NJIH VISOKOSTI, PRESVITLIMU
GOSPODUJOANU,
c. k. nadvojvodu,
ZAČETNIKU NOTRAJNO - AVSTRUANSKIGA OBEHTMSKIGA DRUZTVA
proti koncu
Ljubljanske obertniske razstave 1844.
Veseli Slovenja, veseli se Krajna!                                              Daš našim jeziku uzvišenost slavno,
Obnebje se jasni nad Tvojo glavo j                                                 V sercih postavljaš si večni spomnik.
Iz olike mira Ti venec poganja,                                                                                   .
Ki venčal bo Tebi dolino, goro.                                                  Serca ms0 hlad"'La »asI sinov*>
Ogreva studenec jih Tvojih dobrot,
Zveličavna zvezda v brezkončni svitlosti                                           Goreče ljubezni Ti žari njihovi
Na nebesu čistim nad nami budi,                                                      Kipijo iz ganjenih njedrij naprot
V kteri se jasno v svoj' visokosti
Nadvojvoda Janez zapisan bliši.                                                   ° Vojvoda blažen  visoe'ga plemena!
Ki tol'ko narodov prepeva Ti čast, Ko iskrice 'z plama pulite brez števila                                              Ki poznim unukam spomin Tvojga imena,
Ko svete germade o Kresi gore;                                                      Deležnim dobrot Tvojih, delal bo slast!
Tako milih žarov nebrojena sila                                                                             '   ,
Te zvezde dobrotne v Slovenijo gre.                                             0b &*? in 8oci T.'.Pesmi donele,
Snežnik' bodo sivi njih slišali glas, Ime Tvoje, vitez v čerkah je zlatih                                                Ob Muri in Dravi Slovenke Ti pele,
Na dvorih visokih , v koči priprost',                                                Razlegal bo v slavi se Krajnski Parnas.
Na 'zdelkih vsednih , na kamnih bogatih
Leskeče se rajsko Njegova svitlost.                                          Bo zemlJa umetna v naukih slovela,
Se kmet, rokodelec v sreč' veselil, Dobrave puste si napravil rodovitne,                                                Glej! sledni poreče, osrečnik mi dela
Poljana Ti cvetik ponuja v spomin.                                                 Visoki Nadvojvoda Janez je bil.
Ki tvoriti dela ume glasovitne,                                                                                                       v    -    t
Je TebHivaležin Slovenije sin.                                                    Veseli Slovenja, veseli se Krajna!
Obnebje se jasni nad Tvojo glavo; Naiikam stezico odperaš naravno,                                                      Iz olike mira Ti venec poganja,
Obertnosti sam si nar bolj učenik,                                                    Ki venčal bo Tebi dolino, goro!                    S.