 24 for., kje pa je 40 pritlikovcev in 75 cepičev?! ki so med brati 3 for. 17 kr. vredni* — Vse je izvrstno na-znamnjeno došlo, da vem, kaj imam. Hruškine divjake in : črešuje že v jeseni izvzete, dam sedaj v hiši cepiti, in potem jih brž spet v gredi zagrebi s ti, kjer so že pred na cepljenje položeni in z zemljo po koreninah pokriti čakali.
Zato svetujem, ako si še kdo želi, od indot poskrbeti razna sadunosna drevesna plemena, naj si jih sam ali v tovaršiji z večimi sosedi vkupaj od Klosterneuburga za tako dober kup omisli. Zadnjo postajo na železnici ali pošto sicer J pa spediteura naj določno omeni; in prijel bo veselo reč. Saj jaz sem prav zadovoljen, in se jako na svoj nov obširen sadunosnik veselim, iz kojega bom zamogel o svojem času tudi našim ljubim rojakom z izvrstno robo postreči.
Toliko v potvrjenje, kar je bilo enkrat v „Novicah" in „Slovenskem Gospodarju" priporočeno.
Od sv. Jakoba v slovenskih goricah. — Pretekle šolske praznike sem nektere dni potoval po Hrvaški, kder sem prav veliko lepega videl in se pripričal, da še so ! naši bratje Hrvati zmirom tako prijazni in gostoljubni, kakor se o njih piše in pripovedava že od nekdaj. Dosegne me blizo „Banskega Dvora" noč in ker nikder nisem dobil prenočišča, moral sem še dobro uro dalje korakati, dokler ne dospem do nekega lončarja ter njega prenošišča prosim. Ta prosti človek me prav prijateljski sprime in mi gostoljubno postreže z vsem, kar je hiša premogla. Drugo jutro se mu lepo zahvalim in odrinem na „Banski Dvor" in odtod proti Varaždinu kamor pridem ob desetih predpoldnevom. Spremljal me je neki kmet iz nove vasi, ter mi veliko pripovedal, med ostalim tudi to, da Hrvatje malo žganja pijo. Rekel je, da le po mestih naletimo na kakšno krčmo, ki se žganje toči. So pa tudi res Hrvati bolj zdravi in bolj močni, kakor tisti ljudje pri nas na Štajerskem, ki hitro ko vstanejo po maselcu žganja spijejo. Zamorci imajo prav, da žganje „hudičevo vodo" imenujejo. V Varaždinu obiščem naj pred pri veliki cesti ležeče pokopališče (britof) in glejte! močno se začudim, ko zagledam krasne spominke z nemškimi napisi, kakor da bi bil Varaždin daleč tam v „Raj ha". Le tu pa tam našel sem hrvaški napis. Med crkvami je Marija vnebovzetja^ naj lepša. Obiščem profesorja B. Franceljna, rojenega Štajerca in iskrenega domoljuba. Po poldne se snidemo v narodni kavam. Bilo je nasočih mnogo profesorjev in bili smo prav židane volje; naša židana volja se je vendar kmalu v žalost premenila. Ob treh je namreč došel iz Zagreba telegram, da je suspendiran zarad nekega sostavka v „Pozoru" varaždinski ravnatelj in kateket nor-nialke in realke občno spoštovan g. Janko Jagič. — Po ti žalostni novici so bežali rodoljubi k g. Jagiču, ter mu priobčevali svoje sočutje. Tudi jaz mu se priklonim, a on nas tolaži, da bode kmalu Slovanom prisijalo lepše solnce. Bog pomozi! odgovorim. Da pa Hrvatje v narodnem napredku niso zaspani, so priča jihove šolske knjige, kojesov Hrvaško-srbskem jeziku pisane, in krasna šolska poslopja, kaja so letos v, Varaždinu, Petrijancih itd. sezidali. — Živili bratje Hrvati! Živila cela slavjanska domovina!
Strmski.