čevljar letnik obcinska knjižnica ■^90TB2!Č avgubi. glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič PRAZNIK L ^ OBČINE TRŽIČ Občani Tržiča so tudi letos slovesno proslavili 5. avgust — praznik občine. Na ta dan pred osemintridesetimi leti so padle prve žrtve za svobodo: Osrednja proslava je bila v nedeljo, 5. avgusta pri spomeniku prvim žrtvam Pod Storžičem. V soboto pa je bila v avli osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici slavnostna seja zborov skupščine občine, kjer so podelili tudi občinska priznanja — plakete mesta Tržič. Zlato plaketo je dobila Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO, srebrno Rudolf Ahačič za dolgoletno aktivnost na kulturnem področju, dr. Marjan Prodan za dolgoletno humano delo in Bojan Križaj za izjemne dosežke na športnem področju, 'bronasto plaketo pa je dobil Oton Zazvonil za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju kultur-noprosvetne dejavnosti. Občina Tržič šteje danes 13.494 prebivalcev, zaposlenih pa je 5911, od tega 3102 žensk, kar predstavlja največji odstotek (52,5%) zaposlenih žensk v Jugoslaviji. Glavna vratarnica: Izhodni listek, prosim! mešalec zmesi — mikser 10 KRAT VEČ 3. avgusta pred petnajstimi leti se je obrat gumame preselil v nove prostore. Takrat so bile postavljene tudi prve stiskalnice — preše. Proizvodnja se je v tem času močno povečala. Pred nedavnim so montirali mešalec zmesi — mikser. Z njegovim obratovanjem so se zboljšali delovni pogoji, povečale pa so se tudi kapacitete. Gumama proizvaja danes 10 krat več kot pred petnajstimi leti. DAN SOLIDARNOSTI 26. julij 1963 Močan potresni sunek je v nekaj trenutkih uničil, kar so človeške roke ustvarjale dolga stoletja. V spomin na tragični dogodek in na solidarnost, ki jo ob podobnih nesrečah izkazujejo narodi in narodnosti Jugoslavije skupaj z ljudmi iz vsega sveta, je 26. julij proglašen kot DAN SOLIDARNOSTI. V tednu solidarnosti se povečajo aktivnosti za uresničevanje smotrov dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti. Tudi letos smo v sklad prispevali enodnevni zaslužek. Obračunan bo pri obračunu osebnega dohodka za avgust. REZULTATI PRVEGA POLLETJA Krepko smo že zakoračili v drugo polletje. Za nami je dopust in tu je spet čas ko ocenjujemo rezultate prve polovice leta. Nismo se kaj prida naprezali. Obljube, ki smo si jo zadali ob zaključnem računu 1978, nismo izpolnili. Celotni prihodek je sicer višji za 25 %, enako tudi konsolidiran dohodek in porabljena sredstva. Posebej moramo poudariti, kar je pomembno, da smo v letošnjem letu v celoti zadržali razlike iz naslova preračuna vseh zalog 1. 1. 1979 na nove stalne cene in da je vrednost neplačane realizacije 30. 6. večja kot v začetku obdobja, zaradi tega je prikazani dohodek manjši za 42.538 tisoč dinarjev, oziroma bi bil primerljiv letos večji za 40 %. Dobre rezultate ugotavljamo pri izvozu — ta je znašal 8.428.663 dolarjev in je na konvertibilnem področju večji za 20 %, na klirinškem področju pa je enak lanskemu. Ne moremo pa se pohvaliti s potekom proizvodnje. Postavljenih proizvodnih planov nismo izpolnili. Na tem področju bomo pa le morali nekaj storiti ne samo obljubljati in pričakovati. Izostanki z dela so letos sicer manjši za 7 %, vendar še vedno predstavljajo 11,61 % razpoložljivega delovnega časa ali po domače: dnevno je odsotnih 466 delavcev. Če to prikažemo primerjalno je videti takole. V šivalnicah 512 in 511 je okoli 460 delavcev, dnevno pa izdelajo povprečno 3600 zgornjih delov. Koliko dnevno tako izgubimo, je račun sila enostaven. Investicijska vlaganja so realizirana 100 %, pri zaposlovanju pa smo za 3,1 % pod planom. DELOVNA ORGANIZACIJA »PEKO« KONSOLIDIRAN IZKAZ USPEHA 30. 6. 1979 Naslov podatka Obračun 30. 6. 1978 Obračun 30. 6. 1979 Index Plan za leto 1979 Vrednost Struk. Vrednost Struk. 79/78 Vrednost Struk. 1 2 3 4 5 6 (4:2) 7 8 KONSOLIDIRAN CELOTNI PRIHODEK 703378 100,00 880201 100,00 125 1913060 100,00 Prihodki od real. 685935 97,52 852131 96,81 124 1861557 97,31 Drugi prihodki 17443 2,48 28070 3,19 161 51503 2,69 KONSOLIDIRANA PORABLJENA SREDSTVA 465574 66,19 582412 66,17 125 1208159 63,15 t’osi, str. in nab. vred. 449229 63,87 563538 64,02 125 1166017 6Ü35 Amortizacija 16345 2,32 18874 2,15 115 42142 2,20 KONSOLIDIRAN DOHODEK 237804 33,81 297789 33,83 125 704901 36,85 Davki in prispevki 12245 1,74 13085 1,49 107 44798 2,34 Amort. nad pred. 14047 2,00 15017 1,71 106 32577 1,70 Obresti 11024 1,57 12484 1,42 113 25860 1,35 Ostanek obveznosti 10725 1,52 12105 1,37 114 23737 1,25 CISTI DOHODEK 189763 26,98 245098 27,84 129 577929 30,21 Oseb. in sk. por. 175007 24,88 216923 24,64 124 477499 24,96 Raz. mat. osn. in rez. 14756 2,10 28175 3,20 191 100430 5,25 AKUMULUACIJA (C2 + 5.2.) 28803 4,10 43192 4,91 150 133430 6,95 ŠTEVILO ZAPOSLENIH — iz ur 3647 — 3750 — 103 3827 — KONS. POP. UPOR. SRED. 1187514 — 1437385 — 121 1240498 — KAZALCI Doh. / zap. 65205 79410 122 184192 _ Oseb. in skup. por. / zap. 47987 — 57846 — 121 124771 Akumulacija / zap. 7898 — 11518 — 146 34865 — Dohodek / pop. upor. sr. (%) 20 f) — 20,7 — 104 56,8 Akumulacija / popr. upor. s. (%) 2,4 — 3,0 — 125 10,7 — PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH IN MATERIALNA V prejšnji številki Čevljarja smo obširno pisali o disciplinski odgovornosti, danes pa na kratko nekaj o materialni odgovornosti. To je novost, ki je nismo bili vajeni. Vsi delavci oziroma vsak, ki povzroči na delu ali v zvezi z delom materialno škodo, jo je dolžan temeljni organizaciji oziroma delovni enoti povrniti. Delavec je dolžan škodo povrniti, če jo je povzročil namerno ali iz hude malomarnosti. Kot materialna škoda se štejejo tudi nekvalitetno izdelani izdelki oziroma nekvalitetno izvršene delovne operacije, zaradi katerih je nastala materialna škoda. Za odločitev o povrnitvi škode, o kateri odloča komisija za delovna razmerja ali pa disciplinska komisija, če je škoda povzročena s kršitvijo obveznosti, mora komisija ugotoviti: — dejansko škodo, — vzročno zvezo med dejanjem delavca ali opustitvijo in med nastalo škodo, — dejanje ali opustitev delavca, zaradi katerega je prišlo do škode, — krivdo delavca, ki ima lahko obliko naklepa ali hude malomarnosti. Odgovornost delavca za povzročeno škodo ugotovi komisija ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bila škoda povzročena. Tisti, ki je škodo povzročil in vsak, ki zve za škodo, jo mora prijaviti komisiji za delovna razmerja. Komisija odloči o višini in načinu povrnitve povzročene škode. V kolikor komisija ugotovi, da so podani razlogi za znižanje plačila odškodnine, le-4o zniža, ne sme pa je znižati, če je škoda povzročena naklepno (namerno). O vrnitvi škode delavec prejme ustrezno odločbo na podlagi katere povrne novzročeno škodo. V kolikor delavec ne pristane na povrnitev škode oziroma škode noče povrniti, se ta iztoži pri pristojnem sodišču. Proti odločitvi komisije delavec lahko vloži ugovor ha DS, lahko pa vloži tudi prošnjo za znižanje odškodnine . V primeru, da ni mogoče ugotoviti točnega zneska škode, ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, je delavec dolžan plačati PAVŠALNO ODŠKODNINO za naslednie primere: — neopravičen izostanek z dela (za vsak dan) 1/3 enodnevnega bruto OD — za zamujanje oz. predčasno zapuščanje dela 1/8 povprečnega enodnevnega bruto OD — za vsako povzročeno motnjo ali zastoj pri poslovanju od 300—800 din za vsako uro zastoja — za vsak izmet preko tolerantne meje do 75 '% vrednosti izmeta nad toleranco ODGOVORNOST Postopek ugotavljanja materialne odgovornosti je isti kot pri polni odškodnini. V primeru, da je škoda znatno večja, kot je predvidena pavšalna odškodnina, se materialna odgovornost obravnava po rednem postopku za ugotavljanje materialne odgovornosti. iz pravnega oddelka - Moromó izgladiti odnose med delavci in administracijo v tozdu. Iz zadnje številke Pavlihe. KORENITE SPREMEMBE V STROKOVNEM SOLSTVU ------------------------------------- spodarske zbornice usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije in Anton Pelko, direktor srednje tehnične čevljarske šole v Kranju, nam je poslal sestavek o izobraževanju v čevljarski stroki. Sedanje izobraževanje za poklice urejajo štirje zakoni, kar ovira tesnejšo samoupravno in programsko povezanost srednjih in visokih šol in povezanost izobraževalnih institucij z združenim delom, ki je uporabnik njihovih storitev. Poleg tega pa zakon o izobraževanju odraslih, ki je v preteklem obdobju pomembno prispeval k napredku tega izobraževanja, postaja ovira za povezovanje usposabljanja in izobraževanje mladine in odraslih v enoten vzgojno-izobraževalni sistem. Ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti je pomenilo nadaljnji korak k razvijanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na podlagi svobodne menjave dela. Leta 1977 so bili sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana za srednjeročno obdobje, s katerim so delavci v druženem delu opredelili obseg, vrste in razvoj vzgoje in izobraževanja ter sredstva, ki jih združujejo za te namene. Vendar šole v sedanji ureditvi ne morejo uspešno zadovoljevati potreb združenega dela in širših interesov, potreb družbene skupnosti ter rastočih zahtev mladine in delavcev po izobraževanju. Izobraževalne dejavnosti se nenačrtno širijo, vsebinska preobrazba pa ne napreduje skladno s splošnim družbenim napredkom. Zaostaja delovna, tehnična in kulturna vzgoja, učencem poklicnih šol pa sedanji programi in doseženo znanje ne omogočajo nadaljnega izobraževanja in trajnega izpopolnjevanja ter usposabljanja na delu. Mladina in odrasli se ne izobražujejo vedno v skladu s potrebami dela. Zlasti je zaskrbljujoče, da pada zanimanje za izobraževanje za proizvodne poklice in da se hkrati povečuje pritisk na povečanje zmogljivosti ter nastajanje novih šol in novih smeri za neproizvodne poklice. Vse to terja korenito preobrazbo izobraževanja mladine in odraslih, da bo le-to zasnovano na samoupravljanju, izobraževanju ob delu, stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju, usmerjanju ter planiranju in usklajevanju razvoja izobraževalne dejavnosti. Le korenita sprememba družbenega položaja vzgoje in izobraževanja in nujna vključitev v združeno delo z uveljavljanjem novih družbeno-ekonomskih odnosov bo omogočilo doseganje celovitih in posameznih ciljev v razvoju vzgoje in izobraževanja. DESET NAČEL USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V predlogu za izdajo zakona o usmerjenem izobraževanju so določeni zlasti naslednji cilji: — Usmerjeno izobraževanje se naj uresničuje s stalnim povezovanjem usposabljanja na delu in z delom. — Tovrstno izobraževanje mora postati stalno povezan in prepleten proces izobraževanja in dela, ki se ureničuje v izobraževalnih in drugih organizacijah združenega dela. — Postati mora enoten, prožen in odprt sistem izobraževanja za delo in samoupravljanje, ki bo temeljil na načelu stalnega izobraževanja kot pravice in dolžnosti delovnega človeka. — Izobraževanje mladine in odraslih naj bo v skladu s potrebami temeljnih organizacij ter v skladu z razvojem posameznih področij združenega dela oziroma strok. — Tako izobraževanje se ho izvajalo po vzgojno izobraževalnih programih, ki se oblikujejo na podlagi splošnih družbenih potreb in vrednot ter zahtev razvoja stroke, ki izhajajo iz dosežene stopnje in razvoja tehnologije. — Vzgojno izobraževalne programe naj skupno oblikujejo uporabniki kadrov in delavci izobraževalnih organizacij. — Delavci v temeljnih organizacijah morajo samoupravno uresničevati potrebe po izobraževanju, izhodišča za oblikovanje vzgoj-noizobraževalnih programov, načela za organizacijo in izvajanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti; položaj, pravice in obveznosti vseh udeležencev v usmerjenem izobraževanju ter nadzor nad zakonitostjo dela izobraževalnih organizacij in nad uresničevanjem vzgojno-izobraževalnih programov. — Usmerjeno izobraževanje mora zagotavljati vsem delavcem skupno vzgojno izobraževalno osnovo na začetku usmerjenega izobraževanja. S tem bodo odpravljene dosedanje razlike med posameznimi vrstami srednjih šol, oziroma bodo izenačene možnosti za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. — Trajanje izobraževanja za posamezne poklice naj bi določili z vzgojnoizobraževalnim programom glede na stopnjo zahtevnosti. Določi naj se tudi zgornja meja trajanja izobraževanja po programih posamezne stopnje zahtevnosti. — Študenti, ki želijo spremeniti smer izobraževanja, morajo dopolniti tista znanja, ki so nujno potrebna za uspešno nadaljevanje izobraževanja. V OBUTVENI STROKI SEDEM KATEGORIJ POKLICEV Predlog medrepubliškega dogovora o enotnih osnovah za razvrščanje poklicev in strokovne izobrazbe predvideva 8 kategorij poklicev. Komisiji, ki sta bili imenovani pri Splošnem združenju Go- pri Zavodu za šolstvo SRS, sta pripravili predlog klasifikacije poklicev in način pridobitve ustrezne izobrazbe v obutveni stroki. Vključevanje v predlagani program usmerjenega izobraževanja je omogočeno osebam, ki so uspešno končale celotni osnovnošolski program, kakor tudi osebam, ki so končale osnovnošolsko obveznost in uspešno končale 6 let osnovnošolskega programa oziroma tistim, ki so z izobraževanjem ob delu končali posebni prilagojeni osnovnošolski program. Za I. stopnjo zahtevnosti del bo izobraževanje organizirano v proizvodnih temeljnih organizacijah na delu. Za II. stopnjo zahtevnosti del bo izobraževanje organizirano v proizvodnih temeljnih organizacijah na delu ob sodelovanju izobraževalne delovne organizacije po prilagojenem osnovnošolskem programu. V izobraževanju III. stopnje zahtevnosti se bodo lahko vključile osebe z uspešno končano osnovno šolo ali osebe, ki bodo uspešno zaključile izobraževanje na II. stopnji. Program izobraževanja III. stopnje zahtevnosti bo prilagojen tako, da bo posameznik lahko izstopil iz nadaljnjega izobraževanja, opravil neobvezen (fakultativni) program in se vključil v proizvodnjo ali pa nadaljeval izobraževanje na IV. stopnji brez fakultativnega programa. Tudi po končani IV. stopnji posameznik lahko zaključi usmerjeno izobraževanje, opravi fakultativni program in se vključi v proizvodnjo oziroma lahko nadaljuje na V. stopnji brez fakultativnega programa. Enako velja tudi za izobraževanje na VI. stopnji oziroma VII. stopnji zahtevnosti, ki je tudi najvišja stopnja v naši stroki. Delavec, ki bo končal izobraževanje I. stopnje, bo usposobljen za opravljanje najenostavnejših del v obutveni industriji. Po II. stopnji bo delavec usposobljen kot pomožni krojilec obutve, šivalec zgornjih delov obutve, izdelovalec spodnjih delov, sestavljalec obutve in dodelovalec obutve. Po III. stopnji, ki bo trajala dve leti usmerjenega izobraževanja, bo delavec usposobljen kot krojilec obutve, šivalec zgornjih delov obutve, izdelovalec spodnjih delov obutve, sestavljalec obutve in dodelovalec obutve. Po IV. stopnji, ki 'bo trajala tri leta usmerjenega izobraževanja, bo delavec usposobljen kot izdelovalec zgornjih delov obutve ali kot izdelovalec spodnjih delov in sestavljalec obutve. V prvi poklic se bodo lahko vključevali krojilci obutve in šivalci zgornjih delov obutve, v drugi poklic pa izdelovalci spodnjih delov obutve, sestav-1 j alci obutve in dodelovalci obutve. Vsi našteti morajo predhodno uspešno končati III. stopnjo zahtevnosti usmerjenega izobraževanja. Poleg tega pa se bo na IV. stopnji izobraževal tudi čevljar za potrebe obrti. Izobraževanje bo trajalo tri leta in se mora za ta poklic usmeriti v drugem letu usmerjenega izobraževanja. Po V. stopnji, ki bo trajala štiri leta usmerjenega izobraževanja, bo delavec usposobljen kot čevljarski tehnik. Na tej stopnji bosta dve usmeritvi: čevljarski tehnik tehnolog in čevljarski tehnik-mode-lir. Za obe usmeritvi se bodo lahko odločili tisti, ki bodo predhodno uspešno končali program IV. stopnje. VI. stopnja bo trajala 6 let usmt -jenega zobraževanja. Tisti, ki bodo uspešno končali program VI. s opnje, bodo usposobljeni kot inženirji usnjarsko-predelovalne tehnologije. V to stopnjo se bodo lahko vključili tisti, ki bodo predhodno uspešno končali V. stopnjo. VII. stopnja bo trajala 8 let usmerjenega izobraževanja. Kdor bo uspešno končal program te stopnje, bo usposobljen kot diplomirani inženir usnjarsko-predelovalne tehnologije. Predhodno pa bo moral uspešno končati program VI. stopnje. Fakultativni program, ki je predviden pri izstopanju na posamezni stopnji in pri vključevanju v proizvodno delo, obsega praktična znanja, ki jih mora delavec obvladati na posamezni stopnji, če si hoče pridobiti ustrezno stopnjo poklica. Ta del programa pa se delavcu lahko šteje že v »pripravniški staž«. S takšnim načinom prehajanja iz nižje v višjo stopnjo zahtevnosti in s prehajanjem iz usmerjenega izobraževanja v delo ali obratno bo dana možnost slehernemu delavcu, da si pridobi glede na svoje zmožnosti najvišjo stopnjo poklica. Po sedanjh predvidevanjih naj bi pričeli z usmerjenim izobraževanjem v šolskem letu 1980/81. Do tedaj pa je ostalo zelo malo časa, da se izdela nove učne načrte in pripravi materialno osnovo za uresničitev usmerjenega izobraževanja z vsemi postavljenimi cilji. V NEKAJ VRSTAH Italijanski čevljarji so napovedali 30 % podražitev čevljev z utemeljitvijo, da je usnje vsak dan dražje. Mladina je že aprila izvedla očiščevalno akcijo MLADINSKO POPOLDNE. Očistili so okolico tovarne, pobrali in odpeljali vso odvečno navlako, kot so kangle, leseni odpadki in papir. Akcija je vredna pohvale in bi jo kazalo še kdaj ponoviti. URESNIČEVANJE PROGRAMA AKTIVNOSTI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Elementi ocenjevanja programa v I. polletju 1979. Ocenjujemo, da je sprejeti »Program dela republiškega sveta ZSS za leto 1979« pravilno ocenil aktualnost nalog in izbiro najpomembnejših akcij v tem času. Zato ugotavljamo, da smo tudi z uresničevanjem programa uspeli z našim delom ostati v središču najaktualnejših družbenih vprašanj. Sprejem in izvajanje programa je prispevalo k sistematičnejše-mu delu v Zvezi sindikatov Slovenije. Tako so delavci v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, občinskih in organih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije lahko pravočasno in usklajenejše pripravljali potrebna gradiva in učinkovitejše organizirali posamezne akcije. Z uresničevanjem programa smo dosegli precejšnjo stopnjo usklajene aktivnosti vseh članov in organov Zveze sindikatov Slovenije kot tudi boljše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Lahko ugotovimo, da so nekatere izmed aktivnosti potrdile zaupanje delavcev ter okrepile akcijsko sposobnost vsega članstva in organizacije Zveze sindikatov. Čeprav še vedno ne moremo biti zadovoljni z učinkovitostjo pri uresničevanju nalog in so v našem delu še vedno prisotne slabosti, lahko ugotovimo, da je bila aktivnost v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, občinah, republiških odborih in organih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije velika. Dostikrat smo bili pred vprašanjem, ali je mogoče vse aktualne naloge v resnici tudi uresničiti. Dosegli smo potrebno aktivnost osnovnih in občinskih organizacij zveze sindikatov. Velika večina je sodelovala pri uresničevanju akcijskih nalog: ocena gospodarjenja v ietu 1978 (akcija »zaključni računi«), obravnavanje in uresničevanje stališč o delitvi po delu, priprava na konferenco »delavka v združenem delu«, javni razpravi o usmerjenem izobraževanju in drugih. Istočasno ugotavljamo, da vse občinske organizacije in sindikati dejavnosti le še niso z enako odgovornostjo uresničevale programa in da se ob vsaki akciji pojavlja nekaj organizacij, ki v njo niso dovolj uspešno vključene. Uspeli smo Začeti z delom svetov pri republiškem svetu Zveze sindikatov. Slovenije. Ti postajajo vse pomembnejši dejavnik v oblikovanju stališč in politike Zveze sindikatov Slovenije ter mesto za temeljitejšo obravnavo posameznih za položaj delavca v združenem delu pomembnih vprašanj. Celovite ocene o tej aktivnosti še ni mogoče sprejeti, ker še vedno v mnogih občinskih svetih ti sveti še ne delujejo. Dosežen je pomemben napredek pri usklajevanju dela sindikatov dejavnosti, ki se vse bolj vključujejo v skupen program in hkrati s tem uresničujejo tudi specifične naloge in odgovornost. Ob tem opozarjamo na dvoje: a) proces ustanavljanja in delovanja občinskih in mestnih odborov dejavnosti kasni. V tem je tudi pomemben vzrok za to, da se še vedno premalo izražajo specifični interesi delavcev posameznih dejavnosti in da le-ti prihajajo premalo do izraza v delu republiških odborov sindikatov in delu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. To slabost moramo bolj odločno odpravljati. b) V republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije nimamo izdelanega sistema spremljanja aktivnosti republiških odborov in tudi ne pravega pregleda nad tem, ali dovolj uspešno uresničujejo svoje naloge. Da še obstoje določene pomanjkljivosti v metodah dela, ugotavljajo tudi predsedniki republiških odborov sindikatov dejavnosti. Tudi pogosta skupna akcija posvetovanja s predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ter predsedniki republiških odborov sindikatov dejavnosti so prispevala k večjemu poenotenju akcijske usmerjenosti in večje učinkovitosti. Več poudarka bo potrebno dati še posvetom s predsedniki medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Ta ocena naj vzpodbudi občinske svete in republiške odbore sindikatov, da samostojno izdelajo ocene o uresničevanju programa dela v letu 1979. CIUI IN VSEBINA AKTIVNOSTI DELOVANJA OO ZS V II. POLLETJU 1979 Temeljni cilji našega dela v II. polletju bodo: Nadaljevati z uresničevanjem pomembnih družbenih nalog, ki so že sprejete v programu dela in zahtevajo aktivnost skozi vse leto 1979. Pravočasno vključevati nove aktualne družbene naloge, pomembne za utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavca ter za celovito uresničevanje vseh njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti. Nadaljnje utrjevanje demokratizacije našega delovanja ter s tem tudi povečanje naše odgovornosti in učinkovitosti pri uresničevanju sprejetih nalog. Glede na opredeljene cilje bosta v drugi polovici 1979. leta v ospredju predvsem dve skupini nalog: Prva skupina zadeva celoten sklop utrjevanja družbeno-ekonom-skega položaja delavca ter njegove odgovornosti za uspešen gospodarski in družbeni razvoj. V ta sklop sodijo predvsem sledeče naloge: izboljšanje gospodarjenja in stalna odgovornost delavcev za spremljanje gospodarjenja v svoji organizaciji združenega dela povezana z oceno mesečnih obračunov, periodičnih obračunov in zaključnih računov; uveljavljanje delitve po delu v skladu s sprejetimi stališči sindikata; aktivnost pri pripravi novih srednjeročnih planov družbenega in gospodarskega razvoja; uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov posebej v stanovanjskem gospodarstvu in na področju zdravstvenega varstva delavcev; uveljavljanje ciljev reforme usmerjenega izobraževanja od predšolske, osnovnošolske vzgoje, šolanja na ostalih stopnjah vse do visokih in višjih šol; uveljavljanje ciljev na področju zaposlovanja; utrjevanje vloge delavcev pri kadrovski politiki, utrjevanje vloge delavcev na področju urejanja mednarodnih ekonomskih odnosov in uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v sestavljenih organizacijah združenega dela. Drugi sklop vprašanj, ki zadeva utrjevanje vloge, položaja in odgovornosti delavcev in zveze sindikatov pri uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v katerega sodijo predvsem sledeče naloge: utrjevanje demokratizacije in kolektivnega dela v Zvezi sindikatov; vloga in naloge sindikatov pri razvoju delegatskih odnosov in pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih; razvoj informiranja v združenem delu in v Zvezi sindikatov in ob tem posebej vloga in naloge delavske enotnosti v sistemu informiranja; utrjevanje odgovornosti delavcev in sindikatov v pripravah na ljudsko obrambo in pri uveljavljanju družbene samozaščite, utrjevanju delavske kontrole v organizacijah združenega dela. Freds, konf. OOS Dacar Janez Iz Rusije so nam poslali pozdrave udeleženci odprave PAMIR 79. V odpravi je bil tudi naš sodelavec Filip BENCE, šofer v nabavnem sektorju. RAZBURLJIVA TEKMA Mladinke prav nič ne zaostajajo za fanti. To so dokazale v tekmi MLADINKE : MLADINCI. Tekma je bila odigrana v zelo slabem vremenu, kar pa ni vplivalo na igralce. Prvi zadetek je dosegel Rozman, kmalu za tem je iz enajstmetrovke izenačila Blanka Ruparčič. V drugem polčasu je bila tekma ostrejša. Z 2:1 je povedel Stanko Geč, nadaljeval Daniel Rozman, na 5:1 pa je povišal Miran Štefe. Suzana Januš in Irena Smukovič sta rezultat zmanjšali, končnega 6:3 pa je postavil Stanko Geč. Na tekmi so nastopali: dekleta: Nuša Bečan — vratar, Blanka Ruparčič, Suzana Januš, Irena Smukovič, Lidija Tišler in Jana Klobučar fantje: Bojan Pikovnik — vratar, Miran Štefe, Boris Vrtel, Daniel Rozman, Stanko Geč in Zlatko Konič. Smukovič V GOSTEH PRI FRANCOZIH (nadaljevanje) Drugi dan, to je v soboto smo imeli člani sindikalne delegacije ob 10. uri dopoldne razgovore z občinskimi delavci. Bili pa smo prijetno presenečeni, saj so nam pripravili obširno predavanje vse od načina izbora (volitev) njihovega vodstva in tia do organiziranosti posameznih občinskih služb, ter o vlogi sindikatov v gospodarstvu. Gospod Ernest Schaer nam ie razložil postopek za izvolitev občinskega sveta, ki pri njih šteje 23 članov, ta pa fiz svoje sredine izvoli župana. Župan ima še tri pomočnike. Delo občinskega sveta je volantersko, mandat pa traja 6 let. Svet se sestaja vsak mesec (po njihovi ustavi obvezno vsaj vsake 3 mesece) in rešuje vse sprotne probleme, ki se porajajo podobno kot pri nas občinska skupščina. Županovi pomočniki so zadolženi še za posamezne resorje kot so: stanovanjska problematika, gozdarstvo, komunalna ureditev itd. Zanimivo je bilo tudi slišati, da morajo pri njih lastniki gozdov ob vsakem poseku lesa gozd obnoviti — pogozditi. Načeloma so pri njih gozdovi v dohodku občine glavna kategorija. Družbene dejavnosti kultura, telesna kultura, gasilci in podobno se finansirajo izključno sami s članarino, družbene prireditve, veselice — enako tudi društvo za pobratenje, občina jim nudi le prostore brezplačno. Vprašanja mladih. Na splošno mladina pri njih ni organizirana tako kot pri nas (v ZSMS). Mladinska organizacija pri njih ne obstoja, vsa aktivnost mladih se izraža v vključevanju v družbene organizacije. Vključevanje v upravni organ občine pa imajo mladi le kot posamezniki, z enakimi možnostmi kot ostali državljani. Na vprašanje glede vpliva strankarstva na občinsko politiko so nam odgovorili, da v njihovi občini strankarstvo nima nobenega vpliva, vendar pa da so do pred kratkim vodeči socialisti izgubili vodilno in odločujočo vlogo v občini, predvsem zato, ker so zanemarili mlade volilce, nji- hove želje in probleme. Ti pomenijo na občinskih volitvah precej odločujoče volilno jedro. Tudi socialno varstvo imajo dobro razvito. Imajo organizirano otroško varstvo. Najemnina prostorov je skrb občine, pedagoški kader pa ima na skrbi država, enako je s šolstvom in v domu ostarelih, le upokojitev se pri njih doseže šele s 65 leti za moške oz. s 60 leti za ženske. Naloga občinskega sveta je tudi splošno urejanje urbanističnega in komunalnega programa, katerega pa mora občina zagovarjati proti državi z zelo utemeljenimi in tehtnimi potrebami, da ji le ta odobri subvencijo (pomoč iz državnega proračuna). Glede uveljavljanja in delovanja sindikatov pa imajo Francozi precej deljeno in kritično mnenje, v čemer pa je precej logike glede na njihovo družbeno ureditev. Precejšen del njihovega gospodarstva je dobro razvito drobno kapitalistično gospodarstvo (programska usmeritev zahodnih socialistov), ki je že samo po sebi proti kakršnem koli podružbljanju družbeno ekonomskih odnosov, na drugi strani pa proletariat, razdrobljen po teh malih podjetjih in panogah, razdrobljen organiziran v sindikat s precej šibko oporo na moč revolucionarno usmerjene inteligence. Vsa ta razdrobljenost s slabo razvito znanstveno usmerjenostjo pa deluje, po mnenju njihovih sindikalnih delavcev, precej destruktivno, dostikrat nasprotuje celo naprednim izboljšavam delovnih in življenjskih pogojev, če le-te pridejo s strani njihovih delodajalcev. Kolikšna je vloga in moč njihovega sindikata, pove podatek da je v sindikate vključenih le 25% francoskih delavcev, v občini Saint Marie aux Mines pa samo 20 %. Razgovori so bili zelo živahni. Oba prevajalca Mirjam in Boris Eržen sta imela obilo dela s prevajanji zdaj naših vprašanj, zdaj z njihovimi odgovori. Na koncu razgovorov so gostitelji še izrekli željo, da bi se na podoben način tudi oni radi seznanili z našim družbeno-političnim in samoupravnim načinom življenja ob naslednjem njihovem obisku v Tržiču. PETO MESTO NA TEKMOVANJU MOTORISTOV Maj je bil letos še posebno suh in topel, kar je pomagalo udeležencem 35. rejlija FIM k boljšemu počutju na naporni poti k cilju najširšega motorističnega tekmovanja na svetu v nizozemsko mesto Masstricht. Hladno je bilo le vsako jutro, saj smo zapregli 500 kubične konjičke kar ob treh ali štirih zjutraj. Jutranjo zoro smo lahko opazovali pri hitrosti 140 kilometrov na uro. Malo in veliko boste delili mnenja. Za dobre ceste in dobre motorje, ki dosežejo omenjeno hitrost v 15. sekundah od štarta in se kazalec še kar živo pomika naprej, bi bilo to malo. Za poznavalca 15 in večurnih non stop voženj, pa je to gotovo kar vzoren tempo. Kljub manjšemu psihičnemu naporu motorista v primerjavi z avtomobilistom ima prvi mnogo večji fizični napor. Na primer: pri hitrosti 140 kilometrov na uro je upor zraka v čelado tak, kot če bi sedeli na stolu in bi vam nekdo stalno vlekel glavo nazaj s precej veliko silo. Ce ta traja dolge ure in je ta sila še neenakomerna zaradi zračnih tokov, povzročenih od kamionov, vidimo, da motorizem ni le razkazovanje pokromanega dvokolesnika z rezkim zvokom. O sami poti, ki je vodila preko avstrijskih Tur, Miinchna, Frankfurta in Kölna v Masstricht ni povedati nič novega. Dobre povezave krajev s štiri, šest in tudi osem pasovnicami so že marsikomu poznane. Tudi zasoljene cene v restavracijah ob njih je bolje hitro pozabiti. Zanimiveje je bilo na pragu cilja, to je na obvoznici Kölna. Že nekaj ur smo se s strahom ozirali v oblačno nebo, ki nam je namenilo nekaj kratkotrajnih prh. Ustavili smo se ob rdeči luči enega redkih semaforjev. Ko je zasvetila zelena luč se Hondi premakneta, Moto Guzi pa nekam čudno Škraba in mu ni moč dopovedati da nas semafor že priganja. Not v kakem filmu smo se drug za drugim prijeli za glavo. Počilo je ohišje kardana, dela motorja, ki mora biti za vožnjo brezhiben. Kaj, ko bi ohišje počilo minuto prej in bi zadnje kolo pri veliki hitrosti blokiralo. Povrh je bil še promet tako gost, da kmalu ne bi bilo prostora kam pasti. Da popravilo ohišja ne bo možno, smo hitro ugotovili. Treba bo dobiti novega. S pomočjo domačina, strastnega motorista, smo dobili rezervni del v 250 km oddaljenem generalnem predstavništvu za te motorje. Prodajalec je z začudenjem in s strahom zatrjeval, da je to prvo ohišje, ki so ga prodali. Kakorkoli že, s križišča, kjer smo ostali, smo odpeljali z novo močjo. Zadnjih 150km smo vozili počasneje, zaradi utrujenosti ali slabih označb pa smo morali nekajkrat obrniti in iskati smer. V svoj hotel smo prišli šele ob enastih zvečer. Uradni prehod cilja smo imeli predpisan šele naslednji dan in zato je bil uspeh kljub nevšečnostim dosežen. Peto mesto za jugoslovansko ekipo je najboljša uvrstitev od vseh 34. rejlijev, ki so bili do sedaj organizirali, smo izvedeli na razglasitvi rezultatov. V veljavnem načinu ocenjevanja smo dosegli vse, kar je bilo možno. Po dveh dneh zasluženega počitka in razgledovanja po Nizozemski smo obtežili motorje s težkimi torbami in jih obrnili proti domu. Za seboj smo puščali kilometre, kot se za tako potovanje spodobi. Vmes smo zakrpali prebodeno gumo, predrto od žeblja, ki se je vzel od kdo ve kje. Kot smo planirali, smo prvi dan povratka prišli do Inglstadta. V tovarni BMW dela tudi precej Slovencev in pri enem od njih, bivšem sotekmovalcu smo tudi prenočili. Močan vtis nam je pustil večer med Slovenci v gostilnici, ki je last našega rojaka. Kos kruha je v tujini razmeroma velik, a velik je tudi davek za ta zaslužek. Po končani službi je sicer možnost za razvedrilo in rekreacijo a večina izbira med svojo sobo in gostilno. Prvi vedo, da so šli v tuj kraj po zaslužek, ki jim bo pomagal k hitrejši osamosvojitvi, ko se vrnejo domov. Drugi, ki večkrat zavijejo v gostilno pa živijo iz meseca v mesec. Gledanje svojega poraza v življenju, ki mu tudi v tujini ne more prinesti tistega kar je iskal doma, ga še bolj priveže k edinemu spremljevalcu, h kozarčku. Zato ob slovesu z njimi ni nenavadno, če se ti orosi oko. Zadnji dan vračanja domov je bil tudi prvi dan, ko ni bilo treba zarezati hladnega jutra. Do doma smo imeli le še 'kos poti, ki ga ni težko prevoziti v »šihtu s ta dolgo malico«. In res nas je brez posebnosti na poti kmalu pozdravila Zelenica in po nekaj ovinkih Tržič. Posebno veselje ob srečanju z domovino in s prijatelji nam je dajal občutek, da smo dosegli odlično peto mesto. Za ekipo AMD smo se razen Zupana iz Radovljice tekmovanja udeležili Smolej, Benčina in Rozman iz tovarne PEKO. Zato smo bili čestitke naših delavcev še posebno veseli. Udeleženci 35. FIM reylija Zbirališče motorjev pred Startom m lÉil * % GEOLOŠKA DOBA V KEU0ZO1KÜ AUGLE5K1 SKLADA- TELJ (EDWARD) ZAPRI5EŽEH B0RZUI POSREDHIk ČLOVEK l VELIKIMI OČMI PRIBOR ZA HATIKAH3E SOVJETSKI FIZIK IM RAKETHI 5TROKOVH1AK (LEOUID IVAM0VIČ) PAH0U5KI KHEZ V IX. STOL. KMET ZA PLUGOM VRSTA (DRAGE) SOLATE GL. MESTO GRČIJE BIVŠI EGIPTOVSKI MARŠAL, UBIT ZARADI VELEIZDAJE VAGO IIZA RAZSUT TOVOR KUČMO TELESCE, TROS VLEČEUJE SPISEK MAPAK MA K0MCU KU3IGE E R SOROMIkl PO OČETU c, Z. OKRASEK ZA HA ČELO POHAREJEU IZDELEK MAKEDOR.M IME (CIRIL) ► VPREGA, ki 30 PRIPRE ŽE30 V POMOČ POKLIC V.PEkU' TOVARUA TRAKOV V LJUBLJAMI UOVOfW SKA PTICA KRATICA EIPR SKEORSMJU V SKALA SKUPIMA OTOKOV V TUAMOTU jz.DRA.VIU-ISČE BUIU 1 CELJA 5HAKE5PE A ROVA DRAMA (KRAU ...,1 E UATRI3 UTR3EM GRADIČ 0KUSMA MORSKA RIBA VRSTA 5IVE GLIUE 0K0VAUA BLAGAJUA ČUVAR OROŽJA AFRIŠKI VELETOK LEPO VEDEUJE KRAVICA TELIČKA VODJA UA GRAP&IŠČU TEUISAČ Plllč GOROVJE 1/ARABIJI ČRTA, TRAK TEZA ZABOJA Rlko DEBLU JAK POKRIVALO, RAPA ma5 OTOK ZIJAM PO 51RU TKALSKO 0RQP3E l. IME, AMICA FIGURA PW ČETVORKI FUWW1SKI VZkLlk frJDMT ŠP. SLIKAR ČEVLJA RADI0IU- DU5TRIJA ZAGREB GREGORC JAUEZ KRATICA ZARACUU IUDIJ5KA SVETA REkA VULKAU-5KO ŽRELO IME BALETNIKA OTRI 14 A PRlPADUlCA ARIJSKE RASE IME REV0LUCI 0MARKE OCEPEK RAŽEIJJ, GRIL NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 80 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz tehničnega sektorja MARJETKA TERMOTH. Nagrade so dobili: 80 din STEFE MARJETKA — 700 60 din ROZMAN BOJAN — 200 40 din POVALEJ DARKA — 500 20 din AŽMAN JANEZ — 500 20 din JANKO ROZMAN — upokojenec Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. avgusta ZAHVALE Ob smrti drage mame KATARINE PETEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem splošnega sektorja za pomoč in izrečena sožalja. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči Edo Petek z družino Ob smrti moje drage mame ANE KOPINA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku PUR za denarno pomoč Ob smrti mojega moža VALENTINA ZUPANA se delovni organizaciji in sindikatu PEKO lepo zahvaljujem za vence in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ana in hčerka Slavka z družino Sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Prisrčna hvala tudi sodelavcem za obisk. Ciril Gosar Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem v oddelku 521 iskreno zahvaljujem za prelepo spominsko darilo. Vsem želim veliko delovnih uspehov. Jožefa Kos NAŠI PETDESETLETNIKI DIJANUSIĆ ZVONKO iz Budučnosti KOLAK STJEPAN iz Budučnosti Naše čestitke Ani Urbanc ŠPORTNE IGRE USNJARJEV - USNJARIADA Prireditelj »PLANIKA« TOZD Tovarna obutve Turnišče Letošnja »USNJARIADA« je bila v organizaciji kolektiva »Planika« TOZD tovarna obutve Turnišče in to v okviru praznovanja 20-letnice ustanovitve tovarne, ki se sovpada s praznikom občine Lendava. Prvotno organizacijo je prevzela tovarna »CICIBAN« iz Mirna pri Gorici, vendar je organizacijo iger na prošnjo Planike, Ciciban odstopil tako, da so to športno manifestacijo združili s praznovanjem 20-letnice ustanovitve. Na kratko bom opisal gostitelje XI. športnih iger »USNJARIADA 79«, kraj Turnišče. Zgodovina Turnišča sega v dobo turških osvajanj, od takrat izvira tudi ime kraja (Tiirenlaj), danes Turnišče. V Turnišču obstaja tudi nekaj fresk, ki izhajajo iz XIV. stoletja. Sama čevljarska tradicija je nastopila zelo zgodaj, saj so znani čevljarski cehi, ki so se združevali v obrtnike. Kraj Turnišče je znan tudi iz časov NOB. Znan je narodni heroj Štefan Kovač-Marko. ki ga je okupator ustrelil leta 1941 na samem začetku oborožene vstaje. 100-letnica tradicije čevljarske obrti v Turnišču je tovarna »Planika« izkoristila kot osnovo in leta 1959 postavila prvi industrijski obrat za proizvodnjo obutve. Leta 1974 je ob pomoči širše družbene skupnosti zgrajena nova tovarna v kateri je danes zaposlenih 540 delavcev. Turnišče je danes prijeten kraj v nenehnem razvoju, saj kot smo slišali v razgovorih z domačini, nameravajo zgraditi še marsikaj. Udeleženci USNJARIADE. Naša DO je nastopala v vseh panogah. Na samo tekmovanje smo se zaradi velike oddaljenosti odpravili že v petek 22. 6. 1979 popoldne. Kegljalci pa že zjutraj zaradi predčasnega tekmovanja v kegljanju. Prenočili smo v Murski Soboti. Zjutraj smo se odpravili v Turnišče, kjer je bila ob 8. uri uradna otvoritev USNJARIADE 79. Usnjariado 79 je otvoril direktor »Planike« TOZD Turnišče tov. Jože Kolarič, ki je bil obenem tudi pokrovitelj prireditve. Letos je sodelovalo 18 OZD in to: Lilet — Maribor, TOKO Domžale, Industrija obutve — Novo mesto. IUV TOZD tov. usnja — Šoštanj, PLANIKA — TOZD Turnišče, PEKO — TRŽIČ, UTOK — Kamnik, PLANIKA — Kranj, TU — Slovenj Gradec, IUV TOZD Šmartno. IUV TOZD — Vrhnika, TRIO — Tržič, KONUS — Slovenske Konjice. KOTO — Ljubljana. CICIBAN — Miren. PLANIKA TOZD — MOJCA Lukovica, ALPINA — ŽIRI, PEKO TOZD Buduč-nost — Ludbreg. Tekmovanja so potekala v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. V posameznih disciplinah pa smo zasedli naslednja mesta: Kegljanje — ženske 'kegljev L Tovarna usnja Slovenj Gradec 532 2. PEKO — Tržič 512 3. PLANIKA — Kranj 482 Med posameznicami je Hilda Mandič 185 podrtimi keglji. PEKO zasedla 3. mesto z Kegljanje — moški kegljev 1. PLANIKA - Kranj 1646 2. IUV Vrhnika 1646 3. Tovarna usnja Slovenj Gradec 1613 4. PEKO — Tržič 1565 Streljanje — ženske krogov 1. KONUS — Slovenske Konjice 421 2. CICIBAN — Miren 414 3. ALPINA — Žiri 384 4. Tovarna usnja Slovenj Gradec 370 5. PEKO — Tržič 348 Streljanje — moški krogov 1. Tovarna usnja Slovenj Gradec 665 2. UTOK — Kamnik 664 3. KONUS — Slovenske Konjice 652 15. PEKO — Tržič 404 Šah točk 1. Tovarna usnja Slovenj Gradec 39.5 2. PEKO — Tržič 35.5 3. KONUS — Slovenske Konjice 34.5 Namizni tenis točk 1. UTOK — Kamnik 35 2. PEKO — Tržič 30 3. ALPINA — Žiri 26 Nogomet točk 1. PLANIKA — Turnišče 38 2. PEKO — Tržič 33 3. KONUS — Slovenske Konjice 29 Končni vrstni red ekip: točk 1. Tovarna usnja — Slovenj Gradec 132 2. PEKO — Tržič 128 3. UTOK — Kamnik 120 4. KONUS — Slovenske Konjice 120 5. PLANIKA — Kranj 110 6. PLANIKA —- Turnišče 104 7. IUV — Vrhnika 97 8. ALPINA — Žiri 89 9. IUV — Šoštanj 77 10. KOTO — Ljubljana 74 11. BUDUČNOST — Ludbreg 67 12. IUV — Šmartno 64 13. PLANIKA »MOJCA« 54 14. TOKO — Domžale 54 15. LILET — Maribor 51 16. TRIO - Tržič 47 17. Tovarna obutve — Novo mesto 43 18. CICIBAN — Miren V Ogorčen boj šahistov. Kot se vidi na končnem vrstnem redu je bil pri vrhu hud boj za mesta in točke. Ogorčen boj smo gledali v nogometu, kjer so se naši nogometaši odlično držali in na koncu izgubili z minimalnim rezultatom finalno tekmo z domačimi nogometaši. Enak boj smo gledali tudi pri namiznem tenisu, kjer se nam je prvo mesto izmuznilo iz rok. Posebno moram pohvaliti nogometaše za izredno požrtvovalnost in discipliniranost, kar je tudi pripomoglo k odlični uvrstitvi in finalni borbi za prvo mesto. Preds. konf. OOS Dacar Janez ŠUŠTARSKA NEDELJA Tradicionalna ŠUŠTARSKA NEDELJA letos ne bo prvo nedeljo v septembru, ampak zadnjo nedeljo v avgustu. Prireditelj se je tako odločil zaradi prepovedi vožnje za avtomobile s parnimi številkami prvo soboto in nedeljo v mesecu. Prireditve XI. tradicionalne ŠUŠTARSKE NEDELJE se bodo začele že v petek, 24. avgusta s takoimenovano »frajšprehungo« in šuštarsko večerjo. 21. učencev — vajencev bo pred posebna mojstrsko komisijo opravljalo po starem cehovskem običaju zrelostni izpit. V paviljonu NOB bo v soboto in nedeljo na ogled razstava obutve PEKO, vmes se bodo vrstile modne revije v izvedbi baletne skupine pod vodstvom Manje Sevnik iz Ljubljane. Seveda ne bo izostal kulturno zabavni program. V nedeljo, 26. avgusta bo na Trgu svobode v Tržiču tradicionalni šuštarski semenj. Na sejmu bodo sodelovali proizvajalci vsemogočih artiklov, največ pa bo izdelovalcev obutve. Popoldne v nedeljo bo tombola z več bogatimi dobitki, po tom-boli na do zgodnjih jutranjih ur velika vrtna veselica. Nasvidenle na prireditvah ŠUŠTARSKE NEDELJE, prijetno se boste zabavali. Šuštarska nedelja pred desetimi leti. čevljar V eni prejšnjih številk smo vam obljubili, da bomo še pisali o sodelovanju pri izgradnji tovarne čevljev v Alžiru. Sodelovanje ni napredovalo. Šele sedaj so spet stekle intenzivne priprave za sodelovanje, zato upamo, da bomo kaj bolj konkretnega lahko napisali v prihodnji številki. Za danes pa motiv iz Alžira. Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. TO JE POSLOVANJE Htela bih da kupim vezene espadrile tvornice obuče Peko, ali su za dva tri dana bile rasprodate ovde, kao i u Beogradu, Bečeju i Zagrebu. Obratila sam se direktno fabrici telefonom 28. 6. 1979 godine. Rečeno mi je da če pitati sve prodavnice na teritoriju Slovenije da li imaju neki par zalihe, jer su taj model prestali da izradjuju. 6. jula odgovorili su mi, bila sam više nego prijatno izne-nadjena njihovom poslovnošču i angažovanjem. Napominjem, da je cena bila svega 289,00 din. Ovim putem želela bih da pohvalim i one koji rade u prodavni-cama Peko u Novom Sadu, posebno u ulici Svetozara Markoviča, na njihovoj ljubaznosti i usluzi u pružanju svih podataka u vezi stupanja u kontakt sa fabrikom Peko. Smatram da bi ovo trebalo da služi za primer ostalim organizacijama i trgovačkom osoblju u prodavnicama — kako se posluje i kako se uslužuje mušterija. Srdanov Dunja iNovi Sad V novosadskem DNEVNIKU je 12. julija izšel članek — pohvala in vzpodbuda za še boljše delo in prizadevanje. laskava