10. štev.
V Kranju, dne 10. marca 1906.
VIL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list.
Izhaja vsako soboto zvecr. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za ćetrt n Ur*idni.Uvo in uprnvnUtvo se nahaja v Ium it 105 nasproti /.upnu leta 1 K. Za druge driave slane K .Vlili. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — JUpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narocbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se |{ oznaniln, sploh vxe upravne zadeve, uredniAtvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., ce se tiska enkrat, za večkrat primeren popusl. naj se izvulijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. .
yi"*"iH    V'* ' iTi jm"\l ij * A ' J"ji^in.fitnij\ia~wtr<i.av'u^a'ii * A ^ru'b > A *""V'ii * J**i    li' 'i ' Ti w t/ *
Volilna reforma.
Za razvoj našega političnega življenja ne velja več načelo, da se razvija polagoma in nikdar skokoma, kajti korak od sedanje pete kurije do volilnega nacrta, ki ga je predložil baron Gautsch dne 28, februarja 1.1. poslaniki zbornici, ni razvoj enega in istega sistema, ampak velikansk skok iz ene stroje v drugo.
Dne 6. oktobra lanskega leta je izjavil še isti minister, da bi splošna in enaka volilna pravica ne bila primerna za naše razmere in da bi je on ne zagovarjal. Ali uspehi revolucije na Ruskem uplivali so na dunajske kroge tako, da je baron Gautsch prišel do nasprotnega prepričanja in da je po naročilu krone že pred božičem 1905 izjavil v poslanski zbornici, da je vlada načeloma >a splošno in ennko volilno pravico in da bo meseca febr. 1906 predložila dotičen zakonski načrt, kar se je tudi zgcdilo dne 28. tebr.
Ta načrt sloni na splošni, a ne na enaki volilni pravici. Utemeljuje se to postopanje tako, da naj bo zbornica pristen odsev narodnih, gospodarskih in kulturnih razmer posameznih narodnosti in dežel. Bistveno pa je to staro Schmerlingovo načelo, obdržali nemško prevlado polom volilne geometrije. Će bi se vpeljalo strogo načelo splošne in enake volilne pravice, bi bilo nemških mandatov skoro polovico manj kot slovanskih. Ali vlada hoče varovati dosedanjo nemško posest in je to tudi storila.
Važen korak zn demokratiziranje volilnega postopanja je odprava dosedanjih kurij. Zaradi tega so največji nasprotniki te reforme Poljaki in veleposestniki, največji prijatelji pa klerikalci in socialni demokratje. Prvi zaradi lega, ker po novem zakonu največ izgube, drugi pa, ker največ pridobe.
Neenakost volilne pravice pa nastane na ta način, da je vlada, in to popolnoma samovoljno, ustvarila nekaj mestnih skupin zase, glede drugih mest pa določila, da volijo skupno z deželo, kjer so seveda povsod v manjšini, in ne pridejo v poštev. Kako samovoljno je vlada postopala v tem smislu, razvidimo že iz tega, da je na Nižjem Avstrijskem napravila mestne kurije v prilog nemškemu kapitalu in industriji, na slovenskem Štajerskem na korist nemške ljudske stranke, da pa pusti na Kranjskem vsa mesta razen Ljubljane voliti s kmečkimi občinami, in sicer v prilog našim klerikalcem. Posebno i na Spodnjem Štajerskem je zabila vlada s to določbo klin v slovensko meso in hoče petriflcirati štajersko nemškutarslvo vsaj za nekaj desetletij
PODLISTEK.
Skopuh.
Humoreska z gorenjskih hribov.
Dalje,
Stareji ga je pazljivo poslušal in se pri tem b prsti igral z debelo, zlato verigo, katera je bila preprežena čez oblit trebuh. Sedaj je mladi končal. Globoko je vzdihnil, zelo nestrpno, milo, a vendar spoštljivo gledal staremu v obraz. Stari se je odkašljal in pričel počasi govoriti: «Nič nimam proti tebi, DrejOe, prav nič. Pošten si, rad delaš, in razumeš tvoj posel. V šoli si se dobro učil in pri vojakih si celo postal razvodnik (frajtar). Toda . . .»
Debeli je napravil nalašč premor in se
dopustila razenmesta Ljubljane nikakih mestnih skupin. In ker tudi socialni demokratje na Kranjskem ne pridejo v poštev, izročena so mesta na Kranjskom klerikalni stranki, kajti od sedanjih mestnih mandatov more narodno-napredna stranka obdržati edino le Ljubljano.
Ni sicer verjetno, da bi državna zbornica sprejela ta zakonski načrt, kajti razen socialnih demokratov in naših klerikalcev ni nobena stranka ž njim zadovoljna. Ne veleposestniki, ki izgube vse, ne Poljaki, katerim bi vzeli Rusini čez 20 mandatov, ne Nemci, ki se boje izgubiti predvlado in ki sploh nimajo nikdar dovolj mandatov. Četudi si večinoma ne upajo nastopiti proti načelu splošne volilne pravice, vendar imajo očitali razdelitvi volilnih okrajev toliko, da lahko po ovinku pokopljejo načelo samo. Ker pa na Ogrskem zmaguje absolutizem, je mogoče, da se bo novi volilni red oklroiral. In za ta slučaj mi iz svojega stališča nimamo nikakih iluzij. Naša državnozborska delegacija je bila že sedaj po veliki večini v klerikalnih rokah in volilna
Koroške Slovence je vlada izročila narodni reforma bo lo veCino utrdila in pomnožila.
Vendar ima za obšo klerikalno politiko mnogo večjo veljavo deželni zbor kranjski/ In tu bi bilo zastaviti vse sile, da ta ne pride v službo šentvidskih zavodov. To pri dobri volji in resnem delu ni nemogoče.
Kar se pa tiče državnega zbora, ima napredna stranka po našem mnenju za sedaj odprto le eno pot.
smrti. Volilne okraje je sestavila tako, da je sicer mogoče, da dobe Slovenci, ki tvorijo približno eno tretjino prebivalstva, en mandat, več pa nikdar. Najprcmožnejše in najzaved-nejše slovenske okraje kot Velikovec, Rožek, beljaško okolico, Podklošter je priklopila nemškim večinam. Na Kranjskem pa je dala napredni stranki smrtni udarec s tem, da ni
odkašljal. Drejče je pa pri izreku «toda» obledel in pobesil pogled na tla.
«. . . toda iz te zadeve ne more nič postati. Ne morem, res ne morem, Drejče.
Ne zato, kjer ste siromašni. Meni, hvala bogu, ni treba gledati na denar, kadar bodem za mojo Katinko iskal moža. Dovolj bode imela dote naša Katinka. Toda zaradi drugih ljudi mi je. Ti imajo tolikanj slabega povedati. Pri ženitvi imajo že tako veliko govoriti in opravljati in, ako kak fant, kateri je tako kakor ti . . ., vzame edino hčer najbogatejšega moža v občini, potem imajo šele govoriti. In veš, kaj bi ti ljudje pravili? Ali bi rekli: Stari mlinar je bil bedak v tej za-dovi, ali pa celo: Kdo ve, ako ni mogel igrati vlogo dobrega in v zakon pritrditi. Soj me razumeš. Vse to bi mi ne bilo povšeči. Niti eno, niti drugo. Dn, ako ne bi bil tvoj
oče v tako slabih razmerah. Ako bi vsaj ljudje zamogli misliti: mogoče ima pa Dov-žan le vendar kaj. Toda tako I Jedno njivo za drugo je prodal, posledna leta jedna goved je šla za drugo*.
«Moj oče ni vzrok temu!» je precej osorno zavrnil mladenič, t Nesrečni smo bili. Štiri leta zaporedoma slaba letina in toča... živinsko bolezen.... bolezen moje matere je tudi mnogo veljala, predno jo je ljubi bog poklical k sebi.*
<Saj ti ne predbacivam ničesar, Andreji* rekel je pomilovalno mlinar. «Ne tebi, niti tvojemu očetu. Nesreča je sledila drugij. Saj sam to dobro vem. Toda ugled pri ljudeh je izginil. Preje, ko je tvoj oče igral v loteriji, so vsi mislili, da ima denarja. Da je bil ves dobiček le sto goldinarjev, to ni hotel verjeti noben človek. Skrivnim bo-gatašom so ga smatrali. Ko bi to še bilo,
Nekaj let sem opažamo med našim di-jaštvom živahno (ribanje v tem smislu, da išče in najde stika z maso ljudstva, ustanavlja ljudske knjižnice, prireja predavanja. Isti smoter ima «Akademija», napredno učitelj-stvo, sokolska društva, čitalnice. Mi mislimo, da, če bi se dalo združiti vse to stremljenje, osredotočiti, poživiti, spraviti v eno strujo, ko bi tak čut prešinil vse napredne elemente v deželi, ko bi ponehalo ono brezpomembno preziranje in bagateliziranje, ko bi se dalo zediniti vse moči, stare in mlade, in naj stoje nekoliko bolj na levi, ali desni, ali v sredi, ali naj jim ugaja tudi rdeča barva, otresti se vseh malenkostnih, osebnih ozirov, nastala bi močna armada, ki bi imela le en cilj pred očmi: probujo slovenskih mas. In če bi so posrečilo vzdržati to vojsko skupaj vsaj nekaj let, potem, no, potem bi morda prišel čas, ko bi tudi mi lahko blagrovali trenotek, ki nam je rodil splošno in enako volilno pravico.
Pasivna rezistenca
(tihi Odpor). Konec.
Naravno je seveda, da je nemogoča pravilna pasivna rezistenca le v onih vrslah javne ali zasebne službe, kjer jo omogočuje cela službena organizacija. Za železniški promet velja nebroj predpisov, kojih glavni namen je varnost vozečih se oseb in blaga. Mnogi teh predpisov so tako malenkostni, da se, nihče ne zmeni, ako se jih uslužbenci ne držo. A slabo za nje, ako se pripeti kaka nezgoda! Takrat pade vsa teža odgovornosti na one, ki so zakrivili kako opustitev. Nič se torej ne sme zgoditi onemu, ki do pičice izvršuje vse one malenkostne predpise, posebno ako delajo tako vsi uslužbenci, četudi s tem neznosno zakasnjujejo ves promet.
In v podobnem položaju so učitelji. Eno izmed temeljnih načel vsega ljudskega šolstva je, da ne sme učitelj v poduku napredovati od ene snovi k drugej, dokler ni prva postala popolnoma duševna last vseh učencev ali vsaj večine vsega razreda oziroma oddelka. In tu lahko nastavijo učitelji pasivno rezistenco! Za vsak razred (oddelek, skupino) je določen cilj, ki se mora doseči do konca šolskega leta. To pa je le mogoče, ako učitelj ne oziraje se na ono temeljno načelo, duševno manj vredno
takoj bi ti dal Katrico. Toda sedaj, ko vsi z ramami zmajujejo in pravijo: ubogi Dov-žan! — sedaj ne gre. Ne morem in res ne morem. Zahvalim se ti za čast in upam, da zaradi tega ne nastane sovraštvo med menoj in teboj. Da ne bodeš sedaj naprej zalezoval Katrico in jej napolnjeval glavo, se zanašam na tebe, ker vem, da si pošten, marljiv fant.*
Vse je vun. Mladi Dovžan je bil odšlo vlj en. Z upanjem, s katerim je prišel v mlinarjevo hišo, se je tudi lahko poslovil. Da je mlinar mo/.-bcseda, to je bilo splošno znano. Vsako besedo je dobro premislil, pivdno jo je izgovoril. Kadar jo je Izgovoril, j.' veljala kot zlato.
Ponosno je odšel Andrej. Ljudje ne smejo vedeti, kako hudo je pogorel. Toda notranje je bil žalosten in poparjen.
_ Dalje prih.
manjšino prepusti njenej usodi in le boljšo večino vodi dalje in višje od stopinje do stopinje A ona manjšina je čestokrat prav znatna čez 20 in tudi čez 30 odstotkov — vsekakor več, nego bi bilo dopustno po onem načelu. To veliko število je čisto umevno, ako pomislimo, da je prav mnogo učencev, ki so sicer vobče še precej nadarjeni — a za ta ali oni predmet silno malo dovzetni. Vendar se izpostavi učitelj, ki tako pušča nekake »Marschun« fahige*, da bi vendar vsaj z večino dospel do letnega cilja, nemilosti nadzornikovi in marsikateri je že moral »slišati jih* zaradi-tega, češ »Ozirati se morate vendar vsaj na srednje nadarjene*. Učitelj je torej popolnoma opravičen, ako se pomudi na vsakej stopinji poduka toliko časa, da dvigne na isto višino vse one učence, od katerih se ne more naravnost trditi, da so, nenadarjeni ali celo duševno nezmožni. Ako bi se poprijeti onega temeljnega načela vsi učitelji in se ga držali brezobzirno, bi kmalu obtičala kola. Letni razredni cilj bi se ne dosegel nikjer; ob sklepu šolskega leta bi bili razredi tam, kamor dospo sedaj že v prvem polletju. Učitelj bi si prav nič ne olajšal dela, temveč še nekaj več bi delal nego sedaj; torej bi mu ne mogel nihče očitati, da je premalo delal. Prav kmalu pa bi preplavili nadzorniki šolska oblastva s tožbami, da poduk splošno zastaja. In — ako bi trajal boj, česar se je bati — par let, bi kranjsko ljudsko šolstvo grozno zastalo. Nadzornikom bi se s tožbami pridružila ravnateljstva srednjih šol — češ, da ne dobe več sposobnega materijala iz ljudskih šol. Z vsemi onimi bi se združili v tožbah starši šolskih otrok, zlasti nadarjenih, ki bi zaradi sla-bejših trpeli silno duševno škodo. Pričakovati jo, da bi nastala silna nevolja proti uči-teljstvu — a čim večja, tem boljše zanje. Kajti čim večji nered — tem prej bi bila vlada primorana, poseči vmes; in ako bi ostalo učitelJ8tvo trdno in edino, ne bi bilo druge pomoči, nego ustreči njegovim zahtevam. In da zna naša vlada od poslancev doseči vse, kar hoče, osobito v davčnih zadevah, to vemo že dolgo. Prav tako dobro pa vedo tudi učitelji, da je v prvi vrsti kriva vlada, da se morajo že toliko let brezuspešno boriti za svoje zasluženo plačilo. Torej naj proti njej mobilizujejo najširšo javnost — in njene organe, naučno upravo samot In po našem mnenju bi bilo najuspešnejše sredstvo za to, pasivna rezistenca po načinu, kakor smo ga nasvetovali tu. To bi bila pasivna rezistenca v pravem pomenu besede. Seveda bi morali biti složni vsi.
Ne vemo, bode li učiteljsko sprejelo naš svet, ali ga zavrže. Podali smo ga v najboljšej simpatiji do celega stanu in s srčno željo, da se vendar že popravi v nebo kričeča krivica, ki je sramota za našo deželo.
Posojilnica za Bled in okolico
nam pošilja računski zaključek sa deseto upravno leto 1905. Taisti kaže prometa 787.265*20 kron, torej proti lanskemu 766 800*87 K, več za 30.964-83 K. - Na novo je pristopilo 9 zadružnikov, ki so plačali 2 glavna deleža po 20 K in 7 opravil-
nih deležev po 4 K, izplačalo se je 3 zadružnikom po en glavni delež in 6 zadružnikom po en opravilni delež; koncem leta je tedaj 252 zadružnikov, ki imajo vplačanih 49 glavnih in 217 opravilnih deležev v skupnem znesku 1848 K.
Hranilnih knjižic je na novo izdanih 58, uničenih pa 44, prirastlo jih je torej 14 in je koncem leta vseh vlagateljev 354 s skupno svoto vlog 354.430-60 K.
Vložne. knjižice se sprejemajo kot vloge brez prenehanja obrestovanja. — Posojil se je dalo na novo 18, docela se jih je pa vrnilo 31, tako da je koncem leta 183 dolžnikov, ki imajo skupaj 277.707*21 K. — Čisti dobiček pripade rezervnemu zakladu.
Lasi no premoženje posojilnice koncem leta 1905 znaša: Rezervni zakled začetkom I. 1905 13.234 39 K 4*/t'/i za leto 1905 630 67 K. Čisti dobiček 1905 leta 2.055 80 K, skupno lastno imetje znaša tedaj 15.920*86 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, četudi ni ud zadruge, in se obrestujejo po 4'/t°/a P° celih mesecih brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama. Obresti se pripisujejo brez naročil strank koncem leta h kapitalu ter se znova obrestujejo.
Posojila se dajejo le zadružnikom, in sicer proti vknjižbi po 5%, na osebni kredit po 6%. — Prošnje za posojila se sprejemajo brezplačno v pisarni, kjer se dajejo tudi vsakovrstna pojasnila. — Pravila se dobe brezplačno.
Uraduje se vsaki dan: dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne od 3. do 5. ure izimši praznike; v nedeljah pa samo dopoldne od 9. do 11. ure. Izplačila se dajejo: ob nedeljah od 9. do 10. ure dopoldne in ob sredah od 3. do 5. ure popoldne.
Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju*, ki izvršuje zakonito predpisane revizije.
Dopisi.
Iz Stražišča. Že od nekdaj in tudi najstarejši ljudje tukaj pomnijo, da je vladal pri nas največji politični mir. V tem oziru malo takih krajev kakor je ravno vas Stra-žišče, da bi imelo občinstvo v taki časti duhovnike kakor ravno pri nas. Kar so gospod rekli, to se je moralo zgoditi, če ne pa jojl Toda našima sedanjima gospodoma tudi še to ni bilo po volji ter sta začela udrihati kar po ljudeh. Posebno se je šopiril še silno mlad kaplan celih deset nedelj zaporedoma na prižnici ter ljudi zmerjal s pijanci i. t. d. Ker so pa bili pri nas ljudje navajeni hoditi v cerkev poslušat božjo besedo, ne pa zmerjanje ter opravljanje, so mu vendar enkrat napravili konec s tem, da so se neko nedeljo kar polagoma in mirno izmuzali iz cerkve. A kmalu je širokoustni kaplan izprevidel, da bi na ta način hitro izpraznil cerkev, tako je nehal pridigovati. Sedaj imamo vsaj na prižnici mir. Pravijo, da je zbolel v grlu. Toda žal i bog, da se je mesto tega po vasi vnel toliko hujši razgovor. Kakor je vsakemu znano, v Stražišču ni ravno največ zabave, posebno pa pozimi ne. Radi tega si je izmislilo par straži,kili mladeničev, da bi se privadili tamburanju ter si na ta način pripravljali zabavno večere. Občinstvo je z največjim veseljem sprejelo to novico ter je bilo celo jako navdušeno za tamburanje. Toda glej:,Gospodu župnika Alojzija so pozabili iti vprašat za svet, ali naj se to napravi ali ne in že je bil ogenj v strehi. To so liberalci, naprednjaki, svobodomisleci i. t. d. se je razlegalo po vasi, pa tudi kaplan je dal v«Domoljuba* natisniti to <-.grozno* novico. Kar se je sploh že tekom tega časa govorilo o teb mladeničih, sploh ne moremo popisati, kajti drugače bi morala iziti posebna izdaja <Goronjca», drugič pa tudi ne maramo in ne smomo priobčati takih izrazov, ki so krožili
-po Stražišču in so jih rabili člani katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Šmart-nem o poštenjakih. Da, prav lepa izobrazba I Nek star mož mi je rekel: Čez 80 let sem tiar in že veliko poskusil, ali kaj tace ga še nisem doživel, kakor je ravno zdaj, odkar je " to društvo tam v šoli. Napenjajo se vse moči, da bi izpodrinili ter razkropili nameravano tamburaško društvo. Kakor se čuje, ima slov. kat. izobraževalno društvo v Šmartnem naročenih že 24 tamburic ter se že nekaj tednov prav pridno vadijo o tamburanju. Na ta način hočejo delali konkurenco. No, želeti je vsem 24 tamburašem z vodjo vred obilo sreče ter uspeha. Pri delu ter nasprotstvu imajo velike zasluge nekateri člani slov, kat. izobraževalnega društva v Šmartnem, kateri bodo za lo še odlikovani. Pred vsem se je odlikoval M'cančev Lovro, kakor sam sebe imenuje, kateri je le pridigoval od liberalcev, naprednjakov. svobodomiselcev ter obljubljal še celo sitarjem. da jih bode on organiziral ter jim delal zabavo, ker drug se itak ne zmeni zanje. Nič manj nista delovala «štin-gelčev faktor* in cjehovt*, katera dva sta skupaj zbobnala zadostno število ljudi. Prihodnjič priobčimo še imena onih odličnjakov ter odličnjakinj, ki še tako pridno nasprotujejo. Toda «Lipa» pa bode kljub vsemu nasprotovanju cvetela še letošnjo spomlad. Zdravo I
Radovljiške novice.
— Radovljiške posojilnice občni zbor se je vršil 1. t. m. V ravnateljstvo so ■bili voljeni gg. dr. Janko Vilfan, Rudolf Kunstl, Fran Mrak, Josip Pogačnik in Ivan Sartori, v nadzorstvo pa nanovo gg.: Ivan Žar k in Oton Homan. Ker bomo o društvenem delovanju še natančneje poročali, ko dobimo računski zaključek za lansko leto v toke, pripominjamo za danes samo, da je občni zbor poleg raznih drugih podpor tudi letos dovolil za radovljiški vodovod svoto 600 kron in za šentjakobsko šolo v Rožu daroval 100 kron.
— Tukajšnja obrtna zadruga je imela tudi svoj občni zbor pretekli ponedeljek. Iz Ljubljane je došel g. Franchetti. Zborovanje je bilo jako viharno; ogromna večina se je izrekla za razdružitev, s čimer je najbrže zadruga pokopana, Zadružništvo še ni našlo tal pri našem ljudstvu 1
— Elektri čno razsvetljavo dobimo menda v Radovljici. Tukajšnji vstrajno napredujoči industrijalec gosp, Dernič je kupi i večje posestvo ob Savi pri Gajhnovih žagah, kjer zgradi moderno električno napravo za svoje podjetje, od koder bo z lahkoto oddaja elektriko radovljiškemu mestu.
— Krasne pomladanske dni smo imeli ta teden. Zato se je pa tudi že začelo ponekod delati zunaj. Gosp. Kunstl je zače kopati temelj za prostoren salon ob svoji gostilni in tudi pri posojilnični stavbi so se dela deloma zopet pričela.
Novice iz Poljanske doline.
Tratarake novioe.
— Proč z liberalci! Po volitvi v trgovsko in obrtno zbornico so se naši klerikalci še posebno znosili nad liberalci. Po cesti in potih so raztresli listke z vsebino: •Proč z liberalci I* Kot raznašalca, razširje-valca in izdelovatelja sta zalotena tukajšni organih in poštni selski pismonoša ter oba naznanjena soilniji. Zagonetka je, kje sta dobila štambiljo. Stvar so bo že razjasnila.
Sploh pa vsekakor kaže, pošta in nežni spol učiteljstva služi klerikalizmu ali farovžu. Tako jo in drugače in naj se daje še toliko popravkov v razne liste.
— Naš župnik je imel zadnji čas silno veliko opraviti z volitvijo v že imenovano zbornico. Sam ni letal po hišah, zato je previsok. Imel je laufburša, organista in v tajni službi, kakor vse kažo, pismonoša. Vse delo mu je bilo prepočasno. Kar znoj je. curljal organistu, ki je prenašal zbrane glasovnice do Luža rja, dr. Evangelistovega svaka. Komaj se je vrnil, že mu je bilo treba leteti v največjem dim ali na Holavlje, ali na Dobravo.
— Naš župnik je zaklet sovražnik plesu. Zadnje dni pusta so se naša dekleta lako daleč spozabila, da so plesala. Našemu fajmoštru Janezu je vsled tega zavrela tako kri, da smo se kar bali zanj. No, hujšega ni bilo, da se je znesel nad grešnicami v jezi vse dušno-pastirske moči. Drugih nasledkov menda ne bo to imelo, kakor da bodo plesu Ike, ki so po večini v Marijini družbi, na slovesen način izključene iz družbe. Huda, velika, grozna kazen — no, pa da le še večja ni, ta se bo že še prebolela.
Tudi naš Janez je včasih rajše pogledal kako mlado dekle, nego kako staro baburo.
Poljansko novioe.
— V Poljanah imamo že ta teden misijo n. To bo nekaj za terci jal ke, katerih se tudi tukaj ne manjka in za krivoprisežnike, katerih ne spravijo v cerkev niti pri sv. Krvi. Nekateri bodo imeli dobiček, ti bodo z mi-sijonom gotovo zadovoljni.
— Proti razdružitvi zakona.Tudi v Poljanah je bilo zadnji čas podpisovanje proti razdružitvi zakona. Naval je bil velikanski. Otroci, starci, oženjenci in samci, vse je tekmovalo med seboj, kdo bo prej prijel za pero. Vse, vse se je zavzelo za ta, če se ne motimo, sedmi zakrament. Seve, ljudje, posebno Ženske so v strahu, če jih bodo kar lepega dne zapustili njih zakonski možje. Upamo, da tako daleč ne pride in naj že ta postava sprejme ali ne,
— Eden ni podpisal. Kakor se sliši in pripoveduje, ena oseba le ni podpisala te pritožbe. Mi sicer ne vemo, jeli res ali ne, verjetno je, če se ozrem o nekaj let nazaj, ko je ta oseba uživala zakonsko srečo. Danes je ne več in ima veljavo devet fantov. Ta odločna oseba je tretjerednik, višji cerkveni ključar farne poljanske cerkve sv. Martina.
— Zakaj je tako vnet za razdru-ž itev, se sklepa in spozna iz tega, ker je že svoj čas nekako ločeno živel s svojo boljšo polovico pod dvema strehama. Tudi je tedaj zopet in zopet nadlegoval župnika, da razveže ta zakrament. Zdaj bo jasno, zakaj ni podpisal in da se mu to sme oprostiti.
— Predpust je minul. Plesalo se jo veliko. Lansko leto je bilo nekaj članic Marijine družbe iz družbe izbacnjenih rad plesa. Letos bi se moralo tudi to zgoditi, a vraga, potem bi kmalu bila družba brez članov. Mislimo, da se letos ne bo postopalo tako ostro.
Javorske novioe.
— Pri nas so je zadnji čas obrnilo na bolje. Zadnje dneve predpusta se je pri nas celo plesalo in veliko plesalo, Naš fajmošter
ni bil več tako srdit in po vsem soditi se je malo unesel. Počasi se bo najbrže popolnoma unesel. Ples bi še ne bil tak greh, le to, rer ta mladi svet pride skupaj in se že zgodi kaka nerodnost. I lo bo pa težko kdaj bolje. Tako je bilo, je in bo, da bo mladina skupaj silila.
— V zadrego je prišel. Menda kot drugod, dobil je tudi naš fajmošter nekaj, da bi ljudje podpisali za nekakšen zakon. Ljudje pravijo, da dedec ne bo smel spoditi babe in potem vzeti druge. To je pa spravilo našega Župnika v veliko stisko. Podpisano mora biti vse, a pisati od vsakih 60 komaj eden zna. In naš župnik je vzel na pomoč ranj-kega, ne, prejšnjega občinskega biriča za svetovalca. Če se ne motimo, sta pravo ukrenila, Stavimo, kar hočete, da je do zadnjega šlo v Ljubljano in potem na Dunaj sijajno podpisan vsak Javorčan in vsaka Jo-vorčanka, staro, mlado, živo in gotovo še kaj mrtvih. Naj se preišče in se bo tako našlo. Zavedno je pa naše ljudstvo, četudi fajmošter naredi kar hoče, vendar vseskozi.
— V kratkem prično z merjenjem nove ceste ali poti proti Javorjem, katero smo tudi čez vse potrebni.
Novice iz tnedvodske in sorske okolice.
— Proti volitvam so vložili volilci ugovor. Navedli so tehtne vzroke v obliki raznih nepostavnosti, ki so se vršile pri volitvah.
— Pomarančar se bode sedaj malo odpočil, ker se je lako ugnal pri volitvah. Tudi obriti se bode utegnil sedaj, da ne bode nosil brade.
— Smovcu se jo prav zelo prileglo, ker je vložen ugovor proti volitvam, ker bode zato še malo dalje župan.
— Sedaj šele so sliši, koliko so klerikalce veljale volitve. Neki farovški podrepnik se je izrazil: »Petsto nas je pa ta hudič ko-štal* Čudno ni, Koliko sta se vozila Pomarančar in linije! Koliko pijače se je popilo na ta račun! Koliko kron so pa dali volilceml Saj pa tudi lahkot Pomarančar bode naredil eno pridigo, ali bode pa prišel Kniflc iz škofovih zavodov, pa bode pridigal, kako se v nebesih pogovarjajo, koliko je dal ta ali oni za «ofer>. Klerikalni backi bodo pa drli okrog <ofra», da se bodo kar mečkali. Pri teh volitvah se je pač pokazalo, da pregovor pravi prav: -Kjer so farji, tam so d'narji, kjer ni farjev, tam ni d'narjev!* Kdo pa znaša denarje? Neumni ljudje, ki z žulja-vimi rokami služijo denarje.
— Naša stranka ni mogla podkupovati volilcev. Naši volilci so večinoma kmetje. Kmetje pa se ne morejo igrati z denarjem, pa se tudi ne puste podkupiti s kronami.
— Sorski kaplan Brajc je prav malo doma v Sori. Ta božji namestnik vedno dirja okrog. Ljudje prineso h krstu, njega pa ni doma. Potem pa nesejo v Presko, tam pa tudi Pomarančarja ni doma. Ljudje se povprašujejo, zakaj plačujejo duhovnike, ali zato, da se vedno klatijo okrog, ali zato, da bi opravljali svojo duhovsko službo.
— Kurja babica ali ta dolgi Jurij v Sovi se strašno jezi, ker smo ga zadnjič izdali, kako izvrstno zna preiskavati kure. Kar
je res, je res, Jurij zna ta posel. V šolo jo hodil sedem let, pa ne zna zapisati nobene črke, ampak s kurami pa zna iti v «caker». Vsakdo ima za eno reč talent, Jurij pa za kure.
— Sem i c je bil obsojen v četrtek na tri dni zapora, poostrenega s postom, ker je obrekoval g. Franca Šušteršiča s Svetja. Semič se je prepričal, da se ne sme govoriti vsega, kar mu ravno pade v njegovo
glavo. Ta Semič, ki je Smovčev najboljši nikov prvega razreda, 2 odbornika drugega
prijatelj, bode vsaj pokusil, kakšen okus ima ričet.
— Mlekarna na Svetju je začela že delovati. V nedeljo so dobili ljudje že prvo izplačilo za mleko.
— Večfltoletol hrasti padajo. Ta teden so začeli sekati velik hrastov gozd na Jaršah, ki je last g. Franca Jarca iz Medvod. Ti hrasti, katerih mnogi so po več sto let stari, bi povedali marsikaj zanimivega iz star;h časov, če bi znali govoriti. Kljubovali so mnogim nevihtam, sedaj jih bode pa zob žage podrl na tla. To je minljivost vsega poze meljskega.
razred, v katerem so volili le trije volilci, in sicer 2 Nemca in 1 Slovonec Ti so volili 5 Nemcev in 2 Slovenca (UŠI). - Pol ure pozneje pa je volil prvi ra'.red. Tu je stalo 15 naših proti 15 klerikalno-nemškim glasovom. In kakor nam ravnokar brzojav javlja, so v tem razredu naprednjaki sijajno zmagali z vsemi 7 odborniki. Razmerje posameznih strank v novem obč. odboru bo naslednje: narodno-napredna stranka 7 oibor-
razredn, 2 podžupana in 9 virilisto?, toroj skupno 20 fflOŽ; klerikalna 7 odbornikov tretjega razreda in 2 podžupana, torej 9 mož; Nemci imajo 5 odbornikov drugega razreda in 5 viri lisi o v. torej 10 mož. Naša stranka je torej najmočnejša stranki v novem obč. odboru in ima za 1 glas večine nad obema nasprotnima strankama. — Čast in slava značajnim in neodvimim možem, ki so tako krepko odbili zavratni napad od dveh strani: od župnišča in Nemcev. Več o teh zanimivih volitvah izpregovorimo prihodnjič.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor je sprejel zakon glede plač avskultantov. — Dne 6. t. m. se ji pa začela zgodovinsko pomembna razprava o volilni reformi. Od slovenskih naprednih poslancev sla vpisana kot govornika proti posl. Fer-jančič in Plantan, od klerikalcev kot govornika zi predlogo posl. Pogačnik in Sukljo.
Predsednikom graftkega nadsodišča na
Gleispachovo mesto je imenovan dvorni svetnik v justičnem ministrstvu, Pittreich, ki ne zna n o b e n e s 1 o v e n s k e besede. Pittreich je brat vojnega ministra.
Ni Ogrskem so dobili nekaj novih ministrov. Finančni minister je postal llegediis, naučni loszi, domobranski pa Pap.
Srbsko ministrstvo Stojanovič je podalo ostavko, ker ne mara sprejeti avstrijskih pogojev za trgovinski provizij.
Tudi na Francoskem je padlo ministrstvo Rouvier, ker je proti duhovskemu puntu postopalo preveč obzirno.
Angleška je — kakor poročajo iz Al-gierasa — sklenila aljanco s Špansko.
Novičar.
Jesenice — naše.
Občinsko volitve na Jesenicah so se
vršile ta teden. V torek so volile podobčine in sicer H ruši ca (nipredno) s 48 našimi proti 12 nasprotnim glasovom; Pluvški Rov t (nipredno) z 7 našimi proti li nasprot nim glasovom; Sava-Jesenice (klerikalno) z 210 nasprotnimi proti 77 našim glasovom; Planina (klerikalno) z 12 glasovi, naši volilci so ostali doma. Govori se, da je razdelil kle rikulno-nemski agitator 200 gld. med ondotne posestnike, da se niso vdeležili volitve. -Včetrtek je volil tretji razred, v katerem smo častno propadli. Izvoljenih je vseh sedem klerikalnih odbornikov z 277 do 28J1 glasovi proti 148 do 190 našim glasovom. Volitev je bila ta dan končana šele ob poldevetih zvečer. — Danes, v soboto dopoldne je volil drugi
Shod zaupnih mož narodno-napredno si ranke se vrši v nedoljo, dno 25 t. m. Gorenjski mesti in trgi I Kakor znano, po vladnem načrtu za volilno reformo cela iranjska dežela razdeljena na 11 okrajev.
sta in trgi na Kranjskem, ki so doslej pošiljali tri poslance v državni zbor, bodo po novem načrtu volili skupaj s kmetskimi občinami. Tako so izgube glasovi meščanov in tržanov v morju glasov iz kmetskih občin. Nikakor naj se nam ne prodbaciva, da nasprotujemo v tem oziru kmetskim občinam. Jač pa s pravico lahko trdimo, da so inte-esi meščanov in tržanov čestokrat nasprotni kmetskim in obralno.  Upravičeni so torej mesta in trgi da zahtevajo zase primerno zastopstvo v državnem zboru. Saj se je pa ludi vlada v drugih kronovinah že ozirala na to in ločila mesta od kmetskih vasi. Le na Kranjskem, Koroškem, Dalmaciji in na Tirolskem jo uvedla to novo prakso.  Prav umestno bi torej bilo, ko bi občinski od-)0rl vseh gorenjskih pa tudi drugih t r a n j s k i h mest in trgov sklonili na iržavni zbor peticijo, v katerih se naj krepko zavzemajo za drugačno razdelitev volilnih okrajev na Kranjskem. Priporočati bi bilo tudi, da se nemudoma skliče v Ljubljani shod županov in svetovalcev vseh kranjskih mest in trgov, ki naj bi kar najhitreje sklenil tako resolucijo. Če bi se enotno in skupno postopalo v tej zadevi, jo mnogo upanja, da se 'bo vlada ozirala na tako pravično razdelitev okrajev. — Izgled k temu sta žo dala zastopnikom mest in trgov občinski odbor v Krškem, ki je sklonil, da so: 1. volilni okoliš krški izpremeni; 2.) Vsa mesta in trgi — izven Ljubljane — ter vsi sadeži okrajnih sodišč naj tvorijo en volilni okraj ter naj vo lijo vsaj enega državnega poslanca. 3.) Volitev v državni zbor mora biti popolnoma prosta, ter je vsaka zloraba vsakega urada in cerkve v svrho agitacijo strogo prepovedana. -1.) Volilcem naj se dostavijo le legitimacije. Na dan volitve se zglasi volilec pred volilno legitimacijo; volilna komisija mu izroči glasovnico, katero izpolni volilec sam v volilni dvorani na takem prostoru, da ga no more nihče opa'.ovali, kaj jo napisal. Glasovnice mu ni treba podpisati. — Krškemu
občinskemu odboru pa se je nato pridružil obč. odbor stolnega mesta Ljubljana, kije sklenil resolucijo, ki slove: Na predsedstvo državnega zbora in ministrskemu predsednika je odposlati peticijo, s katero se zahteva, da se ima ustanovili na Kranjskem poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja, v katera je uvrstiti vsa mesta, trge, industrijalne centre in one vasi, ki so sedež c. kr. okrajnega sodišča in da je stoprav ostalo deželo razdeliti mesto v vladni predtogi projekto-vanih deset, v osem volilnih okrajev.
Kako se nabirajo podpisi proti rax-družljivoati katoliškega zakona? V Radovljici so tudi nabirali podpise proti civilnemu zakonu. Kakor se nam poroča, je prevzela ta posel neka ženska, ki sliši na ime Hamerlitz. Najprvo je šla k okrajnemu glavarju pl. Deteli, ki je baje tudi podpisal dotično polo. S tem podpisom je potem agitirala dalje. Nekemu gospodu je rekla, da se gre «fur vvohltfttigc Zwecke». Neka druga dama, katere ime nam je tudi znano, je podpisavala kar na svojo roko ljudi, s katerimi ni niti govorila o tem. Najbolj čudno se nam zdi, kako da je mogel dati svoj podpis v tak namen tako visoko stoječa oseba, kakor je okrajni glavar. Ne maramo kritizirati političnega prepričanja glavarjevega, pač pa je naravnost nezaslišano, da si upa kaka vsiljiva in sitna klepetulja zlorabljati v agitacijske namene podpis gosp. glavarja. Mi le vprašamo g. glavarja, če je njemu to znano in če ji je on dal v to pooblastilo.
Več Radovljičanov.
Iz učiteljskih krogov se nam piše: Vendar enkrat! Danes smo dobili nakaznice ZO draginjsko naklado. Čudovito, uprav polževo naglico, s katero se je delalo na to, da dobimo čimprej svoje bore kronice, osvetljujejo najbolje sledučo številke: Deželni zbor nam je dovolil doklade dne 24. nov. 1. 1. Že čez 1J1 dni, dne 7. decembra je deželni odbor to naznanil deželnemu šolskemu svetu Samo 79 dni je potreboval leta, da je uredil zadevo in dal potrebna naročila davčnim uradom in okrajnim šolskim svetom; to se je zgodilo dne 24. februarja t. L In že v 11 dneh, L j. 7. marca je okrajni šolski svet izdal nakaznice posameznim učiteljem, ki smo jih po bliskovo prejeli že danes. Pa naj še reče kdo, da so pri nas uraduje počasno. Od sklepa deželnega odbora pa do izvršitve, za kar bi se porabilo drugo i najmanj 14 dni do tri tedno, porabili so pri nas samo 98 dni.
Ljudska predavanja v Kranju. Dne 3.
t. m. ob poldevetih zvečer je predaval v veliki dvorani tukajšnje Narodne Čitalnice gosp. prof. Jožef Bučar: »Francozje v Kranju*. V vsebino predavanja se nam tukaj ni treba nadrobno spuščati, ker je bil g. predavatelj tako prijazen, da nam je izročil predavanje, da ga priobčimo v našem listu. Omenimo le toliko, da jo v obilnem številu zbrano občinstvo pazljivo sledilo prezanimivemu predavanju in koncem govora g. predavatelja zahvalilo z burnim ploskanjem. — Prihodnje predavanje so vrši dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani tukajšnje Narodne Čitalnice. Predava g. dr. Edvard Šavnik: «Poglcd v delavnico človeškega organizma s posebnim o žirom na vsakdanje potrebo*. — Pristop k ljudskim predavanjem je vsakomur dovoljen.
Draginjske doklade učiteljem. Pobotnice za draginjske doklade z natisnjeno po-trdilno klavzulo županskega, oziroma župnijskega urada se dobe v tiskarni Lampret v Kranju. Za 10 pol pobotnic naj se pošlje z naročilom vred v znamkah 40 vin. za pobotnice in 10 vin. za poštnino, skupaj 50 vin.
Umrla je 6. t, m. gospodična Dragica Pa nt ar iz Kranja, stara 25 let. N. v m. p. I
Tukajšnje olepševalno društvo je imelo dne 8. t. m. sejo, v kateri se je sklepalo o nasadih v strževskem drevoredu in pod Ga-štejem. Vloži naj se prošnja na občinski odbor, da pritrdi nasaditvi Gašteja. Izvoli se odsek štirih gospodov, ki naj bi prevzeli pripravljalna dela za drsališče pod Gašt'jem. Posvetuje se o zajetju studenca pod Kalvarije Tvrdka Rooss naj odpravi kanal, ki vodi na cesto, ravnotako tudi posestnik Suhadolnik. Drevored pod Jelenom naj se po odboru pregleda in nato določi, kako bi se ta drevored nekoliko poživil, oziroma izpopolnil s še kakimi drugimi sadikami. Ravnotako naj se pregleda <Zvezdo»,ker jeondi tudi precej drevja brez pomena in bi se na občino stavil potem kak tozadeven predlog. Končno se sklene še popraviti pot med V. Omersovim, P. Urbančevim in J. Auer-jevim svetom proti drevoredu.
Občni zbor podružnice slov. planinskega društva za kranjski okraj se je vršil dne 6. t. m. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: profesor Anton Zupan, načelnik; Ferdinand Polak, načelnika namestnik; dr. Josip Kušar, tajnik; Rudolf Kokalj, blagajnik; profesorja dr. Vladimir Horle in Evgen Jarc ter mag. pbarm. Franc Savnik, odborniki. Natančneje iporočllo v prihodnji številki.
Čebelarske vesti.  Podružnica v Škofji Loki priredi dne 18. t. m. predavanje v gostilni g. Guzela. Začetek ob treh popoldne. Predaval bo tajnik osrednjega društva. — Občni zbor podružnice v Kranju se bo vršil dne 19. marca ob 2. uri popoldne v gostilni «na stari pošti*.  Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo blagajnika in odob renje računa za 1. 1905. 3. O kupčiji s če belami. (Poroča urednik g, Fr. Rojina.) 4. O omejitvi jemanja čebel v ajdovo pašo, zlasti glede okolice Kranja. (Poroča g. Karol Za vršnik.) 5. Volitev odbora. 6. Razni nasveti.
I. pešizlet gorenjskega Sokola" se vrši dne 19. t. m. (na sv. Jožefa dan) čez Šenčur v Voklo in Voglje. Odhod iz Kranja ob poldveh popoldne; zbirališče telovadnica.
V Žabnici pri Škofji Loki so ustanovili slovensko bralno društvo.
V Selcih je umrl 7. t. m. znani posestnik Jakob sedel v starosti 05 let. Pokojnik je bil vseskozi poštenjak, odkritosrčen, v svojih načelih nevpogljiv, zlasti pa značajen karakter, kakršnih je dandanes vedno manj. Ko se je pred 29. leti ustanovilo bralno društvo v Selcih, je bil imenovani med prvimi ustanovnimi člani, potem vehkoletni odbornik — sploh pa vseskozi zvest delaven član tega društva. Bralno in pevsko društvo je korporativno z zastavo spremilo ranjkega k zadnjemu 'počitku. Društvo »Ratitovec* je izgubilo enega najbolj marljivega in vnetega članu. Blag mu spomin!
Cesar je pomilostil dve kaznjenki v be gunjski kaznilnici.
„Slovenska Matica" ima GXLII. odbo rovo sejo v četrtek, dne 15. sušca t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni.
Vinski semenj v Krškem. Spomladni vinski semenj v Krškem bo v sredo, dne 14. t. m. Zbirališče, kakor navadno, na vrtu, odnosno v steklenem salonu gosp. Gregoriča. Pričetek ob devetih dopoldne. Tudi na tem semnju bo dobiti prav veliko dobrega do-jskega in štajerskega vina po zmernih cenah. Ker navadno vinogradniki ravno v tem času največ in najrajši prodajo svoje vino, priporočamo, da poseti ta semenj prav veliko kupcev zlasti z Gorenjske.
Loterijska srećka dna 3. marca 1.1.
Trst:   27    72    68    16 77
Kdor ljubi kakau in iokoltdo, Umu bodi p rlpor •' j n Ivana floffa
Kandol-Kalao
In Imii najmanj tolii« v lebi, j- tor-j najhia prr-b»r«u, ne provirooa nikoli laprtoiti in j« ob najbolj-lom oku*a izredno poceni
I'; irilmi listini K i r 11 ■■ i f >. 11
Iran Hoff
i s itvjo vargtvrtin tiiHmk"
.avojtpo '/«kg90vinarjov .    . V.   60 .
D'ibvii 'n piivi.i'1.
Naznanilo.
Priporočam vsakomur svojo
izdelovalni« cementne opeKe
katera opeka je najboljša izmed vseh in tudi najpriljubljenejša. Dobiva se tudi «folt»-opekn, kakor tudi več drugih izdelkov, in sicer korita sa svinjake in korita sa vodnjake pod zelo ugodnimi pogoji. — Oddajal jih bode tudi gostilničar «pri železnem mostu* na Primskovem pri Kranju.
Jernej Žumer
35-1 Olševek p. Tupaliče.
Izgubil
je nekdo v sredo od Javornika do Potokov mali zavoj zavit v črno platno. Kdor ga je našel, blagovoli naj ga oddati v gostilni pri fivabu na Javorniku. 88 -l
Službo
prosi v kaki trgovini ali pisarni, ali v kakem skladišču itd„ v stroki špecerijske trgovine ali v kupčiji z deželnimi pridelki dobro izvežbana, v tukajšnjem mestu že več let bivajoča trgovska moč. 39—1
Znana
gostilna
»pri posevku v CnpaUcah'
š tremi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, velikim hlevom, ledenico, kegljiščem ter senčnatim vrtom se odda v najem. "^Of Ponudbe do konca meseca lastniku 11—3 F. Urbanfiiču.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne S. t. m.
Prignalo se je 287 glave goveje živine, 3 te leta, 13 prašičev, — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8*50, prosa K 6*50, rž, K 7--, ovsa K 8*25, ajde K 650, fižol,rib-ničan K 11'—, koks K 12—, kropir 2*—.
Mestna hranilnica v Radovljici. V me secu februarju 1906 je 226 strank vložilo 55.594K 27 vin., 192 strank vzdignilo 46.946 K 11 vin., 20 strankam se je izplačalo posojil 28.000 K — vin., denarni promet 210.622 K 34 vin.
Mor tudi prostori, orodji U d.
se takoj odda v najem. _
kupuje v večji množini (vreče po 20—25 kg).
A. fimira, Dunaj 17/1
Elterleinplatz 7.
31-8
Več se izve pri Mariji Cepolnik v Tržiču, št. 126. 84-1
Zopetna otvoritev
T Kranju.
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da jo prevzel Kreuzbergerjevo kavarno bivši vodja in plačilni natakar iz kavarne *Kasino» v Ljubljani. Skrbel bode za točno in pošteno postrežbo. Posebno bo pa cenjenim gostom velika izbira Časopisov na razpolago. Za mnogobrojni obisk se pri poroča
z velespoštovanjem
3G-1
Dinko Osimič.
Potrtega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in inaneem tuino vest, da je naša iskreno ljubljena hči, sestra, svakinji i. t. d., gospodična
Dragica Pantar
dne 6. marca 1.1. ob 2. uri popoldne po kratki, zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenU za umirajoče, v 26. letu svoje starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 8. L m. oh 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V KRANJU, 6. marca 1906.
Mika in Marija Pantar, stariši; Ivan, brat; Antonija Albrocht, roj. Pantar, Marija Baraga, roj. Pantar, Pavla Dernič, roj. Pantar, sestre; Ivan Baraga in Ivan Dernič, svaka. Vsi nečaki in nečakinje.
Zahvala.
Za izkazano odkritosrčno sočutje oh smrti naše nepozabne hčere, sestre i. L d., gospodične
Dragice Pantar
kakor tudi za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
V Kranju, 9. marca 1906.
:i7
Mojo« ostali.
08
Narodna drnitra, uredite „Vseslo-venski legltlBactjflU list", ki se prodala ? korist družbe sv. Cirila In lotodal Naročila ln iniormacl-je ia) 16 pošiljajo na našlo?: Odsek aa vseslovenski legltiaacijski list, Dua) VIII./l. Alserstrasse 7. II. 17.
Tijctiit i« prcprogar
Drag. Puc
Ljnbljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter una v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 156-76
Tovarna čokoladnih in orientalskih slaičic
priporoča svoje izborao blago. Na drobno in debelo.
Razpošilja se z obratno pošto. 224-10
JOS. 1HBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove ulice ftt. 4.
Slivoeio-umetno It konstrukcijo kllflftvMo.
Žično omreije na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: 103 88
valjiČni zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene
priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih iidelkov - v Ljubljanu -
104-92
Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v LJubljani priporoča kot posebnost sage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
TovtrniAka salona 121-73
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoj« najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki m dopoftljajo na tahtevanje zastonj.
tfegdluv
Najbolje za zobe.
Dobiva su letati i K. Savnika v Kraojo
Pod to znamko je spoinati zavoje,
v katerih se pošiljajo samo Singerjevi šivalni stroji
Singer (Jo., akc. druž. sa šivalne stroje
33-3      Dunaj I., VVIpplIngerstrasse 23.
s_»v
Najcenejša ln najhitrejša vožnja ll JltltCHIjO )e s parnlki
,Severaonemškega Lloyda'
iz Bremena v jlev-Jforic
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprina Wilhehn, Kaiaer Wilhelm der Oroise. - Prekomorska vosnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ijubljani edino le pri
EDVARD TAVOAR-JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne tPri starem Tišlerja>.
Odhod iz Ljubljane je rak lorek, četrtek in bo bo t o. Vsa potovanja se tibjoča pojasnila točno in brezplačno. Postreilm pošlem, reelnii in solidnu.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Coloraho, Meiiko, Californija, Arizona, Utah, Wyijiiing, Nevnda. ()r gon in Wasliii;gton nudi naš« druSlvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galdeiloa. Odhod na tej progi iz Bnmena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pn tudi listki preko Hal ti m ore in na vse ostale dole sveti, kaknr lira-zihjii, Ruba, Buenoi Aires, Coloinbo, Singnpore, v Avstralijo itd. itd. 186—19
CS
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta »varovalna drufba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše konasi-j jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, pomočena po ognju in streli na poslopjih, premakljivem blagu In vaakovrstni zalogi, zavarujejo se lahb travn I« !||ti in poljski pridelki, dulje celo živina, ki je morda na pasi od strele aadeta. Zavarovalnina je laka, da z ozirom na nizko cono ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklep.* v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkyjeva ulica št. 6. 818-12
Najcenojša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
SBl 50Z. Nikelnasta anker
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih. znamk Šafhausen, 0-
mega, Ro«kopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1.d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glavnih mest.
št. 605. Prava srebrna silin-
posamezne Mev%,Gornja'
prodajajo po 10 vin. v
Škofji Liki g. M. Ž i gon, trafika, glavni
trg;
Radovljici t Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušicl g. Štefan Pod pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek,
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
^montoar^oHkopf, trpežno fa^o je Izšel najnOVOJŠl TOllkl COnik, S^Sift M
/ikoleije, gld. 246, enaka iz .  .   . 1        xu        a   i i       xi ■ 1 lasje in motni pokrovi, gid.
..pravega srebra gld. 8 96, kateri SO pOSljO ZaStOnJ tU pOStninO 4 86, isU z dobrim anker-
ista z dvojnatlm trsim sre-                       prOStO. kolesjem gld. 6-96 in naprej,
braim močnim pokrovom lf   . m   *.. . •iiii^-ii
gi. 6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114-86
Izvrstna prilika potovanja v ^lUCrikO je danes čez
jCamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta :
• ImOPita 690 čevljev dolg, 74 širok, Pm: Alutjllnd bi) glob., nosi 22.250 ton,
f drugi: Kalserin Augusta Viktoru
o 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton. — Vofnja preko oceana ,traja samo 7 dni, Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
fr. Seunig, Ejubljana, pnnaisKa cesta 31.
•HaMSIVOSMUlMMM conoouas*
Zobo- MBi sitiji
Oton 5eyil
pri g. dr. E. Globoćnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranite nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor tudi slata, dalje vravnalnloo in obturatorji se izvršujejo po naj no vej lih metodah.
Plombe v alata, poroelanu, amalgama in oementu kakor tudi vse sobozdrav-niike oporaoije izvršuje tu specijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ura.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek iia gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnSniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, ao-as
Wiu (Koli«])
ZalagatelJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
sa Marije Terezije cesti
Bogata zaloga po-blitva vsake trste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za tile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Modrool Iz žični-Uit omrežja, afrl-ttnike trate aH Ume, pm mte redno v zalogi.
184-86
				
		Specijalitete v ne-		
Zi tpitno sobo od		vestinih balah. Ve-		Oprave za Jedilne
180 gtti. naprej,		liki prostori, pri-		sobe, salone, pred-
Dlvan z okraski,		tlično ln v i. nad-		sobe, cele garnituro.
		stropju.		
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenl.
čudovito poceni za hotele, vile in za letovISda 62 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
t9
5f i* >f7
ftt
cm
g
^fe pustite se skoz slavitev : novih: zavojev cikorije
zvoditi, bodite temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospodinjstvu že izkušeni <
pravi :Franckov: pridatek k kavi
snajDOIJSl in bode :ostal: tudi v prihodnje.
gazite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše varstvene znamke: in podpis:
Vživeli« znamka.      Varstvena inamkt.     Varstvena znamka.
D. X 7024 D. 061.
J.Vf.L.
Izdaja konsoreij <Qorenjca>.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.