a URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
CENA 80 DIN
Leto XIX
V LJUBLJANI, dne 31. maja 1962
Številka 18
VSEBINA;
Odloki ljudskih odborov:
39. Program perspetativnega razvoja okraja Koper za razdobje 1961—1965.
39.
Na podlagi 26. členu statuta okraja Koper je akrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbo-in na seji zbora proizvajavcev dne 15 februarja ^ sprejel
PROGRAM
Perspektivnega razvoja okraja Koper za razdobje 1961—1965
I.	DOSEDANJI RAZVOJ 1957-1960
1.	Splošni pregled razvoja
Za gospodarstvo koprskega okraja je po osvobo-dvi. zlasti po priključitvi cone »B« Jugoslaviji, značilen močan razvoj osnovnih panog, predvsem ti-stan, za katere so podani tudi vsi naravni in drugi Pogoji. Posebno močan razvoj pa je bil dosežen v zadnjih dveh letih, to je v času na j večjih naporov, a se še do leta 1960 uresničijo osnovne naloge, postavljene s perspektivnim planom za razdobje 1957 0 1961. K naglemu razvoju gospodarstva so v prvi vrsti pripomogle večje naložbe za razvoj proizvajalnih sil in skrb naše družbene skupnosti za postopno odpravo ekonomske zaostalosti ter za hitrejši ^spodarski in družbeni razvoj tega področja. Tudi °aJSe izkoriščanje danih zmogljivosti in drugih re-?ei7’ nadaljnje izpopolnjevanje sistema delitve do-odika v gospodarstvu, hitrejše razvijanje in utrjevanje delavskega upravljanja, načrtnejše in boljše gospodarjenje ter vse močnejše uveljavljanje komunalnega sistema so bili odločujoči faktorji v pospeševanju gospodarskega razvoja okraja.
Močan razvoj proizvajalnih sil v okraju najbolj Potrjuje dejstvo, da se je vrednost osnovnih sred-s ev \osnova za amortizacijo) v letih 1957—1960 po-U5 ZS nekaf na^ milijard dinarjev ali za okoli Pri tem je zlasti značilno, da se je vrednost snovnih sredstev v industriji in kmetijstvu več kot t1 uvojila, v prometu pa celo potrojila, s čimer je tetu 1960 odpadla samo na promet skoraj polovica, a industrijo pa skoraj tretjina vseh osnovnih sred-®v v gospodarstvu.
^ Velika vlaganja v osnovne panoge gospodarstva se pozitivno pokazala ne samo pri močnem povelju proizvodnje in storitev, temveč tudi. pri spre-nrbi gospodarske strukture okraja in pri krepitvi Jegove ekonomske podlage.
./ako se je družbeni bruto proizvod v zadnjih trrh letih povečal za 118 % ali s povprečno letno
stopnjo z nad 20 %, kar je omogočilo, da je leta 1960 dosegel okoli 65 milijard dinarjev. Približno v enakem razmerju je naraščal tudi narodni dohodek. Ta se je namreč od približno 125.000 dinarjev na prebi-vavca v letu 1956 povečal na skoraj 240.000 dinarjev v letu 1960. S tem se je okraj Koper v narodnem dohodku na prebivavca znatno približal republiškemu povprečju, ki je bilo leta 1960 za 13 % višje.
Od posameznih panog, ki so dosegle najmočnejši razvoj, je zlasti omeniti industrijo, njena proizvodnja se je v letih 1957 — 1960 povečala 1,8-k'rat, ter promet, pri njem se je obseg storitev v tem razdobju več kot podvojil. Lep napredek je bil dosežen tudi v izgradnji proizvodnih zmogljivosti na družbenih obratih kmetijstva, vendar pa ekonomski učinki le-teh niso vedno ustrezali vloženim sredstvom. Nagel razvoj se ugotavlja tudi v turizmu, kjer se je število nočitev povečalo za okoli 4,5-krat, ter v proizvodni obrti.
Taka smer in tempo dosedanjega gospodarskega razvoja sta vplivala tudi na povečanje števila zaposlenih ter prinesla globoke spremembe v strukturo zaposlitve in v socialni sestav prebivalstva. V letih 1957—1960 se je namreč število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za približno 8300 oseb, od tega samo v gospodarstvu za nekaj nad 7000 ali za 40 % več kot v letu 1956. Pri tem se je udeležba industrije in prometa v skupnem številu zaposlenih povečala od 42 % na skoraj 60 %. Po drugi strani pa se je odnos kmečkega prebivavstva do skupnega števila prebivavstva, ki je leta 1936 znašal 43 %, zmanjšal po popisu meseca marca 1961 na 31 %, torej na povprečje, kakršno je približno v republiškem merilu. Vse to je močno vplivalo tudi na nadaljnjo krepitev socialističnega sektorja, saj se je njegova udeležba v družbenem proizvodu v tem obdobju povečala od 77% na 84%.
Takšno gibanje števila zaposlenih in doseženi rezultati v družbenem sektorju gospodarstva so omogočili tudi povečanje produktivnosti. Ta je v zadnjih štirih letih naraščala povprečno letno z 11,7%. Močnejše naraščanje produktivnosti dela se ugotavlja šele v zadnjih dveh letih, ko se je aktiviral večji del vloženih investicij in ko so bile uvedene spod-budnejše oblike v delitvi dohodka.
Hitrejše naraščanje produktivnosti dela je ugodno Vplivalo tudi na povečanje osebne porabe prebivavstva, Ta je namreč1 v zadnjih štirih letih naraščala povprečno letno za 15,8 %, na prebivavca pa 14.2 %.
Najibolj so se povečali dohodki zaposlenih v družbenem sektorju, kjer se je povprečni zaslužek, ki je leta 1956 znašal 13.700 dinarjev, povečal v letu 1960 na približno 20.700 dinarjev. To povečanje pa je bilo še vedno počasnejše od naraščanja narodnega dohodka.
Povečanje produktivnosti dela An s tem v zvezi tudi osebnih dohodkov bi bilo lahko večje, če bi bilo dosledneje izvedeno priporočilo za uvajanje nagrajevanja po delovnem in poslovnem uspehu in pa resolucija o strokovnem izobraževanju. Velike rezerve se zlasti kažejo v premalo učinkovitih in spodbudnih merilih v nagrajevanju. Poseben problem v okraju pa predstavlja tudi strokovna izobrazba zaposlenih, ki še vedno ne ustreza zahtevam sedanje stopnje tehnične opremljenosti in nalogam, ki se postavljajo v gospodarstvu. To velja predvsem za strokovne kadre v strokah, ki so se zadnja leta močno razvile. Temu problemu se zadnje čase sicer posveča večja skrb, vendar je usposabljanje strokovnih kadrov, zlasti po delovnih mestih v okviru organizacije strokovnih centrov, še vedno prepočasno in ne dovolj načrtno.
Ugoden gospodarski razvoj v okraju je v preteklem obdobju pozitivno vplival tudi na' povečanje materialnih osnov gospodarskih organizacij in komun. K temu so pripomogli v prvi vrsti liberalnejši predpisi o delitvi dohodka iz gospodarstva, ki določanje vedno večjega deleža narodnega dohodka prenašajo na organe delavskega samoupravljanja v podjetjih in na organe družibenega upravljanja v komunah. Vedno močnejša vloga teh organov in spodbudnejši instrumenti v delitvi dohodka so pozitivno vplivali tudi na boljše gospodarjenje in doseganje še boljših rezultatov.
Za dosedanji razvoj in rezultate v gospodarstvu je značilno, da so bili ti doseženi z znatno nižjimi investicijskimi naložbami in manjšim številom zaposlenih kot je predvideval perspektivni plan za razdobje 1957—1961. To opozarja, da so v gospodarstvu okraja še znatne rezerve. Vedno močnejšemu uveljavljanju socialističnih načel v delitvi dohodka, zlasti z uvajanjem delitve osebnih dohodkov po delovnem in poslovnem uspehu, je sicer uspelo te rezerve precej mobilizirati, so pa v tem pogledu napravljeni šele prvi koraki. Zato bo treba boljši izrabi proizvodnih zmogljivosti in delovne sile ter znižanju proizvodnih stroškov in povečanju produktivnosti, skratka 'rentabilnejšemu in boljšemu gospodarjenju v perspektivi posvetiti še večjo skrb.
Za investicijsko politiko v zadnjih štirih letih je značilno, da je bila .usmerjena v prvi vrsti na razvijanje osnovnih panog gospodarstva, da se pa skladno s tem niso razvijale razne družbene službe in povečali potrebni skladi družbenega standarda. Tudi nekatere gospodarske panoge, ki so ozko povezane z izboljšanjem življenjskih razmer prebi-vavstva in so hkrati pogoj za hitrejši razvoj osnovnih panog, so zaostajale za splošnim razvojem in potrebami v okraju (rekonstrukcija in modernizacija cestnega omrežja, mehanizacija gradbene operative, preskrbovalna trgovska mreža in storitvena obrt).
Čeprav je bilo v letih 1957—1960 investiranih v osnovne fonde družbenega standarda oziroma v negospodarske storitve nekaj nad 8 milijard dinarjev in predstavlja njihov odnos v skupnih investicijah okoli 24 %, so bila sredstva za te namene glede na gospodarski razvoj in potrebe ter stanje obalnega
področja ob priključitvi odločno premajhna. Pri tem je treba poudariti, da se stanje na tem področju v primerjavi z letom 1956 (kljub predvidevanjem preteklega perspektivnega plana, da se mora popraviti) ni bistveno izboljšalo, temveč v nekaterih primerih celo poslabšalo (osnovno šolstvo, kultura, telesna vzgoja, socialno varstvo, preskrba z vodo ter nekatere storitvene panoge).
V tem obdobju je bilo zgrajenih okoli 1240 stanovanj od predvidenih 2060 po perspektivnem planu. Vodovodne zmogljivosti, ki so bile že leta 1956 nezadostne, zlasti za obalno območje, se niso bistveno povečale. Asanačija in gradnja komunalnih naprav v obalnih mestnih središčih se je izvajala prepočasi.
Tudi zmogljivosti v osnovnem šolstvu se niso povečale, temveč je neto površina na učenca, ki je v letu 1956 znašala 0,93 m2, padla v letu 1960 na 0,83 m2, medtem ko predvidevajo republiški normativi normalno površino 1,50 m2 na učenca. V zvezi z naglim razvojem gospodarstva predstavlja vedno bolj pereč problem tudi povečanje zmogljivosti za strokovno šolstvo. Na področju kulture in zdravstva je bila kot minimum predvidena zgraditev kino dvorane in začetek gradnje nove bolnice v Kopru, vendar do realizacije ni prišlo. Zelo majhen napredek je bil dosežen tudi v izgradnji potrebnih telesnovzgojnih objektov. Pereč problem predstavljajo tudi nezadostne zmogljivosti za upravo in sodstvo.
Ti problemi najbolj izstopajo v občinskih središčih, zlasti pa v mestu Koper. V zadnjem času pa so se toliko bolj zaostrili, da v nekaterih primerih že zavirajo normalni razvoj gospodarskega in družbenega življenja. Vzroke za počasnejši razvoj družbenega standarda in nekaterih sekundarnih gospodarskih dejavnosti je treba iskati predvsem v dejstvu, da sredstva po sedanjem sistemu delitve niso bila zadostna. Pri tem je treba zlasti upoštevati neprimerno počasnejše naraščanje proračunske porabe od narodnega dohodka, razmeroma močno obremenitev gospodarstva z anuitetami glede na to, da se je večji del objektov gradil in moderniziral šele po letu 1955, močno angažiranost lokalnih skladov pri financiranju osnovnih panog in nezadostno opremljenost podjetij. To je tudi oviralo izločanje večjih sredstev za hitrejši razvoj in gradnjo objektov družbenega standarda v okviru komune. Tudi premajhna koncentracija in ne dovolj učinkovita akcija v združevanju sredstev sta vplivali na prepočasno reševanje teh osnovnih problemov. Zato bo bolj usklajen razvoj teh panog s splošno gospodarskim in družbenim razvojem v okraju — seveda poleg nadaljnjega razvoja gospodarstva — ena od poglavitnih nalog v razdobju 1961 do 1965.
2.	Razvoj po posameznih gospodarskih panogah Industrija
Za industrijo v okraju je značilno, da se je v zadnjih štirih letih zelo naglo razvijala. Proizvodnja je naraščala s povprečno stopnjo 31 % letno in je bila v letu 1960 dvakrat večja kot v letu 1956. Takšno močno povečanje je rezultat ukrepov, ki so bili storjeni, da se odpravi zaostalost teh krajev. Znano je namreč, da je bila industrija na Koprskem v prvih povojnih letih zelo slabo razvita. Zastopana je bila v glavnem z lesnopredelovalno industrijo, in to predvsem z žagarskimi obrati, ter z živilskopredelovalno industrijo, ki je imela zastarelo in izrabljeno opre-
®o. Druge industrije v pravem pomenu skraj ni bilo. Takšno stanje je narekovalo vlaganje večjih finančnih sredstev tako za razširitev obstoječih industrijskih obratov kot za gradnjo novih, kar je omogočilo naglo spreminjanje gospodarske strukture 7 okraju. Obseg industrijske proizvodnje, ki je bil Predviden s perspektivnim planom do leta 1961, je bil v celotni panogi industrije dosežen že v letu 1960.
Zelo pomemben razvoj je bil dosežen v kovinski mdustriji, ki spada po obsegu proizvodnje na prvo JPesto v industriji okraja, medtem ko je bila proizvodnja te stroke v letu 1956 na tretjem mestu (za leisno in živilsko industrijo). K temu so v prvi vrsti Pripomogle nove proizvodne zmogljivosti, t. j. zgraditev tovarne »Tomos« z letno zmogljivostjo okoli ^P-OOO motornih koles, in »Mehanotehnike« v Izoli, 'Ucr je bilo vloženih v zadnjih štirih letih nad polovico vseh naložb v osnovna sredstva industrije okraja.
Z nadpovprečno stopnjo je naraščala tudi proizvodnja v kemični industriji, čeprav še vedno zaostaja razvojem drugih strok in zajema po obsegu le ^sto mesto med 11 industrijskimi strokami, kolikor jih je v industriji okraja. To stroko bi bilo treba v bodoče še hitreje razvijati in proizvodnjo preusmerjati tudi na druge kemične proizvode.
Tudi v drugih strokah je proizvodnja hitro naraščala, razen v premogovni industriji, kjer je bil rudnik Sečovlje v izgradnji, in v industriji nekovin raradi neugodnih vremenskih razmer za proizvodnjo ®oli, Z dograditvijo opekarn v Obrovem in Izoli, katerih izgradnja se je nekoliko zakasnila, bo zagotav-Ijenih dovolj opečnih izdelkov za gradbeništvo v °kraju. Dobri rezultati so bili doseženi tudi v živil-ski in lesni industriji, ki sta že v letu 1960 presegli P° perspektivnem planu za leto 1961 predvideno pro-jzvodnjo, čeprav je bilo v teh strokah porabljenih le nekaj nad polovico investicijskih sredstev. V ži-vilski industriji je pozitivno vplivala združitev vseh tovrstnih podjetij na obalnem območju, pri čemer se predvsem zmanjšali režijski stroški in izboljšala organizacija dela, kar je omogočilo tudi boljše 'zkoriščanje zmogljivosti in drugih rezerv ter večjo Proizvodnjo. Za lesno industrijo je značilno, da se 7 vedno večjem obsegu preusmerja na finalne izdel-v tej smeri naj bi se še nadalje razvijala. Čeprav so bili glede izkoriščanja zmogljivosti Poseženi v preteklem obdobju zadovoljivi rezultati, fe k'° treba še nadalje prizadevati, da bi proizvodnjo ?r najbolj povečali s smotrnejšo uporabo proizvod-bth sredstev. Manjša industrijska podjetja naj bi se specializirala za določena dela in bolj kot doslej Proizvajala v kooperaciji z večjimi industrijsikimi PPojetji v okraju in zunaj njega, t	razvoj industrije pa bodo potrebne
di večje razširitve proizvodnih zmogljivosti, kakor . i. gradnja novih objektov, ki bodo postopno spre-^ tnjali strukturo industrijske proizvodnje. Vzpored-j , s lem pa bo treba hitreje uvajati modernejše nnotoške postopke na podlagi mehanizacije in avto-drizacije proizvodnih procesov.
Kmetijstvo
Splošni družbeni in gospodarski razvoj sta ustva-r.,a ^esti v obdobju zadnjih let ugodne razmere za ip Da,predek kmetijstva. Nagli razvoj industrije ^ drugih panog je vplival, da se je kmečko prebi-sku! V0 v čedalje večji meri zaposlovalo v nekmetij-1 strokah ter opuščalo delo na kmetiji.
Prav to je zahtevalo primerne ukrepe, da se zagotovi dovolj tržnih presežkov'kmetijskih pridelkov. Taki ukrepi so se v zadnjih letih kazali zlasti v razvijanju družbenih kmetijskih posestev in različnih oblik zadružnega sodelovanja.
Kmetijske zadruge so začele postopoma opuščati nekmetijska dela in so se intenzivneje vključevale v kmetijsko proizvodnjo; kjer so to narekovali ekonomski pogoji, pa so se začele združevati.
V	letih 1957—1969 so družbena- posestva povečala svoj obseg tako, da so imela v letu 1960 okoli 2430 ha ali 7,2 % vseh obdelovalnih površin v okraju.
Zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki je bil sprejet leta 1959, je odprl široke možnosti za pospeševanje kmetijstva, vendar so občine šele v zadnjem času začele izdajati odloke o obveznem agro-minimumu, s pomočjo katerih se zemlja intenzivneje obdeluje.
Ukrepi za hiter razvoj kmetijske proizvodnje so dali v zadnjih štirih letih razmeroma dobre rezultate, predvsem v družbenem sektorju. Celotna kmetijska » proizvodnja se je v tem razdobju povečala za 24 %, v družbenem sektorju pa za 125 %, vendar ekonomski učinki v družbenem sektorju niso vedno in povsod ustrezali vloženim sredstvom.
Najpomembneje se je proizvodnja povečala v živinoreji, kjer se je v zadnjih štirih letih povečala za 56 %. Zaradi količinskega povečanja in kvalitetnega izboljšanja razpoložljive krme ter omejevanja zakola telet v korist vzreje mlade živine za zakol in pleme se je skupno število goveje živine povečalo od
34.000	glav v letu 1956 na 38.500 v letu 1960. V družbenem sektorju se je stalež goveje živine do leta 1960 povečal , na 4.254 glav. Z letom 1960 so bile postavljene tudi osnove za močnejši razvoj perutninarstva s tem, da se je začela graditi farma v Nevenkah.
Ulov rib je bil v zadnjih letih razmeroma slab. Vzrok za to je bil v slabem pojavu rib, ki je odvisen od vremenskih razmer.
Kljub razmeroma močnejšemu vlaganju v kmetijstvo v zadnjih letih se je zmanjšala obdelovalna površina v okraju za 1500 ha, v tem površina njiv za 1270 ha. Površine njiv pod žiti in vrtninami se stalno manjšajo, medtem ko se večajo površine, posejane s krmnimi rastlinami. Vse to ima za posledico, da se neobdelane površine in ledine stalno povečujejo in so znašale leta 1960 okoli 1300 ha, predvsem v obalnem območju. To pa se kaže v stalnem upadanju proizvodnje vrtnin, predvsem graha, ranega krompirja in ranega paradižnika. Družbena posestva in kmetijske zadruge namreč še ne krijejo izpada proizvodnje v vrtnarstvu, ki je nastal z odselitvijo kmečkih družin v Italijo in z zaposlitvijo dela kmečnega prebivavstva v drugih gospodarskih panogah.
V	letih 1957—1960 je bilo obnovljenih okoli 250 hektarov sadovnjakov in 190 ha vinogradov. Razlog za zaostajanje obnove za predvidevanji prespektiv-nega plana je bil v premajhni rentabilnosti in v pomanjkanju investicijskih sredstev.
Ko se ugotavlja zadovoljiv napredek v povečanju proizvodnje v družbenem sektorju, pa se istočasno ugotavlja tudi slab finančni rezultat gospodarjenja na posestvih. To velja predvsem za oba kmetijska kombinata. Vzrok je predvsem v neracionalnem investiranju, nizki produktivnosti, visokih proizvodnih stroških in slabi organizaciji dela.
Gozd a r s t v o
V	gozdarstvu se ugotavlja, da j'fe bil skupni obseg sečnje v letu 1960 večji, kot je predvideval perspektivni plan do leta 1961. Ta prekoračitev je predvsem posledica povečanja sečnje, določene z letnimi družbenimi plani.
V	povprečju se je sekalo v vseh gozdovih 80 % prirastka, od tega 74 % iglavcev, listavcev pa 88 %.
V	tem obdobju se je s smotrnejšim gospodarjenjem izboljšalo tudi izkoriščanje lesne mase listavcev.
Zaradi potreb na terenu je bil obseg negovalnih in pogozdovalnih del v gozdovih večji, kot je predvideval perspektivni plan. Zaostajale pa so melioracije degradiranih gozdov in grmišč ter urejanje gozdov. Pri pogozdovanju krasa planirani obseg na novo pogozdenih površin ni bil dosežen predvsem zaradi tega, ker je primanjkovalo finančnih sredstev. Od predvidenih 2400 ha je bila pogozdena le polovica površin. Po drugi strani pa je bilo v tem obdobju vloženih precej sredstev za gradnjo logarnic in drugih gozdarskih zgradb. Zgrajenih je bilo tudi 43 km novih'cest, rekonstruiranih pa 39 km. Bistveno se je izboljšala mehanizacija pri spravljanju lesa, gradnji cest in gojenju gozdov.
Dosedanje gospodarjenje z gozdovi, predvsem povečanje sečnje iglavcev je marsikje povzročilo za-bukovljenje iglastih sestojev, kar bo treba v perspektivi preprečiti.
Gradbeništvo
Vrednostni obseg gradbenih del se je v zadnjih štirih letih močno povečal bodisi zaradi večjih sredstev, ki so bila na razpolago, zlasti za zidavo stanovanj, bodisi zaradi zvišanja cen gradbenega materiala in storitev kakor tudi zaradi boljše organizacije dela, spodbudnejših načinov nagrajevanja in večje produktivnosti dela. Skladno z naraščanjem obsega gradbenih del pa se pri domačih gradbenih podjetjih ni povečala njihova opremljenost in se tudi niso v zadostni meri povečale zmogljivosti obratov za končna dela in za proizvodnjo določenega gradbenega materiala in elementov.
Značilno je, da je bil koeficient -mehanične opremljenosti gradbenih podjetij v letu 1960 znatno pod republiškim povprečjem, medtem ko je bil leta 1936 še precej nad tem povprečjem. Zlasti so domača gradbena podjetja slabo opremljena za izvajanje gradenj na visokih objektih in na večjih kompleksih. Vložene investicije za razvoj te panoge, ki so v razdobju 1956—1960 znašale 116 milijonov dinarjev, ve-činotna iz lastnih sredstev gradbenih podjetij, so komaj zadostovale za nadomestitev izrabljene opreme; nezadostno povečanje zmogljivosti stranskih obratov in obrtnih delavnic gradbenih podjetij pa je vplivalo, da se v perspektivnem razdobju ni v ničemer izboljšalo razmerje med dograjenimi objekti v teku leta in objekti v gradnji ob koncu leta, zlasti pri stanovanjih. Tudi oskrba z gradbenim materialom, zlasti z opeko, ni bila dobra, vendar so že konec prejšnjega perspektivnega razdobja začeli rekonstrukcijo opekarne v Izoli in gradnjo nove opekarne v Obrovem, s tem bo rešen problem pomanjkanja te vrste materiala. Končno so na razvoj gradbeništva neugodno vplivali tudi problemi v zvezi s projektiranjem, zlasti glede nepravočasno izdelane, večkrat rekonstruirane in pomanjkljive tehnične dokumentacije. Tudi nepopolne urbanistične dokumentacije so — zlasti v Kopru — poleg problemov in zavlačevanj
z dodeljevanjem lokacij povzročala parcialna reševanja stanovanjske zazidave in zaradi tega neracionalne gradnje.
Promet
V	razdobju 1937—1960 je za promet značilno stalno večanje prevozov in ptt storitev. V letu 1960 co prometna podjetja že skoraj dosegla za petletno obdobje predvideno povečanje. Obseg blagovnega prometa se je povečal za 135%, potniškega za 38% in ptt prometa za 49 %. Najbolj pa se je povečalo število prevozov v pomorstvu, ki se je v tem razdobju zelo razvilo. Nosilnost plovnih objektov v prekomorskem tovornem prometu se je povečala za 8‘6 %, v obalnem potniškem prometu pa za 57 %. Podjetje »Splošna plovba« v Piranu je takoj po prevzemu starih ladjj začelo modernizirati pogonske naprave in nadomeščati zastarele ladje z novimi. S tem se je tudi povečala povprečna hitrost ladje ter znižala starost od 26 na 13 let.
Zelo1 močno so se povečala tudi pristanišča dela. 2e v letu 1957 se je začela gradnja prve etape operativne obale v Kopru, ob koncu leta 1958 pa je bil zgrajen prvi privez v dolžini 136 m. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev in zaradi velikih pri-, pravljalnih del so začeli graditi drugi vez v maju leta 1960. Zgrajenih je bilo tudi precej skladišč in nabavljena najnujnejša pristaniška oprema.
V	preteklem razdobju se je močno povečal tudi promet z motornimi vozili, posebno po zgraditvi novega odseka ceste Senožeče—Koper. Vendar je obremenitev cest v zadnjih letih izredno velika. V primerjavi z letom 19'56 se je na cestah I. in II. reda povečala približno 1,6-krat, na cestah III. reda pa 1,1-krat. Vzporedno z naraščanjem prometa pa se niso izvajale ustrezne rekonstrukcije in modernizacije, kar ima za posledico, da je danes stanje cest na nekaterih glavnih odsekih pa tudi samo vzdrževanje izredno kritično. Tako stanje je v glavnem pripisati pomanjkanju finančnih sredstev.
V	javnem cestnem prometu niso bile dosežene predvidene zmogljivosti, kar je vplivalo tudi na manjši fizični obseg tovornih in potniških prevozov, kot ga je predvidel perspektivni načrt.
Posamezne prometne stroke se niso razvijale skladno in tudi ne v enakih ekonomskih razmerah kot druge gospodarske panoge. Najmočneje je prišla do izraza nesamostojnost poslovanja pri železnici in ptt. Zaradi centraliziranega poslovanja in administrativno usmerjenega razvoja se v teh strokah ni moglo uspešno uveljaviti delavsko samoupravljanje, kar je negativno vplivalo na produktivnost dela in na razvoj prometa na splošno. Tudi cestna mreža je bila izločena iz upravljanja na podlagi ekonomskih načel. Iz tega sledi, da je bilo centralizirano in administrativno upravljanje prometa v nekaterih strokah v preteklem obdobju ena izmed glavnih ovir, da je promet kot celota zaostajal za splošnim razvojem gospodarstva.
V	ptt prometu se je število telefonskih aparatov povečalo za 50 %, število teleprinterjev pa več kot podvojilo. Kljub izboljšanju pa ta stroka, zlasti telefonska služba, še vedno zaostaja za razvojem gospodarstva in potrebami prebivavstva.
Trgovina
S' povečanjem proizvodnje in večjim uvozom blaga za široko porabo se je v preteklem razdobju občutno izboljšala preskrba prebivavstva. Blagovni pro-
ttieit na drobno se je namreč v štiriletnem obdobju Povečal za nad KK) %. Zaradi pomanjkljivosti v organizaciji notranje trgovine, premajhnih in zastarelih zmogljivosti, slabe tehnične opremljenosti ter premajhnega priliva, trgovskega kadra pa trgovina ni bua vedno sposobna za uspešno' posredovanje blaga proizvodnjo in porabo. .Spričo tega je bilo tržišče še vedno podvrženo občasnim motnjam, zlasti na Področju prometu s kmetijskimi pridelki, kar se je kazalo v nezadovoljivi in časovno neusklajeni pre-skrbi prebivavstva v potrošnih središčih.
Z združevanjem sorodnih razdrobljenih trgovskih Podjetij ter s prevzemanjem prodajaln kmetijskih zadrug so bile v notranji trgovini ustanovljene močnejše trgovske organizacije z večjim številom prodajaln. S to reorganizacijo so se trgovska'podjetja notranje trgovine organizacijsko okrepila, vendar pa niso bili v celoti doseženi zaželeni rezultati. Pri združevanju se je premalo sikrbelo za specializacijo trgovskih podjetij in posameznih prodajaln. Taka novo nastala oziroma razširjena trgovska podjetja ne Predstavljajo ekonomsko povečane celote, pač pa le v okviru podjetja združene prodajalne različnih strok. To je negativno vplivalo na založenost in sor-timent blaga v prodajalnah, trgovskim podjetjem pa Je tudi onemogočilo, da bi dosegala ugodnejše pogoje Pri povezovanju s proizvodnimi podjetji. Omenjene' Pomanjkljivosti nujno terjajo nadaljnjo reorganizacijo trgovine v smeri specializacije podjetij in prodajaln.
Detajlistična trgovina je nadalje zaradi neustrez-nc delitve dohodka ustvarjala majhna sredstva za sklade. To ji je onemogočilo, da bi v večjem obsegu Najemala kredite za modernizacijo prodajaln in za Sraditev novih.
Vse te pomanjkljivosti in pomanjkanje obratnih Sredstev so vplivali, da je bila izbira blaga v prodajalnah z industrijskim blagom, predvsem s tekstil-nim in galanterijskim, nezadovoljiva.
Zelo pomanjkljiva je bila tudi oskrba s sadjem !n zelenjavo, kar so občutili domači potrošniki ka-kor turisti.
v Zunanja trgovina se je v preteklem razdobju povečala za okrog 72 %, na kar je vplivala stalno nara-cajoča blagovna zamenjava po tržaškem in goriškem sporazumu. Zlasti sta povečali obseg poslovanja iz-y02no-uvozni podjetji »Jadran«, Sežana in »Splošna Sovska«, Koper, ki sta podvojili promet. Težave v Poslovanju pa je imelo podjetje »Vino« Koper zaradi absih razmer na trgu. V prihodnjem obdobju bo v . a še pospeševati predvsem izvoz blaga s tukaj-Jega območja po omenjenih sporazumih, da se tako oaiogoči večji uvoz blaga za široko porabo.
Gostinstvo in turizem
V zadnjih štirih letih je turizem v okraju znatno ^apredoval. Zlasti se je občutno povečalo število _ C1^ev; povprečno letno se je povečalo za okoli % in siicer nočitve domačih gostov za 55 %, noči- ' ^ tujih gostov pa za 51 %. Tako znaša v letu 1960 e*ezba okraja pri celotnih inozemskih nočitvah 0^n!ie 40 %, pri domačih nočitvah pa 21 %.
“ri razvoju turizma, tako domačega kakor ino-^emskega, so bili doseženi vidni uspehi v obalnem . ocju, predvsem na območju občine Piran, med-0 Je bil v gornjem delu okraja do leta 1960 ne-počasuejši napredek, predvsem zaradi manj-
koliko
vlaganj.
Prenočitvene zmogljivosti so se občutno povečale v obalnem pasu, zlasti v počitniških domovih, kjer se je število postelj povečalo za okoli 5000. Zmogljivost hotelov se je povečala za okoli 400 postelj; t. j. manj, kot je bilo predvideno s perspektivnim planom, kar je pripisati pomanjkanju investicijskih sredstev.
Pri počitniških domovih zmogljivosti še niso dovolj izkoriščene, saj so po večini odprti le v glavni turistični sezoni. Tudi v komercialnem gostinstvu glede podaljšanja sezone niso bili doseženi pričakovani rezultati.
Kljub ugodnemu razvoju turizma pa realizacija prometa in narodnega dohodka v Komercialnem gostinstvu v tem obdobju ni bila najbolj zadovoljiva tako v primeri s povečanim številom nočitev, kakor tudi s predvidevanjem perspektivnega plana. To zaostajanje je v znatni meri pripisati temu, da se je kvalifikacijski sestav zaposlenih le delno izboljšal, kar jev plivalo na produktivnost in na celotno poslovanje gostinskih organizacij.
Dosedanji razvoj turizma in gostinstva je pokazal, da so v tej panogi glede na pogoje, ki jih ima, še velike rezerve in možnosti nadaljnjega razvoja, zlasti inozemskega turizma.
Obrt
Vrednost opravljenih storitev in proizvodnje v obrti se je povečala v razdobju 1957—1960 za 115 %, kar je znatno nad predvidevanji perspektivnega plana. Kljub temu povečanju, ki je bilo doseženo predvsem v proizvodni obrti, pa storitvena obrt, zlasti v mestnih središčih, še vedno zaostaja za splošnim razvojem. Največje pomanjkanje obrtnih zmogljivosti je v gradbeni stroki, elektro obrti in tistih strokah, kjer se opravljajo drobne obrtne storitve. Razen nekaj večjih storitvenih podjetij prevladujejo še vedno tehnično slabo opremljeni in majhni obrati, kjer so zelo majhne možnosti za sodobno organizacijo in delitev dela. Zaradi tega je kljub visokim cenam za storitve rentabilnost obratov nizka, kar je glavna ovira za izboljšanje poslovnih prostorov in opreme. Glede povečanja obrtnih zmogljivosti je bilo v tem razdobju razmeroma malo napravljenega. Število obrtnih obratov se ni spremenilo, le nekatera večja obrtna, predvsem proizvodna podjetja so nekoliko povečala zmogljivosti in znatno razširila svojo dejavnost. Perspektivni plan investicij v obrti je bil dosežen s 84 %. Investicijska sredstva so bila porabljena predvsem za proizvodno obrt, za dopolnitev in zamenjavo opreme ter za ureditev obrtnih delavnic in le manjši de! za gradnjo novih prostorov. V storitveno obrt pa so bila vložena zelo skromna sredstva, kar močno vpliva na njen razvoj. Precejšen napredek je bil dosežen v zaposlitvi na področju nagrajevanja obrtnih delavcev. V tem obdobju so se izoblikovali razni načini nagrajevanja in v letu 1960 je bilo že mnogo delavcev in uslužbencev nagrajevanih po učinku.
Za kritje obrtnih potreb so mnoga podjetja drugih gospodarskih panog razširila svoja dela na opravljanje storitev za direktnega potrošnika.
Industrijska in trgovska podjetja pa so ustanovila neznatno število servisnih delavnic za vzdrževanje in popravila lastnih proizvodov kljub velikemu povpraševanju po teh storitvah. Storitveno obrt bi bilo treba hitreje razvijati tudi v okviru stanovajskih skupnosti.
Analiza zasebnega sektorja obrti nam kaže, da tudi ta obrt v znatni meri opušča storitvena dela in se usmerja v proizvodnjo, kjer so večji zaslužki.
II. PERSPEKTIVNI RAZVOJ 1961-1965
1.	Splošni pregled razvoja
1. Osnoane smernice in naloge
Na podlagi dosedanjega razvoja proizvajalnih sil ter doseženih rezultatov na področju gospodarstva in negospodarskih panog, ustvarjenih pogojev in možnosti za nadaljnji razvoj, ob upoštevanju nakazane smeri razvoja republiškega perspektivnega programa za razdobje 1961—1965 se postavljajo v okraju Koper za naslednje perspektivno obdobje tile osnovni eko-nomško-politični cilji:
1.	Se nadalje krepiti in izboljševati ekonomsko strukturo okraja. V ta namen bo treba v osnovnih gospodarskih panogah razvijati predvsem tiste stroke, ki imajo najugodnejše naravne in druge pogoje, ki zagotavljajo visoko proizvodnost in rentabilnost in ki bodo v naslednjih obdobjih ustvarile še boljše razmere za nadaljnji razvoj gospodarstva v posameznih panogah in hitrejši razvoj družbenega standarda v komuni.
Za dosego tega cilja bo treba napeti vse sile, da se tudi vnaprej obdrži visoka raven proizvodnje in storitev. Zato bo treba:
—	v industriji predvsem zagotoviti boljšo izrabo zmogljivosti, in to predvsem z boljšo organizacijo in povečano produktivnostjo, hitrejšim uvajanjem novih tehničnih dosežkov, izpopolnjevanjem in modernizacijo tehnoloških postopkov, močnejšim razvijanjem kooperacije, racionalnejšo uporabo reprodukcijskega in drugega materiala ter hitrejšim prilagajanjem proizvodnje potrebam tržišča in njenega vključevanja v mednarodno delitev dela. Pri tem bi bilo treba proizvodnjo vedno bolj usmerjati na končne izdelke. Nove investicije v rekonstrukcije in odpravo ozkih grl bi morale sloneti na večji uporabi avtomatizacije in elektronike. Da bi se proizvodnja v tej panogi še nadalje močno povečevala, bo potrebno začeti z nekaterimi močnejšimi vlaganji, predvsem v kovinsko, kemično in lesno stroko ter elektroindustrijo;
—	v kmetijstvu bi se morala proizvodnja še bolj povečati v tistih panogah, ki najbolj ustrezajo naravnim razmeram, potrebam notranjega trga in možnostim izvoza. Zato naj bi začeli v obalnem pasu predvsem močnejšo proizvodnjo povrtninarstva, na postojnsko-bistriškem in kraškem območju pa nadaljevali z razvojem živinoreje. Povečanje proizvodnje bo treba doseči predvsem z nadaljnjim razvijanjem družbenega sektorja, torej z organizacijo in usposobitvijo sodobno urejenih kmetijskih obratov, z vključevanjem novih površin in s povečanim sodelovanjem med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajavci. To pa nalaga kmetijskim organizacijam, da čimprej in maksimalno aktivirajo oziroma izrabijo zmogljivosti, izboljšajo organizacijo, znižajo proizvodne stroške in povečajo produktivnost dela:
—	v gozdarstvu bo treba spričo tega, da se skupni obseg sečnje zaradi ohranitve ugodne strukture iglavcev ne bo povečal, zagotoviti čimbolj ekonomično izkoriščanje lesne mase, povsod tam, kjer so naravne razmere ugodne, pa intenzivno uvajati
plantažne nasade hitro rastočih dreves, da bi se v perspektivi zagotovili dodatni viri lesa;
—	v gradbeništvu bo treba v tem obdobju v večjem obsegu uvajati mehanizacijo v gradbeno operativo, da bi se moglo preiti na sodobnejše metode gradenj z uporabo tipiziranih gradbenih elementov in projektov, z izpopolnitvijo urbanističnih načrtov pa tudi na kompleksnejšo gradnjo in organizacijo močnejših gradbišč;
—	v prometu bi se morale razvijati predvsem tiste panoge, ki so glede na naravne in druge razmere že do sedaj dosegle dobre rezultate in ki imajo v perspektivi nadaljnje ugodne razvojne možnosti. Zaradi tega bo treba še naprej močno povečevati zmogljivost pristanišča in trgovske mornarice. Nadaljnji razvoj pomorskega gospodarstva ter vse močnejše večanje proizvodnje in razvoj turizma pa narekujejo, da se tudi zmogljivoisti v tovornem, potniškem in ptt prometu povečajo in modernizirajo, da bi se lahko zadostilo potrebam po prevozu blaga, potnikov in po drugih storitvah tako po obsegu kakor tudi po kvaliteti. Za izboljšanje prevozov v cestnem prometu bo treba v perspektivi pospešiti rekonstrukcije iu modernizacijo cest, zlasti nekaterih glavnih odsekov v okraju;
—	v trgovini bo treba preskrbovalno mrežo izboljšati predvsem z modernizacijo in z uvajanjem sodobnejših načinov postrežbe ter z organizacijo ekonomsko močnejših podjetij. Za izboljšanje preskrbe in povečanje konkurenčnosti pa bi morala razširiti mrežo prodajaln tudi razna proizvodna in druga podjetja;
—	turizem, ki ima izredno ugodne naravne pogoje za nadaljnji razvoj in je vse pomembnejši faktor pri ustvarjanju deviznih sredstev, bo treba v perspektivi še naprej močno razvijati in ustvariti vse potrebno za še močnejši dotok inozemskih turistov;
—	v obrti bi morali od proizvodnih strok pospeševati zlasti tiste, ki dopolnjujejo industrijsko proizvodnjo ter povečujejo sortiment proizvodov iu blaga na tržišču. Večjo skrb bo treba v tem razdobju posvetiti zlasti razvoju storitvenih strok, da bi tudi te po obsegu, kvaliteti in cenenosti čimprej zadostile naraščajočim potrebam gospodarstva in prebivavstva.
Težnja, da se zagotovi še ekonomičnejše poslovanje v gospodarstvu in s tem tudi večja sredstva za nadaljnji in hitrejši razvoj, zahteva, da se med po-sameznimi gospodarskimi organizacijami ustvari še večje povezovanje in da se še nadalje proučujejo boljše organizacijske oblike poslovanja in možnosti združevanja podjetij sorodnih strok v močnejša podjetja. Ustvariti bi bilo treba tudi boljše povezovanje 2 znanstvenimi raziskovalnimi zavodi, večja podjetja pa hi morala ustanoviti tudi lastne inštitute za proučevanje razvojnih možnosti v podjetju.
Hkrati s povečevanjem proizvodnje in storitev si morajo gospodarske organizacije še nadalje in v še večji meri prizadevati za razširitev in izboljšanje trgovinskih stikov s tujino, tudi z bolj oddaljenim' trgi. Povečevati bo treba zlasti izvoz končnih izdelkov in omogočiti večji neblagovni priliv devi^ Pri uvozu pa bo treba kar najbolj varčno uporabljati surovine in material ter iskati možnosti, kako jih nadomestiti z domačimi.
Vse močnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno tržišče oziroma delitev dela zahteva tudi novi gospodarski sistem, zlasti spremembe n« deviznem in carinskem področju, ki odločno zahte-
.Tajo znižanje proizvodnih stroškov in povečanje ren-tahilnosti ter vse bolj prilagajanje potrebam tržišča.
Med važnimi nalogami, ki naj pripomorejo k ^glemu razvoju gospodarstva in boljšemu gospodarjenju, je brez dvoma uspešna realizacija načel novega gospodarskega sistema.
Gre predvsem za postavitev takih instrumentov t delitvi dohodka znotraj gospodarske organizacije, ki bodo zagotovili njen nadaljnji in .še uspešnejši razvoj, hkrati pa tudi spodbujali neposredne proizva-javce za boljše poslovanje in izboljšanje njihovega ekonomskega položaja. Zato bo potrebno, da se pra-Tilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka čimprej sprejmejo, njihova merila delitve pa na podlagi izkušenj stalno izpopolnjujejo.
Predvidena smer in tempo gospodarskega raz-Toja bosta zahtevala tudi- v perspektivi razmeroma ttočne naložbe v osnovne panoge, kot so promet, industrija, kmetijstvo in turizem, hkrati pa zagotovitev skladnejšega razvoja gradbene operative, trgovske mreže in storitvenih strok. Pri investiranju v gospodarstvu bo treba upoštevati zlasti večjo ekonomičnost, skrajšanje rokov izgradnje in načelo ren-tabilnejšega vlaganja. Da se omogoči boljša izraba zmogljivosti, bo treba pri nadaljnjem investiranju zagotoviti pravilnejša razmerja med vlaganji v, osnovna sredstva in vlaganji v obratna sredstva, družbeni standard in vzgojo strokovnih kadrov. To smer je treba dosledno izvajati tudi s sredstvi, ki se obliku-iejo na nivoju okraja, s tem da se sredstva okrajnega investicijskega sklada koncentrirajo na kreditiranje najbolj ključnih objektov.
V skladu s predvidenimi naložbami in razvojem gospodarstva bo zaposlitev še nadalje naraščala, Tendar naj bi bilo njeno povprečno letno povečanje Počasnejše od tistega, ki je bilo doseženo v preteklem obdobju. Tako smer v zaposlovanju narekuje še vedno nizka produktivnost in okolnost, da je dotok 9ove delovne sile, zlasti v mestna središča, vedno °olj povezan s stroški za izgradnjo družbenega stan-oarda in storitvenimi strokami. Zato bi morali biti napori v prihodnjem obdobju osredotočeni tudi na Povečanje produktivnosti dela ter načrtnejšo in pospešeno strokovno vzgojo.
Predvideno povečanje narodnega dohodka in pro-onktivnosti dela bo omogočilo, da bodo osebni dogodki zaposlenih še nadalje močno naraščali, vendar se bodo morali bolj povezovati z rezultati boljšega gospodarjenja in povečano produktivnostjo.
2.	V perspektivi je treba zagotoviti tako razmerje v investicijski porabi med gospodarskimi in negospodarskimi panogami, ki bo zagotovilo večjo usklajenost in pospešilo razvoj družbenega standarda. To siner bi bilo treba dosledno izvajati predvsem v inve-’eijski politiki, torej pri usmerjanju razpoložljivih Sredstev v posamezne dolgoročne namene.
Potrebe v razvoju družbenega standarda zahte-i aJ°’v da se v naslednjem obdobju glede na izredno . oicno stanje v nekaterih panogah na tem področju na nadaljnji razvoj gospodarstva vlagajo nepri-erno večja sredstva predvsem za nadaljevanje zi-ave stanovanj, pospešeno gradnjo vodovodnih Ogljivosti, zlasti na obalnem območju ter za grad-pJ° zmogljivosti v osnovnem šolstvu in zdravstvu. 0sPešiti bo treba tudi obnovo in gradnjo drugih munalnih naprav ter poiskati možnosti za pospe-
šeno gradnjo zmogljivosti za, strokovno šolstvo, kulturo, telesno vzgojo in socialno varstvo.
Zaradi velikih zahtev in nalog, ki se vedno bolj postavljajo pred javno upravo, zlasti pred komune, sodstvo in druge institucije, bo predvidoma gradnja novih zmogljivosti tudi za te panoge močnejša.
Za realizacijo predvidenega programa v. negospodarskih panogah, zlasti v družbenem standardu, se pričakuje poleg večjih sredstev ljudskih odborov tudi nadaljnja pomoč republike in večje razumevanje gospodarskih organizacij pri reševanju teh problemov v okviru komune.
Naloge, ki se postavljajo za naslednje razdobje pri razvoju gospodarstva in družbenega standarda, so izredno velike in odgovorne. Zato bo potrebno, da se pri izvajanju postavljenih smernic in nalog poleg organov delavskega samoupravljanja v podjetjih in družbenih organov v komunah intenzivno vključijo tudi vsi gospodarsko-politični in drugi činitelji.
V okviru splošnega gospodarskega in družbenega razvoja pa bo treba še nadalje krepiti socialistične odnose z razvojem družbenega sektorja in socialističnih oblik v upravljanju in gospodarjenju. Spod-budnejši in svobodnejši odnosi v razdeljevanju čistega in osebnega dohodka, ki jih zagotavlja naš gospodarski in družbeni mehanizem, pa bodo še naprej in v še večji meri povečevali materialno zainteresiranost proizvajavcev-upravljavcev za hitrejši razvoj gospodarstva in družbenega standarda na njihovem območju. Komuna bo morala vse bolj postajati tisto območje, kjer bo treba konkretno in v skladu z neposrednimi potrebami splošnega pomena in individualnimi koristmi odločati o odnosih pri razdelitvi razpoložljivih sredstev na osebno, splošno in investicijsko porabo.
2.	Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek
Upoštevajoč dosedanje rezidtate v gospodarstvu, predvideni obseg in strukturo investicij ob boljšix izrabi zmogljivosti in drugih reze*v ter nadaljnji vpliv delavskega upravljanja na gospodarjenje se predvideva, da bosta družbeni bruto proizvod in družbeni proizvod tudi v letih 1961—1963 še nadalje močno naraščala (v milijonih dinarjev):
*1 Povprečno letno
t%0	1965 “O povečanje
-= v °/o
Družb, bruto proizvod 65199	125931	193	14,1
Družbeni proizvod	28716	55574	194	14,2
Ob takem povečanju družbenega proizvoda se pričakuje, da se bo narodni dohodek na prebivavca, ki je znašal leta 1960 okoli 240.000 dinarjev, povečal približno na 420.000 dinarjev v letu 1965.
Razvoj gospodarstva bo v prihodnjem obdobju vplival tudi na nadaljnjo krepitev družbenega sektorja. Njegov delež v družbenem proizvodu bi se predvidoma povečal od 84 % na približno 91 %, od tega v kmetijstvu od 13 % na 33 % in v obrti od S5°/o na 92 %.
Po posameznih gospodarskih panogah je predvideno tole povečanje družbenega proizvoda:
.Vse gospodarstvo	1960	1965	Indeks	Povprečno letno povečanje v °/o
skupaj	28716	55574	194	142
Industrija	9420	22489	239	19,0
Kmetijstvo	4722	6885	146	7,9
Gozdarstvo	674	660	98	—
Gradbeništvo	1257	2496	198	14,6
Promet	6709	11376	170	11,2
Trgovina	2808	4818	172	11,5
Gostinstvo	695	1332	192	13,9
Obrt Komunal, rn kultur.	1965	4002	204	15,3
področje	468	1516	324	26,5
V strukturi gospodarstva naj bi industrija poleg naglega razvoja pomorskega gospodarstva zavzemala vedno pomembnejše mesto, saj bi se njena udeležba v skupnem družbenem proizvodu leta 1965 povečala od sedanjih 33 % na približno 40 %. Tudi druge panoge, zlasti tiste, ki imajo ugodne razvojne možnosti, in tiste, ki so v dosedanjem razvoju zaostajale za splošnim razvojem, se bodo predvidoma hitreje razvijale in se bo izboljšala njihova akumulativnost.
Predvideno povečanje družbenega proizvoda po posameznih panogah in močnejšo udeležbo zlasti industrije naj bi omogočili predvsem tile činitelji:
—	rekonstrukcije, dograditev in nova graditev nekaterih pomembnejših industrijskih objektov predvsem v kovinski, kemični, lesni stroki, elektroindustriji ter kmetijstvu;
—	povečanje zmogljivosti in pospešena modernizacija prevoznega parka in naprav v prometu, zlasti v pomorskem in cestnem;
—	boljša preskrba s surovinami in materialom ter večja vlaganja v obratna sredstva ob boljši organizaciji dela bodo omogočili popolnejše izkoriščanje proizvodnih in drugih zmogljivosti;
—	hitrejša modernizacija trgovske mreže in drugih storitvenih strok ter povečanje nastanitvenih in restavracijskih zmogljivosti v turizmu in gostinstvu;
—	nadaljnje utrjevanje in razširitev delavskega samoupravljanja na vse gospodarske panoge bosta v novem gospodarskem sistemu spodbujala' proizva-javce k povečanju proizvodnosti in boljšemu gospodarjenju, kar se bo pozitivno pokazalo na izboljšanju strukture in na povečanje dohodka v gospodarskih organizacijah.
3.	Zaposlenost, produktivnost in kadri
Glede na predvideno povečanje proizvodnje in produktivnosti ter na razvoj družbenih služb bi se moralo število zaposlenih v družbenem sektorju povečati od 30212 v letu 1960 na 38790 v letu 1965 ali za 28 %. Povprečno letno bi bilo torej treba na novo zaposliti približno 1700 oseb proti 2070, kolikor se jih je povprečno letno na novo zaposlilo v preteklem štiriletnem razdobju. Tako gibanje zaposlenosti bi še nadalje vplivalo na spremembo strukture prebi-vavstva. Tako bi se predvidoma delež kmečkega pre-bivavstva v skupnem prebivavstvu zmanjšal od 31 % v začetku leta 1961 na približno 25 % v začetku leta 1966, medtem ko bi se delež aktivnega prebivavstva povečal od 51 % v začetku leta 1961 na 54 % v začetku leta 1966.
Naraščanje zaposlenosti naj bi bilo hitrejše v gospodarskih panogah. Tako naj bi se v gospodar-
stvu povečalo število zaposlenih od 24725 v letu 1960 na 52140 v letu 1965 ali za 30 %. Pri tem bi se najbolj povečal delež zaposlenih v industriji, obrti in komunalnih področjih ter v družbenem sektorju kmetijstva, vendar bi v vseh panogah, razen na komunalnem področju, zaposlitev počasneje naraščala kot v preteklem štiriletnem obdobju. Zlasti bo prišlo do povečanja zaposlitve v tistih industrijskih strokah, kjer se predvideva znatno povečanje proizvodr nih zmogljivosti, zaradi nadaljnjega izboljševanja gospodarske strukture okraja
Izboljšana strokovna izobrazba kadrov in splošna raven življenjskih razmer prebivavstva bosta vplivali tudi na pospešeno povečanje produktivnosti dela. Tako se za dosego predvidenega povečanja družbenega proizvoda računa s produktivnostjo kot z glavnim faktorjem, ki naj bi omogočil to povečanje, kar je razvidno iz naslednje primerjave predvidenega povprečnega letnega povečanja števila zaposlenih in produktivnosti po panogah;
1961 Zaposlenost		1965 Produktivnost
Industrija	5,5	12,7
Kmetijstvo	6,0	15,2
Gozdarstvo	—	■1,5	1,0
Gradbeništvo	4,3	10,0
Promet	4,6	6,3
Trgovina	3,8	8,2
Gostinstvo	5,0	9,8
Obrt in druge stroke	9,0	. 11,0
Gospodarstvo skupa j	5,1	10,0
Glede na to, da temelji hitri gospodarski razvoj na uvajanju sodobnih tehnoloških postopkov in organizacije dela ter tudi na uvajanju nove proizvodnje, bo treba posvetiti še večjo skrb kot do sedaj tako strokovni vzgoji novih kadrov kakor tudi zvišanju ravni znanja sedanjih kadrov. Nove metode in oblike izobraževanja, ki bolj ustrezajo potrebam prakse, zlasti uvedba tristopenjskega študija na univerzah ter ustanavljanje strokovnih šol bodo pripomogle, da se bodo še hitreje usposabljali kadri z visoko in višjo stopnjo izobrazbe. Glede na veliko pomanjkanje srednjih strokovnih kadrov pa bo poskrbljeno, da bodo ustanovljene in grajene v okraju poleg obstoječih še nove strokovne šole. Strokovno izobraže-> vanje naj zajame večji del mladine, šole in vzgojne ustanove pa naj omogočijo tudi posameznim državljanom, da z raznimi oblikami šolanja in ob nepretrganem delovnem razmerju dosežejo vse stopnje strokovne izobrazbe. Gospodarske organizacije, ustanove in javne službe naj še nadalje skrbijo, da si s štipendiranjem pridobijo potrebni strokovni kader, poleg tega pa je treba s krepitvijo centrov za strokovno izobraževanje delavcev na delovnih mestih usposabljati na najbolj hiter in uspešen način že zaposlene delavce za obvladovanje sodobnih proizvodnih procesov.
4.	Investicijska poraba
Obseg in struktura investicij v obdobju preteklega perspektivnega plana sta omogočila zlasti razvoj osnovnih gospodarskih panog in bistveno povečala materialno podlago za nadaljnji gospodarski in družbeni napredek. Nekatere neskladnosti v gospodarskem in družbenem razvoju, ki so se pojavile ▼ prejšnjih obdobjih, so bile odpravljene ali omiljene,
nekatere druge pa so še ostale, m,ed njimi zlasti tiste, ki so posledica dosedanjih razmeroma nizkih vlaganj v objekte družbenega standarda in v obratna sredstva. Povečana materialna osnova bo v naslednjem perspektivnem obdobju omogočila postopno odstranjevanje tudi teh neskladnosti, k temu bo zlasti pripomogel izboljšani sistem delitve dohodka, vedno večji vpliv organov delavskega samoupravljanja in vse večje uveljavljanje komun.
Skupna investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva naj bi znašala v petletnem perspektivnem obdobju približno 80 milijard dinarjev, kar je za 53 % več kot v preteklem štiriletnem razdobju. Tak obseg investicij zagotavlja tudi skladen razvoj osebne porabe in je v skladu s predvidenim razvojem Proizvodnje.
Predvidena investicijska poraba naj se usmeri tako, da bo kar najbolj aktivno vplivala na splošni gospodarski razvoj. Da se to doseže, je po eni strani treba povečati učinkovitost investicij z doslednejšim upoštevanjem ekonomskih činiteljev, s skrajšanjem rokov graditve in s čim hitrejšim aktiviranjem vloženih sredstev, po drugi strani pa z odstranjevanjem tistih neskladnosti dosedanje investicijske graditve, ki so ovirale polno aktiviranje in uporabo že zgrajenih zmogljivosti. Razpoložljiva investicijska sred-stva se morajo usmeriti in koncentrirati v najbolj rentabilne namene ter za reševanje najbolj perečih Problemov družbenega standarda. Z vraganji v posamezne stroke je treba čimbolj podpirati osnovne cdje v razvoju proizvodnje, storilnosti dela, izvoza •n družbenega standarda, pri tem pa razdeljevati sredstva tako, kot v naj večji meri ustreza načelom Dovega gospodarskega sistema, t. j., da kar najbolj izključuje administrativno poseganje v razvoj gospodarstva in družbenih služb.
Da bi se odstranila nesorazmerja dosedanje investicijske graditve, je treba:
—	povečati vlaganja v obratna sredstva, zlasti iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij in iz lokalnih družbenih investicijskih skladov;
—	v okviru vlaganj za osnovna sredstva je treba spremeniti predvsem razmerje med gospodarskimi m negospodarskimi investicijami, ki se je ustvarilo v preteklem štiriletnem razdobju v korist poslednjih. 1° je ena izmed osnovnih nalog investicijske gra-ditve v perspektivnem obdobju;
v okviru gospodarskih investicij je treba odstraniti negativni vpliv, ki ga ima na splošni gospodarski razvoj zaostajanje nekaterih gospodarskih Panog, kot so zlasti gradbeništvo, trgovina na drobno 'a storitvena obrt. V drugih gospodarskih panogah Pa je treba usmeriti vlaganjn predvsem v tiste objekte. ki bodo v največji meri vplivali na izboljša-J1!6 gospodarske strukture okraja in ki bodo pod-laga gospodarskega razvoja posameznih komun;
—	v okviru negospodarskih investicij je treba zlasti močno povečati delež investicij za komunalo. Šolstvo in zdravstvo v okviru vseh investicij za družini standard.
V skladu s tem naj bi bila vlaganja v osnovna sredstva v gospodarske in negospodarske stroke °kraja približno takale (v milijonih dinarjev):
jdspodarske investicije gospodarske investicij _ em: družb, standard 'upaj investicije
Skupno v l%]-65	’ovprečno letno 1056-60 1061-65		Indrks
42366	6370	8473	133
23125	2013	4625	230
21705	1939	4541	224
65491	8383	13098	156
V teh zneskih niso zajete investicije za razvoj železniškega prometa, ki bodo znašale v perspektivnem razdobju približno 4 milijarete dinarjev.
Struktura predvidenih investicij, izražena v odstotkih, je takale: '
Gospodarske investicije	1957-1960 75,9	1961-1965 64,6
Negospodarske investicije	24,1	35,4
v tem: družbeni standard	23,2	33,2
Skupaj investicije	100,0	100,0
Po posameznih gospodarskih panogah pa so predvidena tale vlaganja:
	Povprečna letna vlaganja		Indeks	Struktura vlaganj v odstotkih	
Industrija	1956-60 1725	1961-65 2290	133	1956-60 27,1	1961-65 27,0
Kmetijstvo	764	1097	144	12,0	13,0
Gozdarstvo	246	136	55	3,8	1,6
Gradbeništvo	29	90	310	0,4	1,1
Promet	2978	3790	127	46,9	44,8
Trgovina	221	420	190	3,4	4,9
Gostinstvo	262	358	137	4,2	4,2
Obrt	141	292	202	2,2	3,4
Skupaj	6370	8475	'153	100,0	100,0
V okviru tega obsega in strukture investicij naj bi se vlagala razpoložljiva sredstva zlasti za tele rumene:
—	v industriji za pospešen razvoj predvsem tiste industrijske proizvodnje, za katero so pri nas posebno ugodne razmere, upoštevajoč pri tem potrebe jugoslovanskega trga in možnosti vse večjega vključevanja v mednarodno menjavo, r’ tem pogledu pridejo zlasti v poštev kemična, kovinska in elektroindustrija ter lesna in živilska industrija. Pomembna sredstva bodo vložena tudi v naprave in instalacije za prenos in razdeljevanje električne energije. V drugih strokah industrijske proizvodnje naj bi se v prvi vrsti dokončale že 'Začete gradnje in rekonstrukcije ter opravile nove izboljšave in rekonstrukcije proizvodnih procesov v mejah lastnih sredstev investitorjev oziroma razpoložljivih sredstev k posojilom, ki bodo morebiti odobrena iz kreditnih skladov višjih organov. Taka usmeritev zagotavlja tudi skladen gospodarski razvoj posameznih področij okraja, pa tudi največjo učinkovitost m rentabilnost, hkrati pa kar najbolj zmanjšuje potrebo po dodatnem vlaganju v objekte družbenega standarda. Zagotoviti je tudi treba, da bodo vlaganja za industrijski razvoj temeljila na najsodobnejših proizvodnih procesih ob vzporednem razširjanju specializacije proizvodnje in kooperacije z drugimi industrijskimi podjetji;
—	v kmetijstvu predvsem za razvoj tiste proizvodnje, ki bo ob najboljšem izkoriščanju specifičnih pogojev posameznih kmetijskih rajonov vplivala na boljšo preskrbo potrošniških središč tpr na povečanje izvoza in surovinske osnove lokalne predelovalne industrije. Tako naj bi se zlasti pospeševal razvoj perutninarstva z dograditvijo farme v Nevenkah ter z nadaljnjim povečanjem zmogljivosti tako za vzrejo brojlerjev kakor tudi za proizvodnjo jajc in za razvoj vrtnarstva v obalnem območju, to je izvedba potrebnih melioracijskih del, gradnja toplih gred ter ureditev namakalnega sistema. Govedoreja naj bi se razvijala v živinorejskem področju okraja v okviru lastnega prirastka in že odobrenih investicij-
skih sredstev za zidavo hlevov in nakup živine. Obseg sadjarske in vinogradniške obnove naj bi bil tak, da se postopoma nadomestijo izpadanja v privatni proizvodnji. Zlasti je treba dokončno urediti ter morebiti sanirati nasade, ki se obnavljajo, posebno skrb pa je treba posvetiti sadjarski obnovi v Brkinih. V perspektivnem obdobju naj bi se tudi izvršile tiste nujne investicije za agro in hidromelioracije ter tiste dopolnilne investicije za gradnjo skladišč, priročnih delavnic, poti, napajališč itd., ki bodo omogočile zaključeno dograjenošt kmetijskih družbenih obratov in s tem ustvarile razmere za rentabilno poslovanje. Vsi napori investicijske politike v kmetijstvu bodo usmerjeni v krepitev socialističnih družbenih odnosov na vasi, dosledno pa bo treba odstranjevati vse dosedanje napake in pomanjkljivosti v investicijski graditvi, zlasti pa vedno upoštevati ekonomske činitelje;
—	v gozdarstvu bodo investicije predvidoma manjše kot v preteklem perspektivnem obdobju, zlasti v zvezi s pogozditvami kraških goljav. Razen za nadaljevanje pogozdovanja krasa in drugih goljav bodo predvidena sredstva porabljena predvsem za mehanizacijo izkoriščanja gozdov in prevozov, za rekonstrukcijo starih in gradnjo novih gozdnih cest ter za gozdne stavbe;
—	v gradbeništvu naj bi se povečana investicijska vlaganja porabila za nakup mehanizacije, t. j. za izboljšavo tehnične opreme gradbenih podjetij;
—	v prometu naj bi odpadel pretežni del predvidenih sredstev na gradnjo trgovskega ladjevja za »Splošno plovbo«, vendar bo tako za gospodarstvo našega okraja kakor tudi za naše narodno gospodarstvo sploh zlasti pomembno nadaljevanje graditve koprskega pristanišča z ustreznimi skladišči in mehanizacijo. Hkrati bo tudi potrebno pripraviti vso dokumentacijo in izvršiti vse priprave za gradnjo železniške povezave pristanišča z zaledjem. V cestnem prometu bo treba modernizirati cestne odseke, ki so najbolj obremenjeni, podjetja javnega cestnega prometa pa naj bi povečala svoje zmogljivosti glede na naraščajoče potrebe gospodarskega razvoja okraja in potniškega prometa, zlasti v zvezi s predvidenim razvojem pristanišča. Večje naložbe so predvidene tudi za razvoj poštnega prometa, predvsem za ureditev avtomatske telefonije;
—	v trgovini naj bi se močno povečale investicije za mehanizacijo obstoječih in gradnjo sodobnih lokalov za trgovino na drobno, da se tako odstranijo nesorazmerja med povečanim prometom in zmogljivostmi. Znatna sredstva naj bi vložila tudi podjetja, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, predvsem za gradnjo skladišč in depojev;
—	v gostinstvu naj bi se predvidena sredstva porabila za povečanje hotelskih in restavracijskih zmogljivosti, zlasti v turističnih centrih, ter za modernizacijo in rekonstrukcijo gostinskih lokalov. Hkrati bo treba graditi in urejevati razne komunalne objekte, izletniške točke in druge objekte, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na poživitev turističnega prometa. Pomembna sredstva bodo predvidoma vložile tudi razne gospodarske organizacije in ustanove z drugih področij republike za graditev počitniških domov;
—	v obrti naj bi se predvidena sredstva vlagala zlasti za razvoj storitvene obrti, predvsem za ureditev obrtnih centrov v vseh večjih središčih okraja,
ki naj omogočijo sodobnejše načine opravljanja storitev. Podpirati je treba tudi razvoj obrti, posebno tiste, ki je nastala in se razvija v bolj pasivnih področjih okraja, in tiste, ki se usmerja na vedno večjo kooperacijo z industrijo.
Za osnovne panoge družbenega standarda so predvidena tale vlaganja (v milijonih dinarjev);
Skupno Povprečno letno
1961-65	Indeks
1957-60 1961-65
Stanov, komunal, področje 16856	1665	3171	190
Kultur, social, področje 5849	274	1170	427
Družbeni standard skupaj 21705	1939	4341	224
Delež investicij za kulturno-socialno področje v okviru vseh investicij za družbeni standard naj bi se povečal od 14 % v preteklem razdobju na 25 % v perspektivnem razdobju. Znotraj stanovanjsko-ko-munalnega področja pa naj bi znašale investicije za komunalne objekte približno 30 % od investicij za stanovanjsko zidavo v primerjavi z 19,8 % od investicij v preteklem štiriletnem razdobju. Ti odnosi in predvidene skupne naložbe bi omogočili, da se rešijo trenutno najbolj pereči problemi na področju osnovnega in strokovnega šolstva, zdravstva, preskrbe prebivavstva z vodo in drugimi komunalnimi storitvami in da se zgradijo tisti nujni dopolnilni komunalni objekti, ki jih neodložljivo terja gospodarski razvoj, zlasti glede na graditev pristanišča v Kopru.
Sredstva za stanovanjsko-komunaino zidavo bi se porabila za zgraditev približno 3000 stanovanj, za povečanje zmogljivosti rižanskega vodovoda in za začetek postopne rekonstrukcije vodovodnih napeljav v obalnih mestih, za dokončanje vodovoda Starod —Ilirska Bistrica, za rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti vodovodov v Postojni in Pivki, za izboljšanje preskrbe z vodo na vaseh ter za urejanje drugih komunalnih naprav: kanalizacije, mestnih ulic itd. v vseh večjih središčih okraja. V okviru gospodarske komunale naj bi se uredile zlasti hladilnica ter naprave za dezinfekcijo in dezinsekcijo v zvezi z razvojem pristanišča. Predvidena sredstva za šolstvo in kulturo bi se porabila zlasti za zidavo osnovnih šol v vseh večjih središčih okraja, za strokovno šolstvo predvsem za potrebe pomorstva ter trgovine in gostinstva, nadalje za manjšinsko šolstvo, za množično kulturo in prosveto, zlasti za gradnjo doma kulture v Kopru, za gradnjo telesnovzgojnib objektov ter za razvoj radia in televizije. Investicije za zdravstvo so namenjene v prvi vrsti za gradnjo prve etape nove bolnice v Kopru ter za gradnjo zdravstvenih domov.
Investicije za državno upravo in za druge negospodarske panoge naj bi v razdobju 1961—1965 znašale 1.420 milijonov dinarjev in naj bi se porabile za gradnjo sodnega poslopja v Kopru, objektov za carinske in obmejne organe, za gafsivstvo, zlasti za ga-sivske domove v Kopru in Sežani, za gradnjo poslopja Narodne banke v Kopru ter za druge manjše investicije za potrebe javnih služb okraja in občin, družbenih organizacij ter denarnih zavodov.
Glede na predvideno povečanje proizvodnje ter na smernice zveznega in republiškega družbenega plana oziroma programa so predvideni tile viri fi' nanciranja predvidenih irivesli';j (v odstotku);
1957-1960	1961-1965
43,1	30,3
17,1	18,5
4,9 i	9,6
54,9	41,6
100,0	100,0
kreditni skladi zveze in republike ter bančna sredstva j^reditni skladi okraja in občin “osebni družbeni skladi in proračuni
Lastna sredstva gospodarskih orgi nizacij in ustanov ter drug sredstva Skupaj
S povečanim delažem lastnih sredstev gospo-arskih organizacij in sredstev komun v skupni in-vestieijski vsoti se bo razširil njihov vpliv na razvoj fazširjene reprodukcije in življenjskega standarda Piebivavstva. lako se bo še bolj okrepila samostoj-aost delovnih kolektivov pri odločanju o uporabi Sredstev in ustvarjale še čvrstejše povezave med gospodarskimi organizacijami in komunami. Z ustrez-JTittii oblikami združevanja sredstev, ki naj teme-Jrjo na nesposrednem ekonomskem interesu gospodarskih organizacij in na popolnoma samostojnem pdločanju delovnih kolektivov, bo treba zagotoviti lZyedbo tistih nujnih nalog perspektivnega programa ha področju družbenega standarda, za izvedbo ka-®rih ne bodo zadostovala sredstva samih teritori-h nih enot. Rotrefino bo, da se delež investicij za ružbeni standard od skupnih vlaganj v osnovna sredstva iz tistega dela dohodka, ki bo pripadal gospodarskim organizacijam, poveča od 28 % v pre-eklem na 38 % v perspektivnem obdobju.
V okrajnem investicijskem skladu bo v perspek-lvneni obdobju na razpolago približno 2.100 milijo-hpv dinarjev. Od tega zneska bi bilo treba okoli ■ % nameniti za investicije za družbeni standard, 2 cv Za ‘uve,sbcUe v industrijo, 13 % za kmetijstvo, 5 za gradbeništvo, 14 % za promet, 7 % za trgovino, ?-a gostinstvo ter 7% za obrtna in komunalna ^pjetja. Sredstva, namenjena za družbeni standard, Al bi se dala kot posojilo za udeležbo pri gradbe-£ stroških za novo bolnico ter dom kulture v °pru. S sredstvi, ki so predvidena za razvoj in-jrstrije, pa bi okrajni investicijski sklad sodeloval asu pri financiranju najvažnejših objektov in-sirijskega razvoja okraja na področju kemične, vinske, lesne in elektroindustrije. Sredstva, pred-ena za kmetijstvo, naj bi se dala na razpolago za ^graditev obeh kmetijskih kombinatov kot udeležba
posojilom, ki bodo odobrena iz investicijskih
adov višjih teritorialnih enot, zlasti za vrtnarstvo. ^ dstva 2a gradbeništvo naj bi se usmerila v mo-v rtl'zacijo gradbene operative, za promet pa v raz-1 koprskega pristanišča in poštnega prometa, skl k' se s sredstvi okrajnega investicijskega Ur a- s*'niul'ral ludi razvoj gostinstva in turizma, p . 'lev sodobnih prodajaln ter razvoj najbolj deda arn'h strok s okviru storitvene obrti in gospo-rske komunale.
bo ^ s^a^u s predvidenim povečanjem proizvodnje Potrebno, da se povečajo tudi ubratna sredstva spoclarskih organizacij, in sicer od 16.364 milijonov i, ,a+rjev v letu 1980 na 30.825 milijonov dinarjev T V'	L j. za 88%. Hkrati z večjimi vlaganji
obr°	sredstva se mora povečati tudi hitrost
je ® ania teh sredstev, zlasti v industriji. V trgovini reba s povečanimi obratnimi sredstvi zagotoviti PotrebZ^C>Zen0S^ 'n	sortiment. Od skupnih
Pasti ni^ vlaSani v obratna sredstva bi moralo od-na vlaganja iz lastnih sredstev gospodarskih
organizacij približno 30% proti 20% v preteklem triletnem obdobju 1958—1960. To bo tudi omogočilo stabilnejše in zanesljivejše gospodarjenje v podjetjih ter smotrnejšo in učinkovitejšo porabo ustvarjenih sredstev. K temu bo tudi pripomogla združitev sklada osnovnih in sklada obratnih sredstev v enoten poslovni sklad.
5.	Osebna poraba in družbeni standard a) Osebna poraba
Predvideno povečanje proizvodnje in narodnega dohodka naj bi tudi v perspektivi omogočilo nadaljnje naraščanje osebne porabe prebivavstva. Računa se, da bi ta povprečno letno naraščala s približno 9,4 %, na prebivavca pa s 7,9 %.
Naraščanje osebne porabe bo temeljilo predvsem na povečanju produktivnosti in boljšem gospodarjenju, ki obenem zagotavljata tudi skladno povečanje realne osebne porabe. Pričakuje se, da bodo skupni realni osebni dohodki v družbenem sektorju naraščali povprečno letno za okoli 12,3 %, in sicer v gospodarstvu s 13% in v negospodarstvu z 10%. To bi omogočilo, da bi osebni dohodki v gospodarstvu naraščali na zaposlenega z okoli 8% letno.
Postopni prehod na nagrajevanje po uspehu in rezultatih dela v javnih in drugih družbenih službah pa naj bi izboljšal tudi ekspeditivnost in kvaliteto dela.
V zasebnem sektorju se spričo predvidenega povečanja kmetijske proizvodnje, povečane kooperacije ter povečenega dela drugega zasebnega sektorja pričakuje, da se bo osebna poraba večala povprečno letno z 2,5 %.
Za zagotovitev predvidene stopnje naraščanja osebne porabe in za izboljšanje življenjskih razmer prebivavstva bodo morale še posebej skrbeti komune ter organi delavskega in družbenega upravljanja. V zvezi s tem bo potrebno:
—	da se zagotovi nakazano povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, zlasti tistih proizvodov, ki so namenjeni za široko porabo;
—	da občinski ljudski odbori in organi delavskega in družbenega upravljanja še posebej skrbijo za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih in družbenega standarda s tem, da v te namene vlagajo večja sredstva;
—	da občinski ljudski odbori in organi delavskega samoupravljanja s področja trgovine, gostinstva, obrti in komunalnega gospodarstva ter nekaterih drugih panog poskrbijo za izboljšanje preskrbe ter za povečanje obsega in kvalitete storitev.
b) Družbeni standard
Spričo močnega zaostajanja razvoja družbenega standarda bo potrebno, da se za perspektivno razdobje predvidijo za to področje neprimerno večja materialna sredstva in da se posveti večja skrb razvoju posameznih panog, zlasti nadaljnji izgradnji stanovanjskega fonda, komunalnih zmogljivosti, predvsem vodovodnih, ter povečanje šolskih in zdravstvenih zmogljivosti v občinskih središčih.
Glede na razpoložljiva sredstva, predvidena v letih 1961—1965, se računa, da bi znašale skupne naložbe za potrebe družbenega standarda približno 21,7 milijard dinarjev, s čimer bi se investiralo povprečno letno okoli 4,3 milijarde dinarjev ali za 124% več, kot je znašalo letno povprečje v zadnjih štirih letih. Struktura in povečanje investicij v posamezne panoge pa bi bila takale:
Struktura povprečnih . *U15™& letnih vlaganj v %	0 1961-1963
Stanovanjska zidava	1957-1960 71,7	1901-1965 55,7	1957-1960 174
Komunalna izgradnja	14,2	17,4	275
Prosveta in kultura	6,9	16,0	570
Zdravstvo in social, varstvo	7,2		10,9	337
Skupaj	100,0	100,0	224
Čeprav bodo investicije za stanovanjsko zidavo še nadalje močno zastopane v strukturi družbenega standarda, bodo naložbe, zlasti za osnovno šolstvo, zdravstvo in komunalno področje, neprimerno večje. Tako strukturo investicij narekuje predvsem dosedanji razvoj in stanje teh panog kakor tudi predvideni gospodarski razvoj in potrebe v prihodnjih petih letih. Vendar s predvidenimi sredstvi in strukturo ne bo mogoče rešiti vseh problemov, ki so še sedaj pereči zlasti v kulturi, telesni vzgoji, strokovnem šolstvu in socialnem varstvu.
Za uresničitev predvidene izgradnje bo treba razpoložljiva sredstva čimbolj koncentrirati za reševanje najbolj ključnih problemov. Uresničitev take politike investiranja pa bo v veliki meri odvisna tudi od sredstev, ki jih bodo v te namene dale gospodarske organizacije, in od oblikovanja sredstev za negospodarske investicije v lokalnih proračunih, ki naj bi bila v perspektivi neprimerno večja od dosedanjih. Za reševanje nekaterih osnovnih problemov se pričakuje še nadalje in v še večji meri pomoč republike.
Pregled razvoja po panogah
Stanovanjska zidava:
Glede na predvideni gospodarski razvoj bo potrebno v naslednjih letih še bolj pospešiti stanovanjsko zidavo, da se bodo naraščajoče potrebe če že ne v celoti pokrile, pa vsaj omilile. To velja zlasti za mestna in industrijska središča. Gospodarske organizacije in ustanove, zlasti tiste, ki povečujejo zaposlitev in izboljšujejo strokovni sestav zaposlenih, so v prvi vrsti dolžna vlagati v ta namen več sredstev; pričakuje pa se, da bo v stanovanjski zidavi močneje zastopan tudi zasebni sektor.
S sredstvi, ki naj bi bila na razpolago v perspektivnem obdobju, naj bi se zgradilo okoli 3000 stanovanjskih enot s 160 tisoč m2 neto stanovanjske površine. Tako bi se število povprečno letno dograjenih stanovanj povečalo od 315 v preteklem štiriletnem obdobju na 600 v perspektivnem obdobju. Zlasti bi morala biti močneje zastopana zidava dvosobnih in trosobnih stanovanj.
Večja sredstva, ki bodo na razpolago v stanovanjskih skladih, naj bi pripomogla tudi k boljšemu vzdrževanju in popravilu stanovanjskih poslopij. Stanovanjske razmere v občinskih središčih pa naj bi se še nadalje reševale tudi z adaptacijami in popravili stanovanj v neposredni okolici teh središč.
Da se zagotovi predvideni obseg stanovanjske zidave, naj bi občinski ljudski odbori izdelali dolgoročne načrte o uporabi svojih sredstev, zlasti pa poskrbeli, da se izdelajo zazidalni načrti v skladu z urbanističnim razvojem področja. To bo omogočilo kompleksnejše reševanje stanovanjske problematike, zlasti pa uporabo sodobnejših in cenejših metod zidave, med njimi tudi uporabo tipiziranih in standardiziranih elementov.
Posebno skrb bo treba posvetiti izdelavi racionalnih projektov, ki naj zagotovijo ob znižanih gradbe-
nih stroških boljšo izrabo stanovanjskih površin ter večjo uporabnost in udobnost stanovanj. Zlasti je treba pri tem upoštevati različne finančne možnosti uporabnikov stanovanj.
Da bo gradbena operativa lahko bolj pospešeno zaključevala dela, je potrebno, da investitorji zagotovijo izvajavcem predplačila.
Večjo pomoč pri stanovanjski zidavi je treba nuditi borcem NOB, zlasti tistim, ki niso v delovnem razmerju; občinski ljudski odbori pa naj bi tudi poskrbeli, da ne bi zaostajala zidava stanovanj za potrebe storitvenih strok ter prosvetnih in zdravstvenih delavcev.
Komunalno področje:
Najbolj pereči problemi v komunalnem področju so preskrba z vodo, obnova in gradnja kanalizacije ter druge komunalne naprave, cestna in električna omrežja kakor tudi številni drugi nerešeni komunalni problemi v zvezi z razvojem gospodarstva v mestnih središčih.
V letih 1961—1965 se pričakuje, da bodo za to področje na razpolago precej večja sredstva kot v preteklem obdobju, čeprav tudi s temi sredstvi ne bo mogoče rešiti vseh problemov. Zato bo treba skrbeti, da se razpoložljiva sredstva čimbolj smotrno uporabljajo in usmerijo na reševanje ključnih objektov oziroma na najbolj nujna dela.
Preskrba z vodo je najbolj pereča v obalnem področju. Glede na sedanje zmogljivosti vodovoda je prva faza rekonstrukcije rižanskega vodovoda bila sicer končana leta 1961, vendar bo treba že v drugi polovici perspektivnega razdobja začeti graditi nadaljnje nove zmogljivosti, in sicer na področju Sečovelj za vsaj 601/sek, tako da bi zmogljivost rižanskega vodovoda konec leta 1965 dosegla okoli 200 Usek. Ker potrebe po vodi spričo razvoja gospodarstva, turizma in mest naglo naraščajo, naj vodna skupnost v sodelovanju z vodovodnimi podjetji čimprej izdela investicijski program za rešitev tega problema za daljšo perspektivo — tudi za ev. zgraditev planinskega vodovoda. Treba pa bo še naprej storiti vse potrebno za modernizacijo omrežja in za boljšo preskrbo z vodo. Predvidena je tudi gradnja več lokalnih vodovodov ter razširitev in izboljšave omrežja, zlasti na bistriškem in postojnskem področju.
Glede preskrbe z vodo na podeželju naj občinski ljudski odbori v sodelovanju z vodno skupnostjo in prebivavstvom posvetijo še nadalje glavno skrb gradnji in urejevanju vodnjakov, kapnic, rezervoarjev in napajališč ter drugih vodnih naprav. Občinski sanitarni organi bodo morali skrbeti, da s povečano kontrolo in preventivnimi ukrepi zagotovijo zdravo pitno vodo in preprečijo ev. epidemije.
Tudi kanalizacijo bo treba v obalnih mestih še nadalje sistematično urejati ter z raznimi rekonstrukcijami in popravili pospešeno odpravljati preostali del odprte kanalizacije. Prav tako bo treba v mestnih središčih in turističnih krajih še nadalje izboljševati električno omrežje in javno razsvetljavo. Strnjena naselja, ki še nimajo elektrike, je treba v okviru razpoložljivih sredstev in koristnih pobud postopoma elektrificirati.
Pričakovani razvoj turizma in vse močnejši promet z motornimi vozili bo zahteval še nadaljnje urejanje parkirnh prostorov. Izboljšati bo treba tudi javno snago. Nabavila naj bi se tudi sodobnejšo sredstva za pranje ulic in trgov, za odvoz fekalij in
odpadkov, za čiščenje ulic itd. V mestnih središčih je treba tudi v bodoče izboljševati sanitarne naprave, Parke, tržnice ipd. ter povečati zmogljivosti kopališč v obmorskih mestih, kjer je dotok domačih in tujih turistov vedno večji.
Rostopna reorganizacija komunalnih zavodov in služb v komunalna podjetja ob istočasnem postopnem Uvajanju ekonomskih cen zagotavlja tudi tej panogi Ustrezno materialno osnovo za pospešeni razvoj ter Zboljšanje stanja in kvalitete storitev.
Skrb za hitrejši razvoj komunale, ki je neposredno povezana z vsakodnevnimi potrebami prebi-vavstva, bodo morale prevzeti predvsem komune. Pri tem pa bodo morale pritegniti k sodelovanju tudi Sospodarske in druge organizacije in prebivavstvo.
Občinski ljudski odbori naj izdelajo dolgoročne Programe razvoja posameznih komunalnih služb, da Ul se lahko zagotovilo načrtno reševanje problemov tu smotrno vlaganje razpoložljivih sredstev.
Šolstvo:
Predvideno povečanje števila učencev in zaostajanje v zidavi potrebnega šolskega prostora v občinskih središčih ter potrebe, ki nastopajo v zvezi z vsebinskimi in organizacijskimi spremembami v šolstvu, narekujejo v prihodnjih petih letih zagotovitev primernejše zidave šolskih prostorov. Le tako bo mogoče izboljšati sedanje stanje, odpraviti tretjo izmeno pouka ter razviti take oblike dela, ki jih Uarekuje šolska reforma. Zidavo novih zmogljivosti bo treba pospešiti zlasti v osnovnem šolstvu, čeprav se ta problem tudi v strokovnem šolstvu vedno bolj zaostruje zlasti za potrebe tistih panog, ki so se zad-uja leta močno razvile.
Pričakuje se, da se bo število učencev in dijakov v prihodnjem razdobju povečalo v osnovnem šolstvu za okoli 3500 učencev, v drugih šolah, upoštevajoč nezadostne zmogljivosti, pa za okoli 1000 lijakov. Največje povečanje je predvideno v osnov-hem šolstvu mestnih središč, v srednjih strokovnih šolah, v šolah za kvalificirane delavce in v višjih strokovnih šolah.
v Da bi se odpravila tretja izmena v osnovnem šolstvu in usitvarile normalne razmere šolanja na rugih šolah, bi bilo treba zgraditi oziroma dovršiti ®fe šole: dve osnovni v Kopru, po eno v Ilirski istrici, Postojni, Pivki, Izoli in Piranu, na šolah v Posameznih krajih, predvsem v Hrpeljah in Sežani, Pa izvesti ustrezne dozidave in adaptacije. Skupno i bilo treba zgraditi okoli 100 učilnic. S tem bi se Ueto površina učnega prostora na posameznega učen-Ca v občinskih središčih, ki je v šolskem letu 1959/60 zUašala 0,83 m2, povečala do leta 1965 na 1,17 m2.
Za manjšinsko šolstvo je predvidena zidava o&novne šole v Kopru ter dograditev in zidava novih °snovnih šol v Luciji in Sečovljah — skupaj poveča-bje za 20 učilnic.
Od strokovnih šol je predvidena dograditev pomurskega šolskega centra v Piranu ter zgraditev niškega centra za trgovsko stroko v Izoli in šol-kega centra za gostinsko stroko v Piranu.
Sedanje stanje in nagli gospodarski razvoj v per-Pektivi pa narekujeta potrebo po zidavi nadaljnjih ^Kljivosti v strokovnem šolstvu. Občinski ljudski nori naj bi v sodelovanju z gospodarskimi orga-v.zacijarni in drugimi zainteresiranimi institucijami ^bbPrej začeli ustanavljati in organizirati šolske mre, predvsem v okviru kovinarskega centra in entra za izredni študij strojne fakultete v Kopru,
nadalje šolskega centra za kemično stroko v zvezi z razvojem podjetja »Iplas« ter šolskega centra za javne službe v Koptu. Pri tem bo treba iskati vse možnosti, da bi se čimprej priskrbela tudi potrebna finančna sredstva.
Povečani dotok absolventov z osemletk in stalno naraščajoče potrebe gospodarstva po strokovnih kadrih narekujejo nujnost močnejše usmeritve v izobraževanju na delovnem mestu ter v poklicne in srednje strokovne šole predvsem ekonomsko-finančne stroke. Velike potrebe po razvoju raznovrstnih strokovnih šol v okraju pa zahtevajo, da se čimprej prouči in začne zidava večjega objekta za srednje strokovne šole v Kopru.
Večji del sredstev za uresničitev predvidenega programa se pričakuje od gospodarskih organizacij ter iz lokalnih proračunov, za strokovne in manjšinske šole pa tudi republiška sredstva.
Formiranje družbenih skladov za šolstvo bo omogočilo večjo materialno podlago za stabilnejši in skladnejši razvoj šolstva s potrebami. Pri tem bi se morala sredstva, ki bodo dotekala v te sklade neposredno iz naslova 1,5 °/o proračunskega prispevka iz osebnega dohodka gospodarskih organizacij in ustanov ter prispevkov državljanov, uporabljati izključno za investicije. Sredstva, ki so potrebna za financiranje osnovnega dela šol, pa bi morali še naprej zagotoviti občinski proračuni s tem, da del sredstev prispevajo tudi zainteresirane gospodarske in druge organizacije. Večja sredstva naj bi se'zagotovila tudi za boljše vzdrževanje šolskih objektov, za pospešeno zamenjavo zastarele opreme ter za nakup sodobnih učil in drugih učnih pripomočkov.
S povečanjem zmogljivosti šol in števila učencev v osnovnem in strokovnem šolstvu bo nastala tudi potreba po novih učnih močeh, zlasti specializiranih. Računa se, da bi bilo v prihodnjih petih letih potrebno v osnovnem šolstvu približno 90, v srednjem, strokovnem in manjšinskem šolstvu pa okoli 130 novih učnih moči. Učni kader bo treba pridobivati z bolj sistematično in načrtnejšo politiko štipendiranja in strokovnega usposabljanja. Vsi napori bi morali biti usmerjeni v to, da se do leta 1965 izboljša razmerje med predmetnimi učitelji oziroma med profesorji in učitelji od sedanjih 19:81 na približno 40:60. Potrebno bo usposobiti tudi več inštruktorjev za izobraževanje strokovnih kadrov na delovnih mestih.
V skladu z navodili resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov bo treba študij v perspektivi bolj prilagoditi potrebam delovnih mest, za kar se bodo morale angažirati predvsem gospodarske organizacije in javne službe. V zvezi s tem bo potrebno, da se uvede nov način izobraževanja strokovnih kadrov, in sicer v obliki centrov za usposabljanje delavcev v podjetjih. Zato se priporoča socialno-kadrovskim službam v podjetjih, da se lotijo načrtnejšega reševanja tega vprašanja s temeljitim proučevanjem potrebnih profilov kadrov, s sestavo ustreznih učnih programov, z usposobitvijo inštruktorskega kadra in z zagotovitvijo potrebnih sredstev.
Kultura:
Spričo važnosti, ki jo imajo kultura, prosveta in umetnost v vzgoji in širjenju splošnega obzorja prebivaVistva, bo potrebno, da se tudi tem panogam v naslednjem perspektivnem razdobju posveti večja skrb.
Z nadaljnjo decentralizacijo in s prenosom vse večjih pravic in dolžnosti na komune naj bi le-te dajale večjo pomoč kulturnim ustanovam in organizacijam. .Predvsem pa bi morale skrbeti za redno in dobro delovanje svetov in komisij. Za nemoten razvoj teh panog naj bi občinski ljudski odbori dajali tudi večja sredstva iz svojih proračunov.
Posebno skrb bo treba še nadalje posvetiti razvoju delavskih in ljudskih univerz, ljudskih knjižnic ter drugih oblik Ijudskoprosvetnega dela. Pri tem naj bi aktivneje sodelovali tudi občinski sveti za prosveto in kulturo, sveti Svobod, zavod »Primorske prireditve« itd., z ustanavljanjem klubov in podobno. Večjo skrb bo treba posvetiti tudi varstvu spomenikov ter naravnim, zgodovinskim in kulturnim znamenitostim.
ivled pomembnejšimi investicijskimi objekti, ki naj bi se zgradili v letih 1961—1963, je novo poslopje za Radio Koper in pa izpopolnitev tiskarske opreme. Prav tako bi bilo treba v tem obdobju začeti zidati dom kulture.
Telesna kultura:
Telesni kulturi, ki postaja vedno važnejši element razvedrila in dopolnila za dviganje delovne storilnosti, bo treba v prihodnjem obdobju posvetiti večjo skrb.	'
Za gradnjo igrišč in telovadnic ter drugih športnici objektov, z ustanavljanjem novih društev in klubov ter z usposobitvijo dobrih vaditeljskih kadrov naj komune po svojih svetih za telesno kulturo in te-lesnovzgojne organizacije pritegnejo v športno izživljanje kar največje število mladine in delovnih ljudi.
Še posebej bo treba razvijati telesno kulturo v šolah, kjer naj postane osnovno telesnovzgojno delo z mladino. Zato bo treba v šolah zagotoviti dobre pogoje za pouk telesne vzgoje, pri tem bo zlasti važno sodelovanje svetov za šolstvo in telesnovzgoj-nih organizacij ob potrebni gmotni podpori Ijomun.
Potrebe za gradnjo novih telesnovzgojnih objektov so v okraju izredno velike, vendar zaradi omejenih sredstev v tem obdobju ne bo mogoče zadovoljiti vseh zahtev. V sklopu novih šol je predvidena gradnja telovadnic predvsem v Kopru, Izoli in Postojni. Poleg tega je treba pričakovati, da se bodo številne naloge realizirale tudi s pomočjo prostovoljnega dela šolske mladine in drugih zainteresiranih prebivavcev ter s prispevki gospodarskih organizacij, ustanov in državljanov.
Za močnejši razvoj telesne kulture se občinskim ljudskim odborom priporoča formiranje posebnih skladov, v katere bi se stekala sredstva iz nogometne stave in dotacije ljudskega odbora, prispevki gospodarskih organizacij in državljanov pa tudi druga sredstva.
Cimprej pa bi bilo treba pripraviti tudi primeren investicijski program in načrte, da bi v danih razmerah lahko začeli zidati dom za vodne športe v Kopru.
Zdravstvo:
Potrebe, ki izhajajo iz dosedanjega razvoja in stanja v zdravstveni službi v okraju, in predvideni razvoj zdravstvenega zavarovanja narekujejo povečanje zdravstvenih zmogljivosti in razširitev zdravstvenega varstva prebivavstva.
Zato se bodo povprečna vlaganja v zdravstvo v primerjavi z dosedanjim štiriletnim obdobjem povečala v letih 1961—1965 za 230%. Usmerjena bodo
predvsem v zidavo nove bolnice v Kopru ter zdravstvenih domov v Kopru in Postojni. Dograditev prve etape bolnice z zmogljivostjo 245 postelj bo omogočila preselitev sedanjih oddelkov koprske bolnice, ki delujejo v neprimernih prostorih, v nove, sodobno urejene prostore.
V bolnični službi bo morala biti še nadalje glavna skrb za izboljšanje kvalitete in sodobnejše metode zdravljenja, modernizacija opreme ter instrumentarija in boljša zasedba s strokovnim kadrom. Tako naj bi se število specialistov v prihodnjih petih letih povečalo za 6? %, število višjega in srednjega zdravstvenega kadra pa za 56 %.
Z boljšimi metodami zdravljenja v stacionarnih zdravstvenih zavodih in z boljšo zdravstveno nego zunaj njih se bo ležalna doba zmanjšala od 63,6 v letu 1960 na približno 53 dni v letu 1965.
Mreža izvenbolničnih zdravstvenih zavodov se v perspektivi ne bo bistveno spremenila. Vendar bo novi sistem organizacije in financiranja zdravstva vplival na kvantitativno povečanje in livalitetno izboljšanje storitev in s tem zagotovil boljše zdravstveno varstvo prebivavstva. Število splošnih ambulant naj bi se povečalo od sedanjih 34 na 39. Skladno s tem bi se moralo povečati tudi število zdravnikov splošne prakse, tako da bi leta 1965 pričlo na enega zdravnika 2570 prebivavcev v primerjavi z 2800 T letu 1960.
Ker je sedanje stanje zobozdravstvene službe v okraju še vedno zelo pereče, bo treba razvoju in izboljšanju te službe posvetiti še posebno skrb. Da bi zadostili naraščajočim potrebam, bi se moralo število splošnih zobnih ambulant do leta 1965 povečati od 20 na 27, število šolskih zobnih ambulant od 8 na 12, stomatologov od 8 na 20, dentistov in zobo-tehnikov pa od 30 na 50.
Še večjo skrb kot doslej bo treba posvetiti zdravstveni preventivi. V ta namen bodo morali občinski ljudski odbori, skladi zdravstvenega zavarovanja in gospodarske organizacije zagotoviti več sredstev za razne preventivne akcije v okviru vsakoletnih programov zdravstvenega varstva v komuni. Vse bolj bo treba tudi uvajati nego bolnikov, zlasti TBC, na domu, da bi se tako zmanjšali stroški zdravljenja v bolnicah. Okrepiti se bo morala patronažna služba ne le po številu enot, temveč tudi po specializiranem kadru z razvijanjem polivalentne oblike dela.
Naraščajoči obseg zdravstvenega varstva bo zahteval pospešen razvoj tudi drugih panog zdravstvene službe. Tako naj bi se mreža lekarn razširila z lekarniškimi postajami in depoji zdravil na podeželju kakor tudi z adaptacijami že obstoječih. Povečati in izboljšati bo treba tudi avtopark reševalnih postaj z nakupom novih vozil ter z združitvijo reševalne službe z zdravstvenimi zavodi zagotoviti njeno boljšo funkcionalnost.
Potrebe nadzorstva higiene živil, zlasti uvoza in izvoza v koprskem pristanišču, pa narekujejo nujno zgraditev živilskega kemičnega laboratorija.
y skladu s splošnim razvojem zdravstvene službe bo treba skrbeti tudi za strokovni dvig sedanjega nižjega kadra in za vzgojo novega srednjega medicinskega kadra z izobraževanjem na delovnem mestu in v okviru srednje medicinske' šole v Piranu.
K nadaljnjemu razvoju zdravstva bodo mnogo prispevali tudi zdravstveni centri, ki bodo povezovali zdravstveno službo v funkcionalno celoto in ki bodo s strokovnim nadzorstvom, s proučevanjem zdravstvenega stanja na svojem območju, z izdelavo pro-
gramov zdravstvenega varstva in orientacijskih programov zdravstvenega varstva znatno prispevali k izboljšanju zdravstvenega varstva in s tem k dvigu zdravstvenega stanja prebivavstva okraja.
Socialno varstvo:
Splošni industrijski razvoj, napredek tehnike in mehanizacije ter v zvezi s tem sprememba strukture prebivavstva porajajo nova socialna vprašanja, ki zahtevajo nove oblike reševanja na področju socialnega varstva.
Glavno skrb za reševanje socialnih problemov proizvajavcev in njihovih svojcev bodo v bodoče morale vse bolj prevzemati gospodarske organizacije in zavodi s svojimi socialno-kadrovskimi službami, medtem ko naj bi občine za usklajevanje m usmerjanje socialnega varstva v komuni ustvanovile centre za socialno delo kot samostojne strokovne službe. Ti centri bi proučevali socialna vprašanja v komuni, odkrivali njihove vzroke in predlagali pristojnim organom ustrezne rešitve, sodelovali z zainteresiranima činitelji pri pripravljanju programov za kompleksno reševanje socialnih problemov in jim pri tem nudili konkretno strokovno pomoč.
Mladinsko varstvo:
Posebno skrb bo treba v tem obdobju posvetiti preventivnemu delu z mladino in še posebej varstvu otrok zaposlenih staršev. Zato naj bi se povečalo število in zmogljivosti socialnovarstvenih otroških ustanov. Ustanovili naj bi se novi in razširjali stari otroški vrtci zlasti v Kopru, Izoli, Piranu, Hrpeljah in Pivki ter v novo nastalih naseljih. Do leta 1965 bi bilo treba povečati mrežo otroških igrišč od sedanjih 8 na 20, dosedanja igrišča pa primerno urediti in opremiti.
Se nadalje je treba krepiti redništvo, zlasti za vzgojno ogrožene otroke. Za vzgojo mladoletnih prestopnikov pa naj bi se v okraju ustanovila vsaj dva disciplinska centra. Izvesti je treba tudi kategorizacijo otrok z duševnimi in telesnimi motnjami in skrbeti za njihovo rehabilitacijo.
Število podpor za šolanje otrok padlih borcev se bo postopoma manjšalo, do leta 1965 predvidoma sko-rnj za polovico, sredstva pa se bodo povečala za približno 20 %, tako da bodo te podpore izdatnejše.
V vseh šolskih mlečnih kuhinjah bo treba izboljševati razmere in mrežo še dopolniti.
Varstvo odraslih:
Vzporedno z razvojem in krepitvijo socialne službe naj bi se domska nega odraslih omejila le na kronično bolne in onemogle osebe, nega drugih pa
bi se izvajala na njihovem domu' ali pri družinah. Stalne socialne podpore naj bi se podeljevale tistim socialno šibkim starejšim osebam, pri katerih ni več mogoča rehabilitacija. Z novimi oblikami dela bi se moralo število socialnih podpor nižati, sredstva pa
večati.
Za povečanje zmogljivosti in za izboljšanje razmer v socialnih zavodih v okraju bi bilo v letih 1961—1965 treba investirati 100 milijonov dinarjev, Predvsem za ureditev vzgajališča v Rlanini, doma onemoglih v Izoli, otroškega doma v Izoli, nadalje za ureditev pionirskih domov v Kopru in Izoli, za nove otroške vrtce in za dnevno otroško zavetišče v Piranu. Te investicije se bodo financirale iz lastnih Sredstev, deloma se pričakuje pomoč republike ter gospodarskih organizacij in občin.
Večjo skrb je treba posvetiti vprašanju rehabilitacije invalidov.
Ena izmed osnovnih nalog komune na področju socialnega varstva je zagotovitev posebnega varstva udeležencem narodnoosvobodilne vojne, kakor to določajo predpisi. Da bi komune izpolnile te svoje obveznosti, bodo morale zlasti okrepiti svojo upravno službo, zagotoviti potrebna sredstva za družbeno denarno pomoč (priznavalnine, štipendije in podpore za šolanje otrok padlih borcev), usmerjati samoupravne organe gospodarskih organizacij in zavodov, da omogočijo borcem strokovno usposobitev ter z odgovornejšim delom višje prejemke, in končno povečati napore za zagotovitev stanovanj invalidom in borcem narodnoosvobodilne vojne.
II. Razvoj po posameznih gospodarskih panogah
6.	Industrija
A. Splošni pregled
V bodočem razvoju gospodarstva, okraja Koper bo industrijska proizvodnja vedno bolj pomembna. Razvijati se bodo morale vse industrijske panoge, predvsem pa tiste, ki bodo lahko bistveno vplivale na nadaljnjo krepitev gospodarstva v okraju in ki imajo objektivne pogoje razvoja. ¥ tem smislu bo treba pospešeno graditi in izpopolnjevati predvsem tele panoge:
—	kemično industrijo z uvajanjem nove proizvodnje, kot je proizvodnja umetnih vlaken in smol, kislin ter sintetičnih lepil;
—	motorno industrijo za povečanje proizvodnje labkih bencinskih motorjev in motornih koles ter postopno uvajanje proizvodnje lahkih avtomobilov;
—	elektroindustrijo, ki naj bi prevzela v okviru specializacije te stroke v LR Sloveniji celotno proizvodnjo radijskih in televizijskih sprejemnikov v republiki;
—	industrijo za predelavo lesa, zlasti pa proizvodnjo plošč in pohištva in
—	živilsko industrijo, ki naj bi povečala proizvodnjo koncentratov in začela proizvajati hranila v prahu.
Fizični obseg industrijske proizvodnje naj bi se v razdobju 1961—1965 povečal skupno za 129 % ali povprečno letno za IS0/«. Na povečani obseg proizvodnje bo poleg večjih investicijskih naložb tako v osnovna kot v obratna sredsiva vplivalo predvsem boljša izraba zmogljivosti, odpravljanje ozkih grl v proizvodnih procesih, krajšanje delovnega časa na enoto proizvoda, izboljšanje organizacije dela ter uvajanje avtomatizacije v proizvodne procese. Demo-kratičnejše oblike upravljanja in objektivnejša merila nagrajevanja po vloženem delu v okviru ekonomskih enot bodo važen činitelj za spodbujanje proizvajavcev k večji in ekonomičnejši proizvodnji ter k hitrejšemu naraščanju produktivnosti dela.
Po posameznih strokah je pričakovati tole povečanje industrijske proizvodnje:
Industrija skupaj	Indeks 1965 1960 2l29	Povprečna stopnja povečanja v •/• 1957-1960	1961-1965 30,7	18,0	
Premog	228	-2,0	17,9
Nekovine	231	2,4	18,2
Kovinska industrija	241	83,2	19,2
Ladjedelništvo	116	30,5	3,0
	Indeks	Povprečna stopnja povečanja v u/o	
	1%5		
	1960	I93T-1960	1961-1965
Llektroindustrija	454	16,5	55,5
Kemična industrija	590	43,0	42,,6
ludust. gradb. materiala	210	11,0	16,0
Lesna industrija	145	17,7	7,?
Tekstilna industrija	184	20,3	13,0
Živilska industrija	186	16,8	13,2
Takšno povečanje proizvodnje po posameznih strokah bo vplivalo na izboljšanje strukture gospodarstva in na utrjevanje ekonomske osnove okraja kot celote in posameznih področij oziroma komun. Zaradi predvidenega povečanja kemične in elektroindustrije bo relativna udeležba nekaterih drugih strok manjša, vendar bodo v celotni industriji okraja še vedno najmočneje zastopane kovinska, lesna in živilska stroka.
Nadaljnje močno povečanje proizvodnje bo zahtevalo posebne napore v zvezi z znižanjem proizvodnih stroškov, ker bo treba prodajo industrijsKih izdelkov usmerjati v vedno večjem obsegu tudi na izvoz. Pospeševati bo treba kooperacijo med domačimi in tujimi podjetji in bolj kot do sedaj uvajati specializacijo proizvodnje. ta namen bodo morale večje gospodarske organizacije vključevati kot svoje kooperante tudi manjša podjetja v okraju, ki bi svojo proizvodnjo specializirala in s tem dosegla večjo rentabilnost poslovanja. Glede modernizacije tehnoloških procesov in prevzemanja proizvodnje novih izdelkov bo potrebno tesno sodelovanje z znanstvenimi raziskovalnimi strokami in ustanavljanje lastnih inštitutov — posebnih raziskovalnih oddelkov in laboratorijev pri večjih podjetjih.
Za dosego predvidenega povečanja proizvodnje bi morali v petih letih investirati za osnovna sredstva približno 11,4 milijarde dinarjev. S tem bi se povprečna letna vlaganja v primeri z zadnjimi štirimi leti povečala od 1725 milijonov dinarjev na 2290 milijonov dinarjev ali za 35°/o.
Indeks in struktura povprečnih letnih vlaganj po važnejših strokah bosta predvidoma takale:
	Indeks povprečnih letnih	Struktura v %>	
	1%1-1965	1957-1960	1961-1965
Industrija skupaj	1957-1960 133	100,0	100,0
Energetika	195	11,6	17,1
Kovinska industrija	39	58,9	17,3
Elektroindustrija	—	0,2	14,7
Kemična industrija	589	3,7	16,5
Lesna industrija	214	9,~	15,0
Živilska industrija	172	8,4	10,9
Druga industrija	142	7,9	8,5
Vlaganja v energetiko bodo večja kot v preteklem obdobju predvsem zaradi predvidenih rekonstrukcij daljnovodov in drugega električnega omrežja, medtem ko se bodo vlaganja v rudnikih zmanjšala.
V kovinski industriji bodo povprečna letna vlaganja občutno manjša kot v preteklem obdobju, čeprav bodo še vedno razmeroma visoka. Usmerjena bodo predvsem na razširitev in izpopolnitev strojnih naprav za povečanje proizvodnje motornih koles in za postopno uvajanje proizvodnje avtomobilov, vijačnega blaga in pisarniških potrebščin.
V	elektroindustriji bodo vlaganja 'smerjena na razširi., v in izpopolnitev obrata >lsKre< v Sežani, kjer bo skoncentrirana vsa sedanja proizvodnja radijskih m televizijskih sprejemnikov, in za nov obrat v Postojni, kjer naj bi proizvajali nekatere elemente za elektroindustrijo.
Vlaganje v kemično industrijo, ki je do sedaj zaostajala za drugimi strokami, bodo usmerjena predvsem na zgraditev zmogljivosti za proizvodnjo umetnih smol m emulzij in terilenskih vlaken, s tem bo dana podlaga za hitrejši razvoj te stroke v bodočnosti.
V	industriji gradbenega materiala bo z dograditvijo opekarn v Obrovem in .zoli v letu 1961 dovolj opečnih izdelkov za potrebe gradbeništva v okraju.
Z vlaganjem v lesno industrijo bo razširjen obrat v podjetju »Lesonit« za proizvodnjo lesonitnih plošč od 11 na približno 17 tisoč ton letno in zgrajen obrat za proizvodnjo okal plošč pri podjetju »Javor«, Pivka, z letno zmogljivostjo okoli 17 tisoč m3. Predvideva se tudi zmanjšanje števila žagarskih obratov z zgraditvijo moderne bazenske žage ter postopna zgraditev tovarne za kosovno pohištvo na postojnsko-pivškem področju.
V	živilski industriji bo pretežni del sredstev porabljen v podjetju »Delamaris« za izpopolnitev sedanje proizvodnje in za uvedbo nove, t. j. hranil v prahu, ter za gradnjo in opremo obrata za proizvodnjo kislin pri tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici.
V	zvezi z modernizacijo proizvodnje se računa, da bodo podjetja začela pospešeno uvajati avtomatizacijo in da bodo investicije v te namene hitreje naraščale. To bi vplivalo na bolj ekonomično in rentabilno proizvodnjo, kar bi obenem omogočilo tudi večji izvoz industrijske proizvodnje.
Pri financiranju investicij se pričakuje, da bodo gospodarske organizacije povečale vlaganja iz lastnih skladov in amortizacije tako, da bi s temi sredstvi krili okoli 50% vseh predvidenih investicij.
Zaradi močnejšega povečanja proizvodnje so predvidena tudi večja vlaganja v, obratna sredstva. Ta naj bi,v letih 1961—1965 znašala okoli 8,6 milijard dinarjev ter bi se v primeri s preteklim razdobjem povečala za 49 %. Od tega naj bi približno tretjino krila podjetja iz čistega dohodka. Zaradi naraščanja potreb po obratnih sredstvih bi bilo treba izboljšati koeficient obračanja z doslednejšo izterjavo dolgov, z načrtnejšim nakupovanjem surovin in drugimi primernimi ukrepi.
Gospodarske organizacije bodo morale v perspektivi v večji meri kot do sedaj upoštevati tudi potrebe razvoja objektov družbenega standarda v podjetju in komuni.
Uporaba osnovnih sredstev naj bi se povečala predvsem z boljšim usklajevanje proizvodnih zmogljivosti. To bi omogočilo povečanje družbenega proizvoda na dinar- osnovnih sredstev od sedanjih 0,58 na 0,91 ali povprečno letno za 9,4%.
V	novem gospodarskem sistemu bodo morali tisti delovni kolektivi, ki jim sedanji način in vrsta proizvodnje ne zagotavljata naraščanja osebnih dohodkov in ki nimajo pogojev za ekonomično poslovanje, smele je iskati možnosti za prebod na bolj rentabilno proizvodnjo oziroma na izpopolnjevanje procesov dela. V ta namen bi bilo treba čimprej izdelati potrebne študije, na podlagi katerih naj bi kolektivi dokončno določili smer razvoja svojega podjetja.
Da bi dosegli predvideno proizvodnjo, se bo število zaposlenih v industriji predvidoma povečalo od 9387 v letu 1960 na 12570 v letu '965 ali povprečno letno za 5,6 Vo proti povprečnemu letnemu povečanju 11=2 %, ki je bilo doseženo v preteklem razdobju. Zaposlitev naj bi se povečala v glavnem v tistih strokah, kjer bodo postavljene nove zmogljivosti in vpeljana nova proizvodnja. Na drugin delovnih mestih pa naj bi bilo povečanje števila zaposlenih v Večji meri vezano na boljšo izrabo zmogljivosti, četudi z uvedbo dela v več izmenah. Ob predvideni proizvodnji bi takšno povečanje števila zaposlenih omogočilo naraščanje produktivnosti dela (računano X družbenem proizvodu na zaposlenega) za 12,7 % povprečno letno.
Za zagotovitev hitrega razvoja industrijske proizvodnje, zlasti pa ob upoštevanju modernih tehnoloških postopkov, bo treba posvetiti večjo skrb pridobivanju in vzgoji strokovnega kadra. Osnovno skrb za to bodo morale imeti tudi v bodoče gospodarske Organizacije s tem, da bodo poleg rednega šolanja ustanavljale v podjetjih centre za poučevanje kadrov Ua delovnem mestu.
Od uspešnega reševanja vprašanja strokovne vzgoje kadrov bo v veliki meri odvisno povečanje produktivnosti dela in izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih. S tem v zvezi bodo gospodarske organizacije uspešneje reševale tudi stanovanjske probleme zaposlenih ,in zagotovile stalnost zapo<-slitve.
B. Razvoj po strokah 1. Razdeljevanje električne energije
Za zadovoljitev naraščajočih potreb po električni energiji je bilo že v preteklem razdobju zgrajenih tu rekonstruiranih več daljnovodov in lokalno omrežje ter postavljene nove razdelilne in transfor-matorske postaje. Tudi v prihodnjem obdobju bo treba nadaljevati gradnjo visokonapetostnega omrežju 110 KW, zamenjavo in obnovo drugega omrežja |n transformatorskih postaj. Na področju Pivke in Ilirske Bistrice bo treba zamenjati srednjenapetostno mrežo in transformatorje s 27 KV in zgraditi daljnovode Črni kal—Koper, Divača—Razdrlo—Postojna, Divača—Sežana, Portorož—Jernej in Tinjan—Osp— tmcerb. Prav tako naj bi zgradili in obnovili okoli SO km nizkonapetostnega omrežja in več transformatorskih postaj. Razdelilne transformatorske postaje ' Pu bo treba zgraditi v glavnem v vseh občinskih središčih in v Pivki.
Za uspešno poslovanje naj se elektrodistribucij-ska podjetja opremljajo s sodobnimi telekomunikacijskimi napravami.
Na podlagi dosedanje porabe električne energije m predvidenega razvoja gospodarstva ter družbenega standarda se predvideva, da se bo poraba električne energije do leta 1965 takole povečala (v tisočih KWh);
Poraba skupaj Veleodjem Mali odjem
1960	1965	Indek
68140	145000	213
43740	105000	240
24400	40000	164
, i^maba bo naraščala s povprečno letno stopnjo ”’5 od tega v industriji z 19,1 °/o, v gospodinjstvu Pa z 10,4Vo. Hitrejše naraščanje porabe pri vele-?riemu je predvideno zaradi novih zmogljivosti, ki odo zgrajene v gospodarstvu.
2.	Premog
Proizvodnja premoga bo v bodočem obdobju naraščala s povprečno letno stopnjo 18°/o. Povečanje proizvodnje naj bi dosegli predvsem z večjo proizvodnostjo. Rudnik Sečovlje bo dokončal do leta 1963 investicijska dela in odkopaval v večjem obsegu odkrite zaloge .premoga, tako da bi dosegla proizvodnja do leta 1965 okoli 45 dsoč ton, rudnik Vreme pa 10 tisoč ton. V okviru razpoložljivih sredstev bosta rudnika še nadalje delala manjše raziskave in odkrivala dela, da si zagotovita proizvodnjo za vnaprej.
Prodaja premoga bi ne smela predstavljati kakih posebnih težav, kajti na domačem tržišču tega premoga primanjkuje m razpoložljive količine, ki so na področju okraja Koper, so razmeroma majhne. Potrebno pa bo, da rudnika, zlasti pa rudnik Vreme, zmanjšujeta proizvodne stroške, da bosta lahko konkurenčna na tržišču.
3.	Nekovine
V industriji nekovin je povečanje proizvodnje predvideno v glavnem v obratu TOS v Hrpeljah, medtem ko je proizvodnja soli planirana na ravni večletnega povprečja in bo še zmeraj odvisna od vremenskih razmer.
Investicijske naložbe bodo usmerjene na rekonstrukcijo obrata TOS v Hrpeljah, ki bo povečal proizvodnjo do leta 1965 za 120 ton, in na izboljšave naprav v Piranskih solinah. Skupno bo v te stroke vloženih okoli 250 milijonov dinarjev, v glavnem iz skladov podjetij, za obrat v Hrpeljah pa so predvidena tudi sredstva iz kreditov. Predvideno rekonstrukcijo solin, ki naj bi jo napravilo podjetje, bi bilo treba še proučiti, zlasti z vidika rentabilnosti in možnosti, zagotoviti ustrezne kredite.
4.	Kovinska industrija
Do sedaj zgrajene in uporabljane zmogljivosti ter doseženi rezultati omogočajo, da se ta stroka, glede na ustvarjene razmere in možnosti še naprej močno razvija v smeri povečevanja sedanje proizvodnje in prevzemanja novih proizvodov. V tej zvezi je predvideno do leta 1965 povečanje proizvodnje mopedov na približno 50 tisoč kosov, vijačnega blaga pa na 1200 ton. Izdelali naj bi oziroma montirali tudi okoli 6000 lahkih osebnih avtomobilov ter večje količine pisarniških tehničnih pripomočkov. V celotni kovinski industriji bo proizvodnja naraščala povprečno letno za 19,2%i.
Da bodo proizvajavci, zlasti pa tovarna »Tomos«, lahko zagotovili nemoteno uporabo svojih proizvodov, bodo morali ustanavljati v večji meri kot doslej posebne servisne službe doma in v inozemstvu. Zato je predvidena tudi večja proizvodnja rezervnih delov za motorje. Tovarna »Tomos« naj v tem obdobju prouči možnost, kako razširiti tovarniške prostore za ev. večjo proizvodnjo avtomobilov.
Glede na izrabljenost in tehnično zastarelost strojne opreme v podjetju »Lama« naj vodstvo podjetja v skladu s potrebami tržišča prouči razmere in možnosti nadaljnjega razvoja in preusmeritve na nove proizvode v kooperaciji z drugimi podjetji. V predvideni proizvodnji in številu zaposlenih, ki naj bi se povečalo v petih letih za največ do 1500 oseb. bi zagotovili hitrejše naraščanje produktivnosti kot v preteklem obdobju.
5.	Ladjedelništvo
Proizvodnjo v ladjedelništvu naj bi razvijali v mejah, ki so nakazane z investicijskim programom ladjedelnice. Vendar bi morali za nadaljnji razvoj ladjedelnice izdelati potrebne študije, zlasti glede lokacije. Z mehanizacijo opreme, ki je predvidena po programu, naj bi v dobršni meri odpravili ročno delo in prevzeli v gradnjo tudi večje ladje.
6.	Elektroindustrija
Proizvodnja elektroindustrije je zajemala v preteklem obdobju v glavnem montažo radijskih sprejemnikov z zmogljivostjo okoli 40 tisoč sprejemnikov letno. V smeri specializacije te stroke pa je v Sežani predvidena razširitev obrata »Iskre«, ki naj bi prevzel celotno proizvodnjo oziroma montažo radijskih in televizijskih sprejemnikov v republiki. V Postojni pa bo predvidoma zgrajen nov obrat, ki naj bi proizvajal feritne izdelke za elektroindustrijo. S takšno smerjo razvoja se bo proizvodnja radijskih sprejemnikov povečala do leta 1965 predvidoma na okoli 75 tisoč, televizijskih sprejemnikov pa na 25 tisoč. Ob dograditvi pa naj bi izdelali okoli 100 tisoč radijskih in 50 tisoč televizijskih sprejemnikov. Vrednost celotne proizvodnje se bo v tej stroki povečala do leta 1965 na 6738 milijonov dinarjev, po končani rekonstrukciji pa na 11 milijard dinarjev.
S predvidenim povečanjem proizvodnje bo mogoče na novo zaposliti okrog 630 oseb, predvsem ženske delovne sile s podeželja. Srednji in visoki strokovni kader pa bo moraloxvsaj v začetku preskrbeti matično podjetje. Pri reševanju kadrovskih zadev naj obrata in občinska ljudska odbora Postojna in Sežana že sedaj usmerjajo mladi kader v te poklice in naj se v tem smislu uskladi tudi politika štipendiranja.
7.	Kemična industrija
Dosedanje splošno zaostajanje v razvoju kemične industrije bo treba odpraviti in vlagati v to stroko več sredstev. Razmere za razvoj te industrije so v okraju Koper ugodne, predvsem zaradi neposrednosti morske poti in ker se podjetje »Iplas« že ukvarja s to stroko.
Do leta 1965 je predvideno, da bo proizvodnja v tej stroki naraščala povprečno letno z 42,6 %. Poleg drugih kemičnih izdelkov naj bi v tem obdobju izdelali okoli 4000 ton vinil acetat emulzij, 1500 ton umetnih smol in okoli 1300 ton penastih mas. Vlaganja pa bodo usmerjena tudi na graditev zmogljivosti za proizvodnjo okrog 2000 ton terilenskih vlaken. S takšno osnovo bi v perspektivi lahko začeli graditi nove zmogljivosti na področju petrokemije. V ta namen bi bilo treba v tem perspektivnem obdobju izdelati čimprej vso potrebno tehnično in ekonomsko dokumentacijo ter izvršiti druga dela za uresničevanje nakazane graditve. Potrebno bi bilo temeljito proučiti in analizirati proizvodnjo v podjetju »Iplas« v Kopru ter ugotoviti možnosti njenega povečanja, posebno še v obratu Podgrad.
V podjetju »Jadranka« v Piranu pa je treba proučiti možnost preusmeritve na drugo proizvodnjo.
8.	Industrija gradbenega materiala
Zadnja leta so bila vložena precejšnja sredstva za razvoj opekarske industrije. V letu 1961 je bila dograjena opekarna v Obrovem, s tem se bodo zmogljivosti te stroke povečale na 22 milijonov opečnih enot letno. Proizvodne postopke v opekarskih podjet-
jih pa bo treba še nadalje izpopolnjevati in jih mehanizirati, da bi tako zmanjšali potrebo po težaški delovni sili. Zato naj podjetja vlagajo svoja razpoložljiva sredstva predvsem v te namene.
Pri podjetju »Marmorindus« Sežana bi bilo treba izboljšati predvsem organizacijo proizvodnje, slabe in nerentabilne kamnolome opuščati, boljše pa bolje opremiti, da bi tako povečali ekonomičnost in rentabilnost, ki je sedaj še vedno slaba.
Število zaposlenih bi se v tej stroki smelo povečati za največ 80 oseb, kar bi zagotovilo povečanje produktivnosti povprečno letno za okoli 14 "/o.
9.	Lesna industrija
Proizvodnjo v lesni industriji bo treba prilagajati surovinski bazi in uvajati nove izdelke z višjo stopnjo predelave, da se bo smotrneje izkoristil les. Interese posameznih krajev bo treba usklajevati z interesi širše komunalne skupnosti, upoštevajoč v večji meri rentabilnost proizvodnje, kar velja posebno za žage, ki so večinoma zastarele. Te bo treba v perspektivi rekonstruirati in proizvodnjo usmeriti za končne izdelke, nekatere pa tudi odpraviti in jih nadomestiti z bazensko žago. Za boljše izkoriščanje lesa bo treba upoštevati vse možnosti predelave drobnega lesa in lesnih odpadkov. Med gozdarstvom in industrijo za predelavo lesa ter med lesnimi industrijskimi podjetji bo treba doseči tesnejše sodelovanje in proučiti možnosti, kako združiti podjetja lesne stroke.
Proizvodnjo tvoriv in končnih izdelkov bi bilo treba specializirati po posameznh obrath, s tem bi se povečala kakovost izdelkov in produktivnost. Prav tako naj bi se specializirala manjša podjetja za proizvodnjo končnih izdelkov in se povezovala z večjimi, posebno kadar gre za izdelke, ki so namenjeni za izvoz.
Na podlagi osnovnih smernic bodočega razvoja se pričakuje, da se bo povečala proizvodnja lesne industrije do leta 1965 za 45 »/o ali povprečno letno za 7,7 %. Največje povečanje je predviđeno v proizvodnji pohištva in plošč, kamor bodo tudi usmerjena največja vlaganja, medtem ko bo proizvodnja žaganega lesa manjša zaradi zmanjšanja sečnje. Zaradi plasmaja izdelkov lesne industrije bo treba hitreje razvijati kakovost in razširjati izbiro.
10.	Tekstilna industrija
Povečanje proizvodnje v tej stroki bo treba v perspektivi doseči zlasti z večjo produktivnostjo dela, z boljšo izrabo zmogljivosti, ki so bile v zadnjem času delno obnovljene, in z nadaljnjo izpopolnitvijo opreme. Tovarna pletenin Sežana je imela že do sedaj dokaj pisan izbor izdelkov, v bodoče pa bo treba asortiment izdelkov še povečati. Trikotažno konfekcijo bo treba obogatiti z različnimi okusnimi vzorci, z uporabo lažjega in finejšega materiala, med drugim tudi iz sintetičnih’ vlaken.
Fizični obseg proizvodnje bo naraščal povprečno letno za 13 %, tako da bo v letu 1965 izdelane predvidoma 65 ton trikotažne konfekcije. Vendar bo za dosego takšne proizvodnje treba vložiti okrog 30 milijonov dinarjev, in to pretežno v obratu »Rašica« v Izoli. Pričakuje se, da bo večji del sredstev financiralo samo podjetje iz svojih skladov.
11.	Živilska industrija
Obseg proizvodnje živilske stroke naj bi se povečal do leta 1965 za S6 % ali povprečno letno za
15,2 °/o. Pri podjetju »Delamaris« se pričakuje naj-večje povečanje proizvodnje konserviranih povrtnin, predvsem antipast, ribjih konserv in juhinega koncentrata ter okrog 500 ton novih proizvodov — hranil v prahu. Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici bo na novo pričela izdelovati nekatere kisline, mlekarna v Sežani pa sintetična lepila. Izdelki živilske industrije imajo v prehrani prebivavstva vedno večjo vlogo, zato bo še posebno pomembno usmerjanje živilske industrije na izdelavo raznih koncentratov.
Za uspešen razvoj živilske industrije bo potrebno večje sodelovanje s kmetijskimi organizacijami, zlasti glede stalne preskrbe z ustreznimi surovinami.
Da bi dosegli predvideno proizvodnjo v živilski industriji, bo treba investirati za osnovna sredstva 1245 milijonov dinarjev, financirale naj bi jih predvsem gospodarske organizacije.
Število zaposlenih pa se v tej stroki ne bo bistveno povečalo zaradi modernizacije proizvodnih postopkov; zato se računa, da bo produktivnost naraščala povprečno letno za okoli 14 %.
7.	Kmetijstvo
Osnovna naloga pri nadaljnjem razvoju kmetijstva je usposobiti kmetijska posestva za takšno proizvodnjo, s katero bodo ob razmeroma nizkih proizvodnih stroških dosegla vispke pridelke, kar naj bi jim omogočilo doseči tak finančni rezultat, da bodo lahko krila vse svoje obveznosti in ustvarjala lastna sredstva za financiranje razširjene reprodukcije. Zato naj kmetijska posestva izpopolnjujejo organizacijo dela, skrbijo za zmanjšanje proizvodnih stroškov in povečujejo produktivnost dela. To pa bodo kmetijske organizacije lahko izvršile le z uvajanjem sodobne tehnike in metod dela ob upoštevanju vseh sodobnih znanstvenih dognanj.
Z investicijsko politiko in drugimi ukrepi naj se zagotovi tak razvoj kmetijskih gospodarstev, da bodo coogla čimprej uspešno in racionalno izkoriščati vse zmogljivosti in druge rezerve za povečanje proizvodnje. Ekonomske enote je treba uvajati v vseh kmetijskih organizacijah ter tako vezati osebne dohodke posameznikov na dosežene pridelke in skupen uspeh poslovanja. Nadaljnja naloga kmetijskih organizacij je vključevati nove zemljiške površine v socialistični sektor ob vzporedni krepitvi zadružnega sodelovanja s privatnimi kmetovavci.
Upoštevajoč posebne razmere posameznih področij, naj bi v gornjem delu okraja nadalje razvijali živinorejo, v obalnem področju pa naj bi dali prednost povečanju vrtnin za neposredno porabo, prede-lavo in izvoz.
Racionalna kmetijska proizvodnja je mogoča le na večjih zemljiških površinah, zato naj se, povsod, ~jcr je potrebno, izvršijo arondacije in komasacije, tta bo vključevanje neobdelanih površin uspešno potekalo, naj občinski ljudski odbori zagotovijo pravočasno ureditev zemljiških lastniških odnosov.
Upoštevajoč obseg neobdelanih površin in investicijska sredstva, ki bi se mogla zagotoviti v naslednjem obdobju, bi se lahko povečale zemljiške Površine na družbenih posestvih za okoli 1600 ha njiv, 1100 ha travnikov ter 400 ha sadovnjakov in vinogradov, tako da bi bilo v družbenem sektorju leta okoli 5500 ha ali 16% skupne obdelovalne povr-Slne v okraju. Ta odstotek bo v obalnem področju ?natno višji kot v gornjih občinah. Poleg tega naj bi 56 povečal tudi obseg zadružnega sodelovanja z individualnimi proizvajavei. Občinski ljudski odbori
naj za posamezna zaključena področja, kjer so ugodne razmere za agrotehnične ukrepe na višji ravni, izdajo odloke o obvezni minimalni agrotehniki.
Težišče predvidenega proizvodnega sodelovanja naj bo v proizvodnji vrtnin in v živinoreji.
Pri nadaljnjem investiranju je treba v večji meri upoštevati načelo rentabilnosti in vlagati sredstva predvsem v tiste objekte, ki zagotavljajo večji ekonomski učinek. Na družbenih posestvih je treba povečati skrb za stanovanja in ustanavljati obrate za družbeno prehrano, s tem bi dosegli večjo stalnost delovne sile.
Družbena posestva bodo lažje reševala stanovanjske probleme, če bodo dobivala delavce iz neposredne okolice, razen tega pa se bo moralo povečanje proizvodnje doseči predvsem z uvajanjem mehanizacije in povečanjem produktivnosti.
Pričakujemo, da se bo v letih 1961—1965 fizični obseg skupne kmetijske proizvodnje povečal povprečno letno za 10%, v družbenem sektorju pa za 56 %.
Poljedelska proizvodnja naj se intenzivira predvsem v pridelovanju kvalitetne krme in vrtnin. Površine pod krmnimi rastlinami naj bi se povečale, predvideva pa se še nadaljnje zmanjševanje površin pod žiti. Krmne rastline naj bi zavzemale tretjino vseh površin, na družbenih posestvih pa polovico.
Razvoj živinoreje zahteva večjo proizvodnjo kvalitetne krme in nastilja. Proizvodnjo beljakovinskih krmil bo treba doseči z intenzivnejšim pridelovanjem lucerne, detelj in deteljno-travnih mešanic, proizvodnjo škrobnate krme pa bo treba doseči s povečanimi pridelki silažne koruze, krmnih mešanic jn drugim.
Podnebne in talne razmere obalnega področja, ki so edinstvene v naši republiki, moramo izkoristiti predvsem za proizvodnjo vrtnin. Posebno skrb je treba posvetiti proizvodnji ranih vrtnin, ki bodo po času zorenja in sortimentih izpolnjevale tiste praznine, ki obstoje v vrtnarski proizvodnji drugod v Sloveniji in po katerih je povpraševanje na inozemskih tržiščih. Zato naj se povečajo predvsem dosedanje količine ranih ter poznojesenskih in zimskih vrtnin. Ker pridobivanje vrtnin v privatnem sektorju stalno upada, je naloga družbenih posestev, da na svojih površinah organizirajo intenzivne vrtninarske obrate. Predvideva se, da bodo družbena posestva in kmetijske zadruge v letu 1965 pridelovala vrtnine na okoli 900 hektarih. S kvalitetnimi semeni in pravočasnim izvajanjem potrebnih agrotehničnih ter varstvenih ukrepov naj se zagotovi nadaljnje povečevanje hektarskih pridelkov.
V vrtnarstvu je treba razširjati sorte, ki po svojih lastnostih najbolj ustrezajo zahtevam tržišča tako glede časa dozorevanja kot po kakovosti.
Prav tako je za posamezne poljščine zagotoviti redno letno izmenjavo semena, kar naj se uveljavi z odloki občinskih ljudskih odborov.
Da zagotovimo zadostne količine kvalitetnih semen, naj se organizira semenska služba za celotno področje. Semena posameznih poljščin naj se pridelujejo v področjih, kjer so ugodne razmere za obilne, stalne in kvalitetne pridelke. Semenska služba naj temelji na stimulativnih odkupnih cenah. Organizirajo naj se specializirani semenski obrati, ki bodo sposobni proizvajati semena po ustreznih proizvodnih cenah.
Poraba umetnih gnojil se bo še nadalje povečevala, vzporedno pa naj se doseže smotrnejša in sklad-
nejša uporaba gnojil pri posameznih kulturah. Za pravočasno izvajanje vseh predvidenih agrotehničnih ukrepov naj se v znatni meri poveča mehanizacija zlasti traktorjev in priključkov. Posebej je treba zagotoviti rezervne dele za stroje in poskrbeti za kakovostne servisne storitve. Število traktorjev bi se povečalo od 140 v letu 1960 na okoli 190 v letu 1965. Sortiment priključkov naj bi bil mnogo bolj raznovrsten, kot je bil doslej, da bo omogočil bolj vsestransko uveljavljanje mehanizacije pri posameznih delovnih procesih. Zagotoviti bo treba tudi, da se mehanizacija bolj racionalno izkorišča.
V	naslednjem obdobju se bo zaradi izčrpanosti še nadalje zmanjševala rodnost starih nasadov ter bo zato treba v bodočem perspektivnem obdobju v okviru razpoložljivih sredstev nadaljevati obnovo sadovnjakov. Nove nasade bo treba zasnovati na visoki proizvodnosti, istočasno pa tudi izboljšati proizvodnjo v starih nasadih. Sedanja ekstenzivna proizvodnja daje nestalne pridelke z nizkim odstotkom prvorazrednega sadja. Taka proizvodnja otežkoča trgovino s sadjem, kajti tudi predelovalna industrija zahteva kvalitetnejše sadje in se vse manj zadovoljuje z odpadnim sadjem. Večje količine sortiranega žlahtnega sadja bodo omogočile ustreznejše cene, kar bo spodbujalo k nadaljnjemu urejanju novih nasadov.
Povečanje sadjarske proizvodnje temelji predvsem na predvideni proizvodnji, ki jo bodo dajali vfci do sedaj obnovljeni nasadi in v pogodbeno proizvodnjo zajeti sadovnjaki. Nasadi družbenih posestev naj bi v letu 1965 dali petino skupne sadne proizvodnje.
Predvideno je, da bo v Brkinih asaniranih in zajetih v proizvodno sodelovanje okoli 20.000 jablan in
10.000	češpljevih dreves. Stare in slabo rodne nasade bo treba skrčiti v skladu z obnovo intenzivnih nasadov. Pri tem bi zemljišča, ki niso primerna za intenzivne in sodobno mehanizirane nasade, prepustili za druge kulture.
Da bi dosegli predvideno raven sadjarske proizvodnje, je treba izvajati tudi ustrezno agrotehniko. Pri tem bo treba dati poseben poudarek izvajanju varstvenih ukrepov.
Nadaljnja obnova naj bo usmerjena na tiste okoliše, ki bodo pri sodobnem izkoriščanju talnih, klimatskih in drugih razmer dali tudi največje družbe-no-ekonomske koristi. V obdobju do leta 1965 naj bi obnovili skupno okrog 300 ha sadovnjakov, od tega 200 ha v Brkinih in 100 ha v obalnem področju. V tem obdobju bi bilo treba posvetiti večjo skrb tudi obnovi jagodovih nasadov.
V	vinogradništvu se pričakuje, da bo v letu 1965 mogoče pridelati približno 13000 ton grozdja ali za 85 % več kot v letu 1960, ko je bil pridelek grozdja zaradi slabih vremenskih razmer precej slab. V družbenem sektorju se pričakuje pridelek okoli 5400 ton grozdja. Da bi dosegli pričakovani obseg vinogradniške proizvodnje, bo treba izvršiti rekonstrukcijo nekaterih vinogradniških nasadov ter poleg moderne agrotehnike zagotoviti tudi intenzivno izvajanje vseh varstvenih ukrepov ob zadostni opremljenosti z vinogradniško mehanizacijo.
V	naslednjem obdobju je predvidena obnova na površini 200 ha, in to le v obalnem področju. Okoli 20 % od te obnove naj bi odpadlo na namizne sorte grozdja.
Izkušnje preteklih let narekujejo, da je treba pri nadaljnji obnovi posvečati več pozornosti dobri kakovosti sadik, zadostnemu strokovnemu znanju ob
saditvi, pripravi zemljišč in agromeliorativniim ukrepom ter samemu načinu vzgoje vinske trte.
V	zvezi z močnejšim razvojem vinogradništva v družbenem sektorju je potrebno, da se v tem obdobju proučijo potrebe po nadaljnji razširitvi vinske kleti v Kopru in po potrebi izdela ustrezna investicijska dokumentacija.
Glede na dosedanja in predvidena investicijska vlaganja se pričakuje, da se bo živinorejska proizvodnja do leta 1965 v primerjavi z letom 1960 povečala za 63 %. Najmočnejše povečanje živinorejske proizvodnje je predvideno v perutninarstvu in govedoreji. Povečanje živinorejske proizvodnje temelji na:
—	dograditvi perutninarske farme v Neverkah in graditvi novega objekta za proizvodnjo konsumnih jajc na Krasu;
—	utrditvi in nadaljnjemu širjenju družbenih živinorejskih obratov;
—	temeljiti selekciji osnovne črede in nadaljnji selekciji mlade plemenske živine za prodajo in reprodukcijo;
—	količinskem povečanju in kvalitetnem izboljšanju razpoložljive krmne baze;
—	razširitvi umetnega osemenjevanja, ki naj bi zajelo v zasebnem sektorju okoli 85 % vseh krav, medtem ko naj bi bile na družbenih posestvih umetno osemenjevane vse krave.
Predvideva se, da se bo število živine do leta 1965 povečalo za 11 %, t. j. od 5850Q glav v letu 1960 na približno 42700 glav v letu 1965. Delež družbenega sektorja bi ob koncu perspektivnega obdobja dosegel približno 18% vsega staleža govedi, t. j. 7800 glav. Število krav in brejih junic bi se povečalo v družbenem sektorju za 1100 glav, in sicer v glavnem iz lastne prireje, število krav pri individualnih rejcih pa bi ostalo v glavnem na ravni leta 1960.
Predvideno povečanje števila govedi bo mogoče doseči z vzrejo zadostnega števila mlade plemenske živine, s povečanjem staleža goveje živine na družbenih posestvih, z razširitvijo selekcije, zboljšano živinorejsko službo in drugim.
V	ožjem sežanskem področju, kjer že sedaj redijo visoko kvalitetno živino sivorjave pasme, bo imela poseben poudarek vzreja plemenske živine za izvoz v druga področja ter proizvodnja mleka.
Na vsem drugem živinorejskem ppdročju, ki obsega ves okraj razen obalnega področja, naj bi se živinorejska proizvodnja usmerjala v proizvodnjo mleka z vzporedno vzrejo mlade plemenske in klavne živine.
V	obalnem predelu pa je treba najprej temeljito analizirati možnosti za rentabilno živinorejsko proizvodnjo in na tej podlagi postaviti smernice za živinorejo na tem področju.
Zivinorejsko-veterinarski odsek pri kmetijski zbornici naj bi opravljal strokovno pospeševalno službo v živinoreji. Ta odsek naj bi še nadalje izvajal selekcijo in kontrolo proizvodnosti z rodovništvom, organiziral vzrejo in promet plemenske živine ter kmetijskim organizacijam pomagal pri organizaciji lastne blagovne proizvodnje. Skrbeti bi moral za zdravstveno varstvo vseh vrst živali pred kužnimi, zajedavskimi in vzrejnimi boleznimi.
Mlada živina se bo predvidoma pitala v dveh pitališčih v ilirsko-bistriškem področju, v pitališču v Prestranku in pri 2PK Postojna s skupno proizvodnjo okoli 2300 telet v letu 1965.
Prav tako predvidevamo, da bo v letu 1965 vzrejenih na kmetijskih družbenih posestvih 400 plemenskih krav in telic za prodajo. Privatni proizvajavci naj bi v proizvodnem sodelovanju vzredili 1500 plemenskih telic in krav rodovniškega rodu. Pri skupnem številu približno 15000 krav molznic bi znašala skupna količina mleka v letu 1965 56 milijonov litrov. To bo doseženo le pri povečanju povprečne molznosti °d 2000 litrov v letu 1960 na 2400 litrov v letu 1965.
Povečala naj bi se tudi proizvodnja prašičev v družbenem sektorju. Poleg pitališča v Sežani in pri Perutninarski farmi »Kras« v Neverkah nameravata tudi zadrugi v Postojni in Ilirski Bistrici organizirati Pitališča, ki bodo izkoriščala odpadke lokalnih živilskih predelovalnih obratov. Glede plemenjakov je težnja, da bi postali vsi plemenski merjasci družbena lastnina, s tem bi lahko pravilneje uravnavali smer celotne prašičerejskc proizvodnje. V pasemskem sestavu naj bi prevladovali prašiči belih pasem mesnatega tipa. V,tem obdobju bo dokončno zgrajena Perutniraska farma v Neverkah, ki bo za trg proizvajala letno okoli 1 milijon brojlerjcv, 10 milijonov jajc ter dobavljala bodočim perutninarskim farmam enodnevne piščance in jarčice. Poleg tega se pričakuje, da bo zgrajen na Krasu še en perutninarski objekt z zmogljivostjo 100.000 nesnic za proizvodnjo konsumnih jajc.
V	prihodnjem obdobju naj bi se intenzivneje razvijalo tudi čebelarstvo, ki igra važno vlogo pri pravilnem opraševanju sadnega drevja. Poleg tega je po medu tudi izredno veliko povpraševanje.
Da bi se izboljšala preskrba predelovalne industrije in potrošnih središč z ribami, naj bi se ulov rib povečal na okoli 2600 ton v letu 1965. Delno povečanje števila ladij in nadaljnja modernizacija naj bi omogočili, da bi se povprečen ulov rib na ladjo povečal od 7 vagonov v letu 1960 na 9 vagonov v letu 1965.
V	razdobju 1961—1965 se predvideva za razvoj kmetijstva 5,5 milijard dinarjev investicij ali 1,1 milijarde dinarjev povprečno letno, kar je za 44 % več kot v letih 1957—1960. Predvidena investicijska sredstva so namenjena predvsem za graditev objektov, ki so nujno potrebni za dograditev in usposobitev družbenih posestev za rentabilno proizvodnjo.
Največja investicijska sredstva so predvidena za razvoj perutninarstva in za ureditev vrtnarij.
V	tem obdobju naj bi bili dograjeni pregradi v Kubedu in Vanganelu, da bo tako zagotovljena voda ra namakanje. Hidro- in agromelioracije naj bi se izvršile v Sečoveljski dolini, Pradisolu, Postojni iu Ilirski Bistrici na skupni površini približno 1340 ha.
Sredstva, ki so predvidena za nabavo živine, naj bi omogočila povečanje osnovnega živalskega fonda na družbenih posestvih, in sicer za približno 2400 glav. Da bi dosegli nakazano povečanje, bo treba vzrediti iz lastne vzreje 1100 krav in brejih junic. V skladu s predvideno nabavo živine in večjim obsegom pitanje je treba zagotoviti najracionalnejšo lzrabo že obstoječih kapacitet in zagotoviti zgraditev ulevov s skupno zmogljivostjo okoli 3000 stojišč.
Znatna sredstva so predvidena za nabavo kmetij-ske mehanizacije. Prav tako je v predvidenih inve-s tici j ah zajeta postavitev senikov, silosov, lop za ^metijske stroje in zgraditev naj-ujnejših poti na družbenih posestvih.
V	socialističnem sektorju je predvideno poveča-nie proizvodnje na obeh kmetijskih kombinatih in na
kmetijskih posestvih, ki se formirajo v zadružnem sektorju, vštevši perutninarsko farmo in ribištvo, povprečno letno za 36 %.
Da bi kmetijske organizacije dosegle predvideno povečanje, je potrebno, da izpolnijo tele osnovne naloge:
—	izvršijo temeljito selekcijo osnovne črede ter z načrtnim vzrejnim delom povečajo povprečno molz-nost od 2.500 na 3.400 litrov;
—	s hidro- in agromelioracijami usposobijo sedaj malo produktivne obdelovalne površine za visoke in kvalitetne pridelke;
—	z arondacijami in komasacijami zmanjšajo sedanjo veliko razparCeliranost in ustvarjajo čim večje zemljiške komplekse, ki so podlaga za ekonomično mehanizacijo delovnih procesov;
—	nadaljujejo s postopnim vključevanjem novih zemljišč, tako da bi imela v letu 1965 skupno s pašniki in senožeti 1071)0ha površin;
—	za obdelavo vseh teh zemljišč bo treba ustanoviti tudi nove obrate v okviru že obstoječih kombinatov ali zadrug;
—	izdelajo naj osnovne načrte, s katerimi se določi gospodarsko središče novih obratov, tako jih bo že od vsega začetka mogoče načrtno in najbolj smotrno graditi.
Kmetijske zadruge naj še nadalje osredotočijo svoje delo na širjenje lastnih posestev ter na krepitev proizvodnega sodelovanja, od drugih strok pa razvijajo le tiste, ki so v povezavi z njihovo osnovno vlogo in nalogami.
Vrtnarska proizvodnja, delo v živinorejskih obratih in sodobnih intenzivnih nasadih, vse večja stopnja mehanizacije proizvodnih procesov zahtevajo številne strokovno usposobljene in specializirane delavce. Zato naj družbena posestva in kmetijsko-gozdarska zbornica posvečajo vzgoji strokovnega kadra veliko pozornost. Zato naj se organizirajo centri za izobraževanje kmetijskih delavcev.
Kmetijsko-gozdarska zbornica naj še tesneje sodeluje s kmetijskimi organizacijami in jim nudi potrebno-pomoč ter posveti vso pozornost proučevanju tekoče problematike v kmetijstvu.
8.	Gozdarstvo
Iz sedanjega stanja gozdov se ugotavlja, da je v naslednjih letih treba postopno zmanjševati sečnjo iglavcev, istočasno pa povečevati sečnjo listavcev, če hočemo uskladiti sečnjo s proizvodno zmogljivostjo gozdov in doseči v gozdovih čimprej takšno stanje, po katerem bo omogočen največji donos gozdnega zemljišča po količini in kvaliteti. Da se to doseže bo treba poleg nižje sečnje tudi vsa gojitvena dela usmerjati tako, da se bo izboljševala struktura gozdov v korist iglavcev kot kvalitetnejše drevesne vrste. Ker nadaljnji razvoj gospodarstva zahteva večje količine lesa, bo treba povečati prpizvodnjo lesa tudi z ureditvijo ustreznih gozdnih nasadov.
Večanje^ zmogljivosti v lesni industriji bo v perspektivi nujno uskladiti z lastno surovinsko bazo, upoštevajoč pri tem zlasti boljšo izrabo 'lesnih odpadkov.
V družbenem sektorju gozdarstva je treba še nadalje uvajati mehanizacijo pri izkoriščanju in gojenju gozdov ter organizirati ekonomičnejše procese dela ob upoštevanju sodobne tehnike.
1 Kmetijske zadruge naj razvijajo z zasebnimi proizvajavci razne oblike skupnega gospodarjenja z
gozdovi. Takšno sodelovanje bo uspešno le, če bo zasnovano na ekonomski zainteresiranosti tako zasebnih proizvajavcev kot zadruge.
Skupen obseg sečnje naj bi se po posameznih vrstah lesa gibal takole (v 000 bruto m3):
	mo	ms	Indeks M ms
Skupna sečnja	165,9	157,1	95
— iglavci	93,5	73,0	78
— listavci	72,4	84,1	116
Na podlagi takega razvoja sečnje bi sekali v osnovnih gozdovih v letu 1965 povprečno 72 % od prirastka, od tega pri iglavcih 59°/o in pri listavcih 90 %. Pri sedanjem stanju gozdov iglavcev in predvidenih razpoložljivih investicijskih sredstvih za intenzivno pogozdovanje v osnovnih gozdovih je takšen odstotek sečnje nujno potreben, kajti v nasprotnem primeru se bo še nadalje povečeval vdor bukve v iglaste sestoje.
Blagovna proizvodnja se bo zaradi manjše sečnje iglavcev deloma zmanjšala, posamezni sortimenti listavcev se bodo pa povečali.
V	obdobju 1961 do 1965 naj bi se povprečna letna vlaganja za gojenje gozdov povečala za 19 %.
V	okviru gojenja obstoječih gozdov se predvideva povečanje negovalnih del in večji obseg melioracij degradiranih gozdov in grmišč, nadaljevati pa je treba tudi s pogozdovanjem in urejevanjem gozdov.
V	tem obdobju naj se izdelajo ureditveni elaborati za privatni sektor, kar je osnovni pogoj za postopno uvajanje strokovnega gospodarjenja v teh gozdovih.
Obseg varstva gozdov naj bi se še nadalje večal predvsem zato, ker postaja to preventiven ukrep za varstvo gozdov, zlasti novo pogpzdenih površin, pred pašo, ki jo je treba iz gozdov čimprej izločiti.
V	obalnem področju je treba gozdna gojitvena dela usmerjati na čim hitrejšo ozelenitev obmorskih mest, turističnih središč in okolice. Zato je potrebno, da se čimprej izdela ustrezen program pogozditvenih del za obalno področje.
K financiranju predvidenih del bo treba pritegniti v večji meri sredstva zainteresiranih organizacij in komun.
Da bi se sredstva, ki se stekajo v občinske gozdne sklade, čimbolj racionalno uporabljala, naj občine proučijo možnost formiranja medobčinskih gozdnih skladov.
Struktura investicij v osnovne gozdove bi se nekoliko spremenila. V celoti bodo skupna sredstva za investicije manjša, predvsem zaradi izpada republiških dotacij za pogozdovanje krasa. Investicije za osnovanje intenzivnih nasadov se bodo precej povečale, in sicer za ureditev nekaj nad 106 ha. V tem obdobju naj bi se zgradilo tudi okoli 13 km novih gozdnih cest.
V	okviru gradnje gozdnih stavb je predvidena predvsem gradnja logarnic. Povečala se bodo tudi vlaganja za mehaniziranje del pni izkoriščanju gozdov.
Vprašanje obrambnih ukrepov pred hudourniki in erozijo, ki direktno ali indirektno ogrožajo že meliorirana zemljišča in komunikacije, naj skušajo rešiti zainteresirane gospodarske organizacije skupaj z občinskimi ljudskimi odbori.
Ker se z odpravo republiškega in okrajnega gozdnega sklada občutno zmanjša možnost nadaljevanja pogozdovalnih. del na krasu, bo potrebno, da občine v sodelovanju z gozdnim gospodarstvom v Postojni, ki je prevzelo skrb nad temi deli, prispevajo iz svojih proračunov za te namene večja sredstva kot do sedaj.
9.	Gradbeništvo
Osnovna naloga gradbene operative v perspektivnem obdobju je njena preusmeritev na sodobne metode in načine izvajanja gradbenih del. To bo treba doseči s povečanjem in izboljšanjem mehanizacije, z uporabo sodobnih materialov in tipiziranih elementov in s postopnim prehajanjem na industrijski, t. j. montažni in polmoniažni način gradnje, kjerkoli so pogoji za to. Hkrati je potrebno, da gradbena podjetja izboljšujejo in izpopolnjujejo organizacijo dela ter da povečajo produktivnost dela s še bolj spodbudnimi načini nagrajevanja in z intenzivnejšo vzgojo kadrov. Tudi komune naj bi vplivale na razvoj gradbeništva z dokončanjem urbanističnih načrtov in izdelavo zazidalnih načrtov, s tem bodo zlasti pripomogle k načrtnejši, ekonomičnejši in bolj pospešeni zidavi stanovanj. Zagotoviti bo treba tudi večje sodelovanje in povezavo med investitorji, projektanti, izvajavci gradbenih del in proizvajavci gradbenega materiala. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi razvoju obrtnih podjetij gradbene stroke ter razširitvi sedanjih in ustanavljanju novih stranskih obrtnih obratov pri gradbenih podjetjih.
Na podlagi predvidenega povečanja investicij in njihove strukture se pričakuje v perspektivnem obdobju povečanje obsega gradbenih del za 70% oziroma za 11,1 % povprečno letno. Hkrati s takim povečanjem se bo predvidoma spremenila tudi struktura gradenj v korist graditve objektov družbenega standarda. Pri tem naj bi se povečalo število zaposlenih letno povprečno za 4,6 %, kar pomeni, da se pričakuje povprečno letno naraščanje produktivnosti za 9%. Da bi se to doseglo, bo treba:
1.	poskrbeti, da se izboljša organizacija dela: uvajati spodbudnejše oblike nagrajevanja, zlasti nagrajevanja po ekonomskih enotah; omejiti fluktuacijo delovne sile z izboljšanjem življenjskih in delovnih razmer gradbenih delavcev, kakor na primer z graditvijo stanovanj za te delavce in z izboljšanjem higiensko-tehničnega varstva pri delu, nadaljevati vzgojo strokovnih kadrov z rednim šolanjem, zlasti pa z masovnim in hitrim priučevanjem na delovnem mestu;
2.	izboljšati tehnično opremljenost gradbenih podjetij s tem, da se investira v to stroko v perspektivnem obdobju okoli 500 milijonov dinarjev v osnovna sredstva, in to zlasti za nakup mehanizacije, S temi investicijami bo predvidoma koeficient mehanične opremljenosti naših gradbenih podjetij dosegel republiško povprečje. Glavni napori pa morajo biti usmerjeni tudi k čim racionalnejši uporabi mehanizacije, k temu lahko pripomore v znatni meri združevanje gradbenih podjetij in kooperacija pri nabavi in uporabi velike opreme.
Računa 'se, da bodo v perspektivnem obdobju domača gradbena podjetja izvršila nad dve tretjini vseh gradbenih del v okraju nasproti polovici v dosedanjem obdobju. Relativno naj bi se zmanjša! tudi obseg gradbenih del, ki jih opravljajo investitorji sami v lastni režiji. V skladu z načeli smotrne delitve dela naj bi se režijska gradbena dela omejila
le na specializirane gradbene skupine, ki trajno opravljajo dolo£eno gradbeno delo pri negradbenih podjetjih.
10.	Promet
Splošne smernice
Glede na pričakovano nadaljnje povečanje proizvodnje in porabe bodo morala prometna podjetja v letih 1%1—1965 zagotoviti še hitrejši in učinkovitejši blagovni prevoz ter boljše pogoje za potniški in tranzitni promet. Za boljše opravljanje teh storitev bodo potrebna poleg ekonomičnejšega izkoriščanja zmogljivosti tudi večja vlaganja za rekonstrukcijo in modernizacijo prevoznega parka in druge opreme. Reorganizacija zlasti železniškega in ptt prometa ter cestne službe naj bi pripomogla k hitrejšemu razvoju teh strok v perspektivi. Še posebno skrb pa bo treba posvetiti nadaljnji gradnji in razvoju pristanišča.
Skupne prometne storitve se bodo v letu 1965 v primerjavi z letom 1960 predvidoma povečale za 72 %, družbeni proizvod pa za 70 %. Na delno poslabšanje strukture delitve dohodka bo predvsem vplivalo povečanje stroškov za investicijsko vzdrževanje v pomorstvu in železnici ter povečanju cen goriva in maziva.
Po posameznih prometnih strokah se v letih 1961—1965 računa tole povečanje obsega prometnih storitev:
Promet skupaj	Indeksi 1965/1960 172	Povprečno letno povečanje v °/o 195?-1%0	1961-1965 20,8	11,5	
Blagovni promet	177	23,8	12,1
Potniški promet	140	8,4	7,0
Železniški promet	120	3,1	3,7
Pomorski promet	205	36.2	15,4
Javni cestni promet	197	32,5	14,5
PTT promet	209	10,5	15,9
Za realizacijo predvidenega povečanja prometnih			
storitev bo treba povečati število zaposlenih za okoli 23 %, vendar bo naraščanje počasnejše, kot je bilo v preteklem obdobju, kar pomeni, da bi morala produktivnost dela v prihodnjih petih letih naraščati povprečno letno za okoli 6,3 %. Povečati bo treba investicijska vlaganja od sedanjega letnega povprečja 2.978 milijonov na 3.791 milijonov dinarjev. Razen teh investicij so do leta 1965 predvidene še investicije pri železniškem transportnem podjetju Postojna in za začetek gradnje železniške proge Podgorje—Koper.
Hitro povečanje prometa bodo narekovali v prihodnjem obdobju predvsem tile razlogi: povečanje Pristaniškega tovornega prometa, povečanje blagovne proizvodnje, povečanje števila prebivavcev, povečanje blagovne izmenjave z inozemstvom, povečanje tranzitnih storitev ter povečanje turističnega prometa.
Železniški promet
Osnovna sredstva železniškega prometa v okraju Koper so zelo izrabljena, saj sedanja vrednost pred-stavlja le približno 40% osnovne vrednosti. Glede na predvideno povečanje blagovnega prometa in pot-rdškega železniškega prometa se pričakuje, da bodo povprečna letna vlaganja v prihodnjem obdobju za razvoj železniških naprav večja kot so bila v preteklem obdobju.
_ Za boljše izkoriščanje osnovnih sredstev in povečanje dohodka naj železniško transportno podjetje
Postojna poveča predvsem inozemski tranzit, izboljša sistem nagrajevanja, skrbi za večanje rentabilnosti posameznih strok in prog ter skrbi za postopno usklajevanje tarif in povečanje amortizacijske stopnje za vozila.
Investicijska sredstva bo treba usmeriti predvsem za nakup elektrolokomotiv, tovornih in potniških voz ter za razširitev železniškega vozlišča v Divači in nakup strojne opreme za skladišče v Sežani. S sredstvi za investicijsko vzdrževanje pa bo treba predvsem pospeševati obnovo prog in jih usposabljati za večje hitrosti ter za izboljšanje varnosti prometa.
V zvezi z zgraditvijo koprskega pristanišča naj bi se v tem obdobju pripravila ustrezna dokumentacija in izvršila vsa pripravljalna dela za začetek gradnje železniške proge Podgorje—Koper.
Predvidena so tudi večja sredstva za strokovno vzgojo kadrov. V letih 1961—19&‘5 bo predvidoma obiskovalo različne tečaje okoli 750 zaposlenih, 30 slu-/šateljev pa bo diplomiralo na raznih železniških srednjih in višjih šolah. Razen tega bo podjetje štipendiralo letno približno 20 dijakov na srednjih strokovnih šolah.
Pomorstvo
»Splošna plovba« ima v svojem sestavu nekaj ladij, ki so zastarele in izrabljene. Zato je predvidena odprodaja okoli 10.000 BRT tega ladjevja in nakup večjega števila novih sodobnejših ladij za dolgo in obalno plovbo. Ob koncu leta 1965 naj bi znašala nosilnost trgovskega ladjevja tega podjetja okoli
180.000	DWT ali 28% več kot v letu 1960. Podjetje ima program, v katerem predvideva nabavo 8 linijskih in 3 tramperske ladje ter 6 ladij za obalno tovorno plovbo. Z realizacijo tega programa bo povečalo zmogljivosti za okoli 50 % v primerjavi z letom 1960.
Z modernejšimi in hitrejšimi ladjami ter s preusmeritvijo v pretežni meri na linijsko plovbo bo mogoče doseči znatno boljšo izrabo zmogljivosti in kvalitetnejše prevoze, s tem pa bo tudi naraščala ekonomičnost poslovanja in produktivnost dela. Malo obalno plovbo pa bo treba tako organizirati, da bo rentabilna in da bo zadoščala potrebam po blagovnem prevozu ter potniškem ih turističnem prometu.
Za pridobivanje kadrov bo že v letu 1962 zgrajen pomorski šolski center v Piranu. V prihodnjem čibdobju bo treba posvečati vso pozornost zlasti pridobivanju vodilnih strokovnjakov za ladje dolge plovbe.
Prva -etapa operativne obale koprskega pristanišča v dolžini 400 m bo predvidoma dograjena v- letu 1962. Graditev obale naj bi se v naslednjih letih še naprej intenzivno nadaljevala. Vzporedno z gradnjo operativne obale je predvidena graditev okoli 37.500 kvadratnih metrov zaprtih in 30.00|0m2 odprtih skladišč. Ob takem povečanju pristaniških zmogljivosti bi dosegel pristaniški promet v letu 1965 okoli 500 tisoč ton ali za 255 % več kot leta 1960. Da bi se lahko zagotovila nadaljnja graditev pristanišča in začetek gradnje železnice, je v tem obdobju predvidena postopna osušitev Škocjanskega zaliva, prej pa bo treba preložiti izliv reke Badaševioe. V pristanišču je predvidena tudi graditev hladilnice, ki bo omogočila promet okoli 70.000 ton južnega sadja letno, nadalje graditev celic za dezinfekcijo, dezinsekcijo in umetno dozorevanje sadja z letno zmogljivostjo okoli 100 tisoč ton. Pospešiti bi bilo treba tudi grad-
njo drugih obratov za predelavo in obdelavo raznih uvoznih proizvodov.
Pospeševanje ter razvoj raznih predelovalnih in drugih strok, povezanih s pomorstvom, so še posebnega pomena za razvoj gospodarstva okraja. Zato bi bilo treba v perspektivi razvijanju in utrjevanju -teh strok posvetiti večjo skrb s tem, da se domača podjetja, zlasti lokalna, bolj vključujejo v razvoj pomorskega gospodarstva. Pri nadaljnjem razvijanju in izkoriščanju vseh pristaniških del bo treba delati na to, da pride čimprej do ustanovitve carinske proste cone, za katero obstojijo že sedaj ustrezni ekonomski in drugi pogoji. Vse močnejše uveljavljanje in povečanje pristaniškega prometa pa postaja vse bolj nujna tudi gradnja železnice Podgorje—Koper.
Predvideno povečanje turizma in naraščajoče potrebe po razbremenitvi nove operativne obale narekujejo, da se v prihodnjem obdobju opravijo nekatera manjša dela v starih pristaniščih in da se zgradi pomol pri kopališču »Turist« v Ankaranu. S' prenosom pristojnosti vzdrževanja obal na občinske ljudske odbore bodo morale obalne komune povečati skrb za boljše vzdrževanje in urejanje obalnih naprav.
Cestno omrežje
Hitro naraščanje avtomobilskega prometa, zlasti turističnega, zahteva nadaljnje izboljšuje in modernizacijo cestnega omrežja. Poseben problem predstavlja rekonstrukcija in vzdrževanje makadamskih cest, katerih je v okraju še vedno okoli 72%, in sicer 34 % pri cestah II. reda. 79 % pri cestah III. reda in 74 % pri cestah IV. reda. Dosedanja razpoložljiva sredstva za vzdrževanje cest v našem okraju pa so bila znatno pod predpisanimi normativi.
Realizacija programa za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v okraju bo terjala v prihodnjih petih letih t.500 milijonov dinarjev. S temi sredstvi naj bi se modernizirale predvsem tiste ceste, ki imajo največje obremenitve in so najbolj pomembne za povezavo večjih ekonomskih območij, in turistično pomembne ceste (n. pr. rekonstrukcija ceste Postojna—Senožeče, Divača—Štanjel, Ilirska Bistrica'— Podgrad m drugih).
Občinski ljudski odbori pa naj posvetijo večjo skrb obnovi in vzdrževanju cest IV. reda in drugim cestnim napravam s svojega področja. Podjetje »Slavnik« v Kopru naj bi skupaj z drugimi uporabniki avtobusne postaje v Kopru in občinskim ljudskim odborom v tem obdobju postopno uredilo novo avtobusno postajo, ker sedanja ne ustreza naraščajočemu prometu.
Javni cestni promet
V perspektivnem razdobju se predvideva, da se bo povečal obseg blagovnih prevozov v javnem cestnem prometu za 100 odstotkov in v potniškem za okoli 94%. Da bi se lahko dosegel predvideni obseg, zlasti pomorskih storitev, bo treba še nadalje povečevati prevozni park in posvečati večjo skrb vzdrževanju ter boljšemu izkoriščanju vozil. Nosilnost tovornih vozil naj bi se v petih letih povečala za nekaj nad 600 ton ali za 76 %. Število sedežev na avtobusih- pa naj bi se povečalo za okoli tisoč ali za 63%. Za povečanje predvidenih zmogljivosti in za modernizacijo bodo podjetja vložila nekaj nad 3 milijarde dinarjev, od tega štiri petine iz lastnih sredstev. Pri vzpostavljanju novih potniških linij je težiti za tem, da se omogočijo redne zveze tudi tistim krajem, ki jih do sedaj še niso imeli. Da bi se čim-
bolj zadostilo potrebam po blagovnem prevozu, naj se proučijo možnosti združevanja prevoznih zmogljivosti. V sodelovanju s komunami pa naj se pritegnejo za prevoz iz pristanišča in železniških postaj tudi vozila gospodarskih organizacij, ki opravljajo režijske prevoze in niso polno izkoriščena.
Do leta 1965 se bo predvidoma povečalo število zaposlenih za 27 %, od tega vozno osebje za 15 %. Vzporedno s tem naj se izpopolni visoko kvalificirani kader v upravah podjetij.
Zmogljivosti avtomehaničnih, zlasti pa servisnih delavnic, zaostajajo za povečanjem motorizacije. Zaradi tega naj bi začeli združevati sredstva in graditi samostojno mrežo avtomehaničnih delavnic, v katere bi lahko podjetja javnega cestnega prometa vključila tudi svoje že obstoječe zmogljivosti.
Ptt promet
Dosedanji razvoj ptt službe je na koprskem področju precej zaostajal za potrebami gospodarstva in prebivavstva, zlasti iv telefonskem in telegrafskem prometu. V letu 1960 je bilo na območju okraja le 1430 telefonskih aparatov ali le okoli 4 % od skujmega števila v naši republiki, teleprinterjev pa samo t,3 %, avtomatizacije telefonske mreže pa sploh ni bilo.
Nadaljnji razvoj ptt prometa bo temeljil na modernizaciji in avtomatizaciji. V prihodnjem obdobju je v te namene predvidenih nad milijardo dinarjev ali 240 % več kot v obdobju 1957—1960. Predvideno je povečanje števila telefonskih aparatov za 100 %, število teleprinterjev pa za tl® %. V Kopru naj bi se že v prvi polovici perspektivnega obdobja montirala avtomatska telefonska centrala. Za pošte v drugih večjih središčih pa je predvidena postavitev teleprinterjev. ,
Medkrajevne telefonske zveze bodo izboljšane s položitvijo medkrajevnih kablov Pivka—Rijeka in Koper—Piran—Portorož, s položitvijo koaksalnega kabla Kozina—Koper ter z montiranjem visokofrekvenčnih in telegrafskih kanalov na relaciji Koper—Postojna.
Za izboljšanje poštne službe med posameznimi središči bo tudi uveden prevotz pošte s poštnimi avtobusi. Na podlagi predvidenega razvoja gospodarstva in razširitve ptt naprav se pričakuje, da se bo promet do leta 1965 podvojil. Največje povečanje pa bo doseženo pri telefonskih pogovorih in telegramih.
11.	Trgovina
Predvideni razvoj gospodarstva, zlasti turizma, povečanje kupne moči prebivavstva ter drugih oblik porabe zahtevajo nadaljnjo krepitev materialne tehnične osnove trgovine in prilagajanje njenih organizacijskih oblik zahtevam proizvodnje in porabe.
Skupni obseg blagovnega prometa bo predvidoma naraščal povprečno letno za 10 %. Promet trgoviiNt na drobno naj bi naraščal povprečno letno za 12 %, promet trgovine na debelo pa za 8 %.
V naslednjem obdobju naj se trgovska podjetja na drobno še bolj preusmerijo na neposredne nakupe pri proizvodnih podjetjih, trgovinska podjetja a debelo pa bi morala nuditi detajlistom večjo izbiro blaga ter se še bolj preusmeriti na oskrbovanje drugih večjih potrošnikov.
Sedanje stanje trgovske mreže, ki zaostaja za potrebami, ter povečanje blagovnega prometa zahteva povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine na drobno ter uvajanje sodobnejših oblik postrežbe in
izboljšanje izbire blaga, kar bo treba doseči s temile ukrepi:
— Z novimi gradnjami in preureditvami je potrebno povečati površino prodajnega prostora letno za okoli 1.0-00 m2.
— V večjih mestnih središčih je treba proučiti možnost za ustanavljanje veleblagovnic, ter v večjem obsegu preiti na specializacijo posameznih prodajaln. V živilski stroki je treba pospešiti gradnjo samopostrežnih trgovin.
— Boljšo preskrbo bo treba zagotoviti zlasti tudi v turističnih krajih, predvsem v sezoni.
— Treba bo modernizirati trgovsko mrežo na Podeželju in izboljšati preskrbo prebivavstva z industrijskim blagom. V manjših krajih je potrebno pri-lagoditi način prodaje krajevnim potrebam (uvajati Ambulantno trgovino — prodajo enkrat tedensko in Podobno).
— Pro-dajne zmogljivosti bo treba povečati tudi 2 večjim uvajanjem trgovin z nepretrganim obrato-vAnjem in s prodajo na stojnicah, še posebno pride to v poštev v času turistične sezone in ob velikem povpraševanju.
— Treba bo izboljšati prodajno tehniko, ki zaostaja za doseženo stopnjo razvoja v proizvodnji. Hkrati z uvajanjem samopostrežnih trgovin ter veleblagovnic bo potrebno izboljšati in modernizirati prodajno tehniko v p-rodajalnah živilskega in industrijskega blaga. Z uvajanjem samoizbire v teh prodajalnah naj bi se znatno izboljšala postrežba in asor-Hma blaga in povečal promet na zaposlenega.
— Povečanje prodajne zmogljivosti in izboljša-nje postrežbe bo potrebno doseči z modernizacijo °preme v prodajalnah.
— V trgovini na drobno je treba čimprej o-rgani-Hrati močnejša podjetja z večjim številom prodajaln ne glede na meje komun. Pri tem pa je potrebno skrbeti, da se podjetja združujejo po sorodnih stro-uah in da se zlasti v večjih krajih posamezne prodajalne čimbolj specializirajo. To naj bi prispevalo k bolj rentabilnemu poslovanju in hkrati zagotovilo boljše in ekonomičnejše posredovanje blaga potrošniku.
— Občinski ljudski odbo-ri naj na svojih območ-Hh tudi v bodoče omogočajo ustanavljanje prodajaln bdustrijskim in drugim gospodarskim o-rganizacijam. ,	— Poskrbeti bo treba za boljšo oskrbo trga s
kmetijskimi pridelki. Kmetijske zadruge bodo mo-ale skrbeti za boljše posredovanje svojih in odkup-jenih kmetijskih pridelkov potrošnikom. Bolj se bo-'° morale povezovati s preskrbovalnimi podjetji in razširiti pogodbene dobave tudi na drobne kmetij-,ke pridelke. Kmetijske zadruge in posestva naj iz-“OJjsajo oskrbo in založenost trga s kmetijskimi primki tudi z organizacijo prodaje na stojnicah, zlasti ^ turistični sezoni. Ob velikih ponudbah pa naj kme-rjske organizacije določajo cene v prodaji na drobno Primernim rabatom in na ta način omogočijo p.ro-yalo svojih pridelkov čim širšemu krogu potrošnikov, cirn večji me-ri naj se uveljavi prodaja blaga po valiteti. V širšem obsegu je treba uvajati prodajo kmetijskih pridelkov tudi v trgovinah z živili, zlasti samopostrežnih trgovinah. Za normalno in dobro Preskrbo trga s kmetijskimi pridelki v obalnem pod-/mju bo potrebno izboljšati prodajno mrežo presk-r-rrvalnega podjetja. Pri tem bodo morali dati vso Pomoč občinski ljudski odbori obalnega področja in rgovinska zbornica.
— Trgovska podjetja na debelo se bodo morala tudi v bodoče razvijati v smeri specializacije. V naslednjem obdobju bodo še nadalje potrebni detajli-sti s pravico prodaje na debelo, vendar bo njihovo področje grosiranja omenjeno na ožje območje.
— Pospeševati bo treba uvajanje rabatnega sistema, pri katerem odrejajo cene v prodaji na drobno že sami- proi-zvajavci. To bo pripomoglo k večji preusmeritvi detajlistov na neposredne dobave pri pro-izvajavcih. Uvajanje rabatnega sistema za živilske proizvode pa terja, da se do sedaj priznane marže uskladijo z dejanskimi stroški posredovanja.
— Skrbeti bo treba za vzgojo trgovskega kadra. To naj bi omogočila tudi zgraditev šolskega centra za trgovsko stroko v Izoli.
V	preteklem obdobju je modernizacija trgovine in povečanje zmogljivosti v trgovini, zlasti v trgovini na drobno, precej zaostajala za potrebami povečanega blagovnega prometa. Zaradi tega se predvidevajo v naslednjem obdobju znatno večje naložbe, ki naj zagotovijo skladnejši razvoj te panoge z drugimi gospodarskimi panogami. Investicijska sredstva bo potrebno usmeriti v prvi v-r-sti za povečanje zmogljivosti trgovske mreže predvsem za gradnjo in modernizacijo trgovin v mestnih središčih in turističnih krajih ter za povečanje skladiščnega prostora. Razvoj pristanišča v Kopru in povečani promet blaga, ki se predvideva, pa še posebej zahteva po-spešeno gradnjo skladiščnega prostora v tem pristanišču po sistemu javnih skladišč za industrijske proizvode in za južno sadje.
Trgovinska zbornica in občinski ljudski odbori naj posvetijo vso skrb razvoju trgovine. Zagotovijo naj, da se sredstva, ki se stekajo iz trgovine v lokalne družbene sklade, vračajo za povečanje zmogljivosti trgovske mreže.
V	skladu s splošno politiko stabilizacije razmer na tržišču naj občinski ljudski odbori v okviru danih pristojnosti in pooblastil še naprej skrbe za pravilno usklajenost cen na svojem območju. Da bi se preprečilo neupravičeno dviganje cen, bo potrebno, da občinski ljudski odbori poostrijo kontrolo nad cenami in odločno ukrepajo.
Izvoz — uvoz
Predvideva se, da se bo v naslednjem perspektivnem obdobju povečal skupni izvoz blaga s področja okraja povprečno letno za okoli 23 % in bo znašal letni blagovni izvoz ob koncu perspektivnega razdobja okoli 11 milijard deviznih dinarjev (dolar 750 din).
Največje povečanje izvoza se predvideva v industriji, in sicer v kovinski stroki (izvoz motorjev za čolne, mopedov ter sestavnih delov motorjev), v živilski stroki (izvoz ribjih konserv) ter v lesni industriji (izvoz finalnih izdelkov, lesonitnih plošč in plemenitega furnirja).
V	kmetijstvu se bo spričo povečanega vrtnarstva povečal izvoz ranega sadja in zelenjave. Pospeševati pa bo treba tudi izvoz živine, perutnine in vina.
Da se poveča dotok neblagovnih deviz je potrebno pospeševati inozemski turizem ter izvoz prometnih storitev v cestnem in pomorskem prometu, za kar so v okraju ugodne razmere.
Nadaljnji razvoj gospodarstva bo zahteval tudi povečanje uvoza, ki pa bi moral naraščati znatno počasneje kot izvoz. Manjše povečanje uvoza bo treba doseči s smotrno porabo uvoženega materiala in le-
lov ter s širšim nadomeščanjem uvoženih materialov z domačimi.
Sprememba zunanjetrgovinskega sistema bo omogočila svobodnejše ukrepanje na domačih in tujih trgih. Sporedno s tem pa bodo morala proizvodna podjetja povečati rentabilnost proizvodnje in si tako ustvarjati razmere za uspešnejše vključevanje v mednarodno trgovino.
Zunanjetrgovinska podjetja naj bi v naslednjih letih znatno razširila obseg poslovanja in podvojila sedanji promet. To bo mogoče doseči spričo pričakovane povečane blagovne izmenjave po goriškem in tržaškem sporazumu ter z večjo pristaniško dejavnostjo. V okviru omenjenih sporazumov bi bilo potrebno uvažati večje količine raznega blaga, ki ga na našem lokalnem trgu primanjkuje in ga potrošniki sedaj deloma kupujejo v Trstu.
Da bodo zunanja trgovska podjetja dosegla predvideno povečanje prometa in narodnega dohodka naj skrbijo za zboljšanje strokovne izobrazbe zaposlenih ter za dotok novih kadrov iz specializiranih srednjih, višjih in visokih šol.
12.	Turizem in gostinstvo
Dosedanji rezultati v turizmu in gostinstvu ter pričakovano povečanje domačega in inozemskega turizma zahtevajo, da se ta panoga še naprej naglo razvija. V tej zvezi bo treba tudi v prihodnjem obdobju nadaljevati gradnjo in modernizacijo gostinskih in turističnih objektov, hkrati pa zagotoviti boljšo izrabo zmogljivosti in izboljšati poslovanje gostinskih in turističnih organizacij. Pri tem bo treba zlasti skrbeti za izboljšanje postrežbe in kvaliteto storitev.
Upoštevajoč možnosti razvoja te panoge se pričakuje, da bo v letih 1961—1965 naraščalo število nočitev povprečno letno za 12 %, in sicer število inozemskih nočitev za 14 %, število nočitev domačih gostov pa za 11 %.
Predvideva se, da se bo dotok deviz od inozemskega turizma podvojil; pri tem se računa tudi na večjo povprečno dnevno porabo turistov.
Promet v gostinstvu se bo predvidoma povečal povprečno letno za 11 %, narodni dohodek pa za 15 odstotkov. Tako naraščanje narodnega dohodka je mogoče v novem gospodarskem sistemu, hkrati pa je potrebno, da se zagotovijo večja sredstva za nadaljnji razvoj gostins.tva.
Da se doseže predvideni razvoj turizma, zlasti pa da se čimbolj poveča dotok neblagovnih deviz, je treba pospeševati razvoj vseh gospodarskih panog, ki neposredno ali posredno delujejo v turizmu.
V komercialnem gostinstvu bo treba povečati nastanitvene zmogljivosti za okoli 750 postelj, v počitniških domovih in privatnih sobah pa za najmanj 1800 postelj.
Vzporedno s tem bo treba povečati gostinsko restavracijske zmogljivosti skupno za okoli 2800 sedežev.
Pri povečanju nastanitvenih zmogljivosti je treba graditi take objekte, ki ustrezajo zahtevam sodobnega, zlasti inozemskega turizma, upoštevajoč pri tem ekonomičnost in rentabilnost. V večji meri je treba graditi in urejevati sodobne objekte kot so avtokampi in šotorišča ter angažirati zasebne sobe, pri tem bi bilo treba nuditi zasebnikom tudi manjše kredite za najnujnejše ureditve.
Nove hotelske zmogljivosti naj bi se v skladu Z dolgoročnimi programi razvoja turizma gradile zlasti v obalnih turističnih središčih in v Postojni, v manjši meri pa bo treba povečati prenočitvene zmogljivosti tudi v nekaterih drugih krajih zaradi vedno večjega povečanja tranzitnega turizma.
Gostinske restavracijske zmogljivosti je treba povečati predvsem v Kopru in Ankaranu, kjer je potrebno graditi sodobne samopostrežne restavracije, nadalje v Postojni, na področju občine Piran, v Izoli ter v nekaterih drugih središčih.
V gostinske obrate pa je potrebno dosledno uvajati hladilno tehniko in druge sodobne naprave, ki bodo vplivale na boljšo kvaliteto gostinskih storitev.
Gostinska podjetja naj v sodelovanju z gostinsko zbornico, komunami, turistično zvezo in turističnimi društvi ter z drugimi turističnimi organizacijami usmerjajo svoja prizadevanja zlasti še v tole:
—	najti bo treba najbolj ustrezne oblike organizacije in izboljševati gospodarjenje v gostinskih in turističnih gospodarskih organizacijah. Predvsem bo treba bolj izkoristiti hotelske zmogljivosti, izboljšati postrežbo zlasti glede ekspeditivnosti in pravilnega odnosa strežnega osebja do gostov ter povečati izbiro ter kvaliteto gostinskih storitev;
—	s primernimi ukrepi je treba zagotoviti, da bo izboljšanje strukture in večanje dohodka v gostinstvu doseženo v prvi vrsti s povečano produktivnostjo in boljšim gospodarjenjem. Postopno usklajevanje cen gostinskih storitev pa naj bi zagotovilo tudi tej panogi enakopravnejši položaj v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami in ustvarjanje večjih sredstev za postopnejši in hitrejši razvoj;
—	za boljšo izrabo zmogljivosti v počitniških domovih bo treba začeti snovati počitniške skupnosti in najti take oblike sodelovanja, ki bodo spodbujale posamezne kolektive k bolj smotrnemu gospodarjenju;
—	inozemski turizem je treba pospeševati tudi z urejevanjem in oskrbovanjem izletniških točk in planinskih postojank, sporedno s tem pa je treba vzdrževati dostopne ceste in poti. V turističnih krajih, zlasti v obalnem pasu, je treba zaradi občutnega pomanjkanja solidnih gostiln povečati gostinske zmogljivosti;
—	bolje bo treba izkoristiti možnosti lova in ribolova za turizem in v ta namen organizirati ustrezne aranžmaje;
—	pospeševati je treba mali obmejni promet. Za poživitev tega, istočasno pa tudi zaradi vedno večjih potreb, ki se pojavljajo z večjim tranzitnim turizmom, je treba zboljšati gostinske storitve na podeželju;
—	kjer ni razmer za poslovanje gostinskih obratov družbenega sektorja, je treba pospeševati poslovanje zasebnih gostiln, ki pa morajo nuditi gostom tudi toplo hrano;
—	stalno naraščajoči tranzitni turizem zahteva povečanje gostinskih zmogljivosti ob važnejših prometnih cestah;
—	z uspešnejšimi načini priučevanja in usposabljanja je treba zagotoviti potrebno strokovno delovno silo, za sezonsko delo pa vključevati delovno silo iz neposredne okolice. V zvezi s tem je predvidena graditev gostinskega šolskega centra v Piranu. Gostinske gospodarske organizacije in komune pa naj z dodeljevanjem štipendij zagotovijo dotok vodilnih kadrov iz višjih in visokih strokovnih šol;
—	sistem nagrajevanja po delovnem učinku je treba izpopolnjevati, predvsem z uvajanjem nagrajevanja po ekonomskih enotah. Pomembno vlogo pri nagrajevanju ima tudi postopno uvajanje postrežnine.
Skladen razvoj turističnega prometa zahteva tudi še nadalje večja vlaganja sredstev v tele namene:
—	za ureditev komunalnih naprav in okolice turističnih krajev;
—	za modernizacijo in povečanje zmogljivosti trgovinskih in obrtnih obratov;
—	za zgraditev bencinskih črpalk in servisnih postaj;
—	za izboljšanje razmer v potniškem cestnem Prometu in pomorskem prometu ter za povečanje in modernizacijo prevoznih zmogljivosti, zlasti iše za povečanje plovnega parka v pomorskem obalnem prometu, t. j. za nakup raznih plovnih enot in čolnov za prevoz potnikov in za razvedrilo gostov;
—	za urejanje zanimivih kraških jam.
Za uspešen razvoj turizma bi morale skrbeti Predvsem zainteresirane komune ter gospodarske in družbene organizacije, ki neposredno ali posredno delujejo v turizmu. Za skladnost njihovega dela naj se pri občinskih ljudskih odborih ustanovijo sveti 2a turizem.
Turistične gospodarske organizacije naj z ustrezno komercialno propagando dopolnijo splošno turistično propagando. Sredstva za propagando pa naj Prispevajo tudi občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije, ki imajo od turizma ekonomske koristi. Turistično propagando pa je treba dopolniti s sodobno urejeno informacijsko službo.
Vso skrb bo treba posvetiti podaljšanju turistične sezone, to bo treba doseči s prirejanjem raznih športnih in zabavnih prireditev kakor tudi z zniževanjem cen penzionov v izvensezonskem času.
Turistični biroji naj usmerijo svoje delovanje tako, da bodo izboljšali organizacijo turističnega pro* meta in raven svojih storitev; skrbijo naj tudi za medsebojno koordinacijo dela.
Pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju turizma lmajo turistična zveza in turistična društva, ki naj s. širšo propagando skrbe za nadaljnje povečanje tu-rizma, pri tem pa jim bo treba zagotoviti tudi večja finančna sredstva.
Izboljšanje družbene prehrane bo pripomoglo k Povečanju delovne storilnosti in izboljšanju življenjske ravni. Gospodarske in družbene organizacije ter °bčinski ljudski odbori naj ustanavljajo take oblike ^bratov in servisov za družbeno prehrano, ki najbolj ustrezajo krajevnim potrebam, pri tem bo treba Preiti na obrate odprtega tipa. To bo ugodno vpli-vaio na izboljšanje kvalitete storitev.
Pri občinskih ljudskih odborih naj se ustanovijo 5°misije za družbeno prehrano, ki bodo urejale vprašaja s tega področja v sodelovanju s prizadetimi
organi.
13.	Obrt
Razvoj obrti v perspektivi se bo moral urav-aati z razvojem drugih gospodarskih panog.
V razdobju 1961—1963 bo treba posvetiti posebno
skrb
razvoju storitvene obrti. Del proizvodnih obrt-
zmogljivosti bo treba preusmeriti na opravljanje oritev. Industrijska in trgovska podjetja naj v večji meri ustanavljajo servise za popravilo lastnih pro-vodov. Pri novih stavbah bo treba predvideti prodre za storitveno obrt. Zlasti manjša sorodna pod-
jetja naj se združujejo v obrtne centre, ki naj se ustanavljajo v večjih središčih. Povečajo naj si zmogljivosti in razširijo delo na opravljanje drobnih obrtnih storitev iz kritičnih strok. Kljub predvideni združitvi pa naj se poveča površina poslovnih prostorov v obrti za približno 7.000 m2. V okviru obrtnih centrov in specializiranih storitvenih podjetij bo treba zagotoviti hitrejši razvoj zlasti v elektrotehničnih, kovinskih in gradbenih strokah. Občinski ljudski odbori naj bi bili iniciatorji pri ustanavljanju servisnih delavnic. Podjetjem je treba nuditi pomoč pri ustanavljanju servisnega omrežja z dodeljevanjem primernih lokalov.
Vzporedno s tem bo treba razvijati tudi take obrate, ki proizvajajo izdelke za poživitev sortimen-ta blaga za široko porabo ali pa so pomembni za redno preskrbo prebivavstva. Velik del potreb po obrtnih storitvah naj bi krila industrija z razvojem ustreznih industrijskih zmogljivosti, ki bodo omogočile prehod od individualnega ročnega dela na serijsko proizvodnjo ter pocenitev teh obrtnih storitev. Glede na večjo stanovanjsko zidavo bo treba povečati zmogljivosti gradbenega obrtništva. Obrtne delavnice zaprtega tipa naj bi začele s prostimi zmogljivostmi opravljati storitve tudi zunaj svojega podjetja. Stanovanjske skupnosti naj bi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori pospešile ustanavljanje servisov za opravljanje drobnih obrtnih storitev, predvsem za pomoč zaposlenim ženam in za vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Trgovska podjetja naj povečajo izbiro in izboljšajo preskrbo s predelovalnim materialom. Povečati bo treba tudi proizvodnjo nadomestnih delov in s tem zmanjšati potrebe po obrtnih storitvah. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb naj še nadalje ustanavlja obrtne obrate za izdelavo raznih predmetov za široko porabo in za opravljanje storitev.
Obrtni obrati, ki so bili ustanovljeni z nalogo, da bodo opravljali storitve, naj bi se ne preusmerjali na proizvodno delo, ker so v okraju še premajhne zmogljivosti, da bi lahko krile potrebe po obrtnih storitvah.
Skupni obseg proizvodnje in storitev naj bi v letu 1961—1965 nairaščal povprečno letno za 11,6 %. Pri tem naj bi število zaposlenih v splošno družbenem sektorju naraščalo za 6,2 % letno. V zasebnem sektorju in v obrti pri kmetijskih zadrugah pa naj bi število, zaposlenih ostalo v glavnem na ravni leta 1960.
Strokovna izraba delovne sile mora naraščati v skladu z razvojem tehnike. Na povečanje produktivnosti, ki se bo povečala za okoli 11,1 % povprečno letno, bo vplivalo uvajanje boljše organizacije dela, izboljšanje mehanizacije ter nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po doseženem uspehu dela.
S postopnim prehodom na industrijski način proizvodnje in opravljanje storitev, ki sloni na večji delitvi dela, se bo občutno povečala potreba po priučenih delavcih, ki so specializirani za posamezna delovna mesta. Dobo učenja pri rednem izučevanju vajencev bo treba prilagoditi zahtevam posameznih poklicev in uvajati krajšo učno dobo. Priučevanje na delovnem mestu, ki naj bo glavna oblika vzgoje kadrov, bo zahtevalo tudi ustrezne spremembe v stro-kovnem šolstvu. Razen rednih vajenskih šol, ki naj bi v celoti prešle na sistem strnjenega pouka, bo treba organizirati potrebno število tečajev in večer-
nih šol za izpopolnjevanje splošnega znanja priuče-nili delavcev.
Glede na predvideni razvoj gospodarstva in družbenega standarda naj občinski ljudski odbori v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami poskrbijo, da se bodo ustanovila še nova podjetja in da bodo sedanja razširila delo.
Povečati bo treba tele zmogljivosti:
—	v kovinski stroki zlasti za opravljanje pod-kovskih, ključavničarskih, kleparskih in vodnoinsta-laterških storitev ter za popravila in vzdrževanje prevoznih storitev. V vseh večjih krajih, zlasti v turističnih središčih, naj bi se ustanovili obrati za opravljanje drobnih mehaničnih in avtoservisnih storitev;
—	v elektroobrti za opravljanje drobnih obrtnih storitev, zlasti za popravila gospodinjskih strojev, ra-dioaparatov, televizorjev, elektroinstalaterska in avtomehaničarska dela;
—	v obrtnih obratih gradbene stroke naj bi se povečale zmogljivosti, da bi bile usklajene z zmogljivostmi osnovne gradbene stroke;
—	v kemični stroki za izdelovanje raznih artiklov za široko porabo;
—	v lesni stroki za opravljanje kolarskih, so-darskih in mizarskih storitev ter za izdelovanje čolnov in drugih pomorskih športnih rekvizitov;
—	v tekstilni stroki bo treba ustanoviti obrate za žensko in moško krojaštvo ter za proizvodnjo predvsem otroške konfekcije;
—	v živilski stroki bo treba izboljšati poslovne prostore, preskrbo in postrežbo. »Začimba«, Portorož, naj razširi delo. zlasti v obratu »Sudest«, na predelavo in sušenje sadja in zelenjave;
—	v stroki »osebne storitve« bo treba povečati število družbenih obratov in organizirati v turističnih centrih kozmetične salone;
—	v stroki »druge obrti? pa bo treba organizirati stroke za vozno tapetništvo in ličarstvo ter za izdelovanje rolet.
Obrtna žagarska podjetja pa naj se preusmerijo na izdelovanje končnih izdelkov.
Da bi uskladili zmogljivosti s potrebami prebi-vavstva in gospodarstva, bo treba vložiti v družbeno obrt približno 2 milijardi investicij, in sicer 1.500 za osnovna in 500 milijonov za obratna sredstva. S tem se bodo povečala osnovna sredstva za 110 % in obratna sredstva za 189 % ter število delovnih mest za 34%.
Občinski ljudski odbori naj vodijo glede zasebne storitvene obrti tako politiko, da se bo razvijala v skladu s predvidenimi večjimi potrebami, predvsem tam, kjer je slabo zastopana družbena obrt. Obrtna komunalna zbornica naj v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori organizira domačo obrt predvsem v pasivnih krajih, kjer ljudje nimajo dovolj zaslužka, in v turističnih krajih v mrtvi sezoni, ko gostinski delavci niso zaposleni.
Komunalna podjetja naj bi v tem obdobju povečala storitve in proizvodnjo za okoli 21 % povprečno letno in osnovna sredstva za 14 %. Zaradi izrabljenosti in premajhnih zmogljivosti vodovodnega omrežja so predvidena v ta namen večja investicijska vlaganja. Občinski ljudski odbori naj odstopijo vodovodnim podjetjem prispevke, ki bi jih morala ta podjetja plačati v občinske sklade.
Iz komunalnih uprav in zavodov pri občinskih ljudskih odborih naj se ustanovijo gospodarske organizacije povsod tam, kjer to še ni napravljeno. Kinematografska podjetja naj organizirajo predstave za širše področje s predavanjem filmov na podeželju in s strokovnimi filmi v delovnih kolektivih. Časopis-nozaložniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru pa naj izboljša postrežbo in poveča izbiro v prodajalnah.
St. 30-8/62
Koper, dne 15. februarja 1962.
Predsednik OLO:
Albin Duje 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurafi - Tiska tiskarna »Toneta Tomšl&i*, vsi v Ljubljani - Naročnina: letno 1200 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dn! po o.idu vsak®
Olštvo in uprava- t.iubUana, Srlavčeva 15 a. poštni predal 379 VII - Tel. direktor m knjigovodstvo: 20-701, uredn.štvo in
uprava: 23-579 — Cekovn.1 račun: 600-13 2-3911
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XIX
Razglasni del dne 31. maja 1962
Št. 18
Razglasi in objave
Sprememba priimka
St. 03/5-3-3189/1-62	5009
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 03/5-8-3189/1-62 z dne 13. IV. 1962' je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena spremem-, ba priimka Hofmanu Mafaldi Pavli roj. De Comelli 10. junija 1921 v Ljubljani, prebivajoči v Ljubljani, študentovska 11, v priimek »De C o m e 11 it.
St. 05/5-3-3407/1-62	5261
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR- Slovenije, št. 03/5-3-3407/1-62 z dne 17. IV. 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Mulcu Antonu, roj. 13. septembra 1937 v Primožu pri Šentjurju, njegovi ženi Mulec Gabrieli roj. Zevnik 25. januarja 1935 v Podgorici in sinu Dimitriju, roj. 17. januarja 1960 v Ljubljani, prebivajočim v Medvodah 109, v priimek »M o d i c«.
St. 03/5-3-976/3-62	.	5128
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 03/5-3-976/3-62 z dne 13. IV. 1962 je bila dovoljena sprememba priimka Vulovič Mileni roj. Zadnikar 2. aprila 1926 v Kranju, prebivajoči v Kranju, Cesta 1. avgusta 1, v priimek »Zadnikar«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememba imena
St. 03/5-3-2379/1-62	4606
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 03/3-3-2379/1-62 z dne 20. III. 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Gašperčiču Miranu, roj. 3. maja 1939 v Kopru, prebivajočemu v Čezsoči 138, v ime »Igor*.
St. 05/5-3-3193/1-62	5260
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, št. 03/5-S-3I95/1-62 z dne 16. IV. 1962 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Masterlu Teodorju, roj. 29. oktobra 1944 v Škofji Loki. prebivajočemu v Škof ji Loki. Partizanska 23, v ime »M a r j a n«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
CZ »URADNI LIST LRS« V LJUBLJANI obvešča, da bo izdal
ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
sprejeta na zasedanju Zvezne ljudske skupščine ter
Dr. Stojan Cigoj: OBLIGACIJSKO PRAVO (poslovne in neposlovne obveznosti)
Na zalogi je tudi nekaj novejših knjig:
Seznam naselij, občin, okrajev, sodišč in pošt — 1300 din
Politika gospodarskega razvoja v LRS v 1962. letu — 300 din
Delitev dohodka gospodarskih organizacij od dr. Br. Prem-roua — 150 din
Zakon o zdravstvenem varstvu organizacij zdravstvene službe v LRS s splošnim zakonom ter stvarnim kazalom — 450 din
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, prečiščeno besedilo ter pojasnila k poedinim členom — 160 din
Predpisi o invalidskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso — 1800 din
Predpisi o pokojninskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso — 1700 din (obe knjigi sta vezani tako, da je mogoče poznejše predpise nadomestiti z neveljavnimi)
Zdravstvena služba v praksi (120 vprašanj in odgovorov) — 450 din
Kazenski zakonik s pojusnili — 970 din
Krivični zakonik s objašnjenjima (prevod prejšnje) — broš. 1400, vez. 1600 din
Zakonik o kazenskem postoku in Zakon o gospodarskih prestopkih (in drugi procesni predpisi) — 750 din
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij s pravilnikom o izvrševanju kazni odvzema prostosti — 300 din
Civilna pravna praksa od dr. A. Smoleta (shematični prikaz pravnih misli, načel in pravil, izrečenih v odločbah vrhovnih sodišč, dve knjigi po 400 din)
Zakon o gozdovih — 110 din
Zakon o osnovni šoli t- republiški — 200 din
Splošni zakon o šolstvu — zvezni — 220 din
MED SEJMOM KNJIG OD 1. DO 9. JUNIJA POPUST DO 20 %!
Naročila sprejema
CZ »Uradni list LRS« Ljubljana, Erjavčeva 15 a p. p. 379/VII
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišCa razglašajo: 797.
Besedilo:	Komunalno podjetje
Ivančna gorica, Ivančna gorica.
Poslovni predmet:	Vzdrževanje
cest, vodovodov in kanalizacije, pe-skolom in cementni izdelki, delavnica za vzdrževanje stanovanjskih objektov, komunalno-obrtne storitve, vzdrževanje pokopališč, ureditev parkov, vzdrževanje javne razsvetljave ter urejevanje nasadov in dekoracije.
Podjetje je ustanovil Obč. LO Grosuplje, sklep z dne 12. 11. 1962, št. 032-1/62-1,/!, s preosnovanjem uprave komunalnih dejavnosti Grosuplje v komunalno podjetje. Podjetje je bilo konstituirano 19. III. 1962.
Direktor: Marn France, podpisujeta še Benac Julka, računovodkinja in Medved Slavko1, predsednik DS, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodkinje.
Vpiše se pripojitev podjetja Pe-skolom in cementnine. Višnja gora k temu podjetju.
Rg III 509‘/'l	1461
Besedilo: Podjetje za skladiščno službo, Ljubljana, skrajšano: »Depo«, Ljubljana, Titova 48.
Poslovni predmet: Skladiščenje in hramba blaga, ki mu ga zaupajo komitenti (deponenti); organizacija odprave in dostava blaga v svojem imenu, toda po nalogu in na račun komitentov; količinski in kakovostni prevzem blaga v imenu in na račun komitentov; trgovska obdelava in priprava ter embaliranje blaga; nakladanje in razkladanje blaga; dajanje v najem skladišč, garaž s pripadajočo servisno službo in ‘drugih poslovnih prostorov, skladiščne ter poslovne opreme in mehanizacije; opravljanje projektantskih in investitorskih poslov pri gradnji silosov, skladišč, garaž, poslovnih stavb in drugih poslovnih objektov.
Podjetje je ustanovil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z dne 23. IV. 1962, št. 023-1/62.
Direktor do konstituiranja: Mav-ko Kazimir.
Rg VII 1021,/1	1464
Ljubljana, 11. maja 1962.
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 798.
Besedilo: Obrtno podjetje Kolarstvo, mizarstvo in strugarstvo, Celje.
Izbriše se upravnik Tanko Josip in vpiše Vrunč Karel, v. d. upravni-lc£L
Rg I 91/8	1351
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar«, Celje.
Pri obratu »Pekarna«, Dolgo polje se izbriše Pelko Karel ter vpiše Tajnšek Mirko, novi obratovod-ja.
Pri obratu »Pekarna«, Vojnik se izbriše Rak Ivan ter vpiše Sisinger Slavko, novi- obratovodja.
Pri obratu »Pekarna«, Gaber j e se izbriše obratovodja Tajnšek Mirko ter vpiše Križnik Vinko, v. d. obra-tovodje.
Pri obratu »Skladišče«, Celje se izbriše obratovodja Terče Slavko ter vpiše Podjavoršek Franc, v. d. obratovodje.
Rg I 21:3/29	■ 1350
Celje, 9. maja 1962.
799.
Besedilo:	Hmeljarsko poslovno
združenje, Žalec.
Vpiše se nov član združenja Kmetijska zadruga z o. j. Kamnik, Kamnik, Tomšičeva 1.
Celje, 14. maja 1962.
Rg VI 103/2	1415
800.
Besedilo: Kovinsko podjetje »Liv«, Postojna.
Vpiše se pripojitev podjetja »Ve-luroplastik«, Hruševje (v izgradnji) k temu podjetju.
Rg II b 130/7	1264
Besedilo: Kovinsko podjetje »Liv«, Postojna.
Vpiše se obrat plastike in velurja, PIruševje. V. d. poslovodje je Habjan Henrik. Poslovna enota nima samostojnih pravic, posluje po-potrjenih pravilih podjetja. Potslov-no enoto je ustanovil delavski svet podjetja na podlagi sklepa z dne
3.	IV. 1962, dovoljenje oddelek za gospodarstvo Obč. LO Postojna z odločbo št. 023-5/62-5 z dne 9. IV. 1962.
Rg II b 130/8	1263
Koper, 23. aprila 1962.
801.
Besedilo: Krojaška obrtna delavnica, Kobarid.
Delavnica je prenehala poslovati in prešla v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvddatorica je Kodeli Sonja, šefinja obratov-nega knjigovodstva Tovarne igel. Kobarid. Izbriše se poslovodja Sivec Jožef. Poleg likvidatorja podpisuje za obrtno delavnico še Lukman Franc, član likvidacijske komisije.
Rg II a 122/5	1403
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Pekarna in slaščičarna«, Piran.
Izbriše se Sluga Lenka ter vpiše Černič Jožica, nova računovodkinja.
Rg I b 150,/15	1598
Koper, 28. aprila 1962.
802.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Sad-je-zelenjava«. Nova Gorica.
Pri poslovni enoti št. 3 kiosk, Nova Gorica, Erjavčeva cesta se izbriše
Mužina Andrej ter vpiše Fišer Rozika, nova poslovodkinja.
Pri poslovni enoti št. 5, Ulica IX. korpusa 18 se izbriše Zavrtanik Ana ter vpiše Soban Vincenc, novi poslovodja.
Rg I a 156/9	1392
Besedilo: Splošno mizarstvo, Planina pri Rakeku.
Izbriše se Vahen Stanislav ter vpiše Škvor Julka, nova računovodkinja.
Rg II b 1.77/3	1399
Koper, 3. maja 1962.
803.
Besedilo: Obrtno podjetje »Čebelica«, Vipava.
Izbriše se Tusulin Bogdan ter vpiše Semič Stanko, novi računovodja. Koper, 5. maja 1962.
Rg I b 223/6	1400
804.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Pi-vopromet«, Izola.
Izbriše se računovodja Jenko Anton.
Pri podpisovavki Morn Štefaniji se vpiše, da podpisuje odslej kot računovodkinja.
Koper, 6. maja 1962.
Rg I b 13/8	1594
805.
Besedilo: Veletrgovsko podjetje Imex, export-import, Koper.
Vpiše se prodajalna »Branka«, Portorož. Poslovodja je Matko Mirko. Poslovna enota nima samostojnih pravic, posluje pa po potrjenih pravilih podjetja. Poslovno enoto je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 15. XII. 1961, dovoljenje Obč. LO Piran z odločbo št. 330/1/62-2 z dne 16. II. 1962. Koper, 7. maja 1962.
Rg I b 115/25	1597
806.
Besedilo: Obrtno podjetje »Planika«, Ilirska Bistrica.
Besedilo odslej: Obrtni center, Ilirska Bistrica.
Rg II b 74/14	1451
Besedilo: Veletrgovsko podjetje Imex, export — import, Koper, skrajšano: Imex, Koper.
Iz temeljne delavnosti podjetja se izbriše točka 1, ki se glasi: zastopanje tujih firm. Že vpisana 2. točka postane 1. točka in že vpisana 3. točka postane 2. točka ter se hkrati vpiše še razširitev poslovnega predmeta na stroko: meso in mesni izdelki.
Dopolnilna delavnost: Na novo se doda točka 1: mesarstvo in izdelovanje mesnih izdelkov; 2: vzreja vseh kopitarjev in parkljarjev za vzrejo in zakol. Že vpisane točke 1, 2 in 3 postanejo točke 3, 4, 5.
Rg I b 115/26	1449
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tolminka«, Tolmin.
Pri poslovni enoti — prodajalni »Volarje« na Volarjih 10 se izbriše
poslovodkdnja Ilinčič Vera ter vpiše v. d. poslovodje Gaberščik Peter.
Rg II a 29/7	1448
Koper, 115. maja 1962.
807.
Besedilo: Obrtno podjetje Slaščičarna Ledina, Ljubljana.
Vpišeta se tile poslovalnici v Ljubljani:
prodajalna na Dolenjski 68, po-slovodkinja je Sumič Berta;
prodajalna v kinu Vič, Trg mladinskih delovnih brigad, poslovod-kinja je Kolbe Frančiška. Poslovni enoti _ nimata samostojnih pravic; poslujeta po potrjenih pravilih podjetja. Prodajalni je ustanovil delavski svet podjetja, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Vič-Rudnik z dne 1. III. 1962, št. 023-11/62.
Ljubljana, 26,- aprila 1962.
Rg III 433/11	1527
808.
Besedilo: Poslovno združenje za mlekarstvo, Ljubljana.
Izbrišeta se podplsovavca ing. Zakotnik Zvone in Ivančič Franc ter vpiše ing. Lašic Anton, predsednik upravnega in izvršnega odbora, ki podpisuje vse sklepe u. o. združenja ter denarne, materialne in kreditne listine.
Ljubljana, 4. maia .1962.
Rg VII 975/5	1369
809.
Besedilo: »Commerce«, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana.
Sedež podjetja odslej: Ljubljana, Titova 3;
Poslovni predmet se razširi in glasi odslej: Opravljanje pripravljalnih poslov za sklenitev pogodb o nakupu in prodaji blaga ali pogodb o storitvah in poslov, ki ,se nanašajo na izpolnitev teh pogodb, v imenu in na račun tuje firme ('posredovanje); opravljanje posredniških poslov s pravico sklenitve pogodb o nakupu in prodaji blaga ali pogodb o storitvah v imenu in na račun tuje firme ^trgovsko zastopstvo); opravljanje poslov trgo-skega zastopstva s servisno službo, tehničnimi in drugimi storitvami (trgovsko tehnično zastopstvo); prodaja blaga, ki ga je tuja firma izročila v konsignacijo (konsignacijska skladišča); opravljanje pripravljalnih poslov za sklenitev pogodb in sklepanje pogodb za prodajo proizvodov, ki jih domača podjetja proizvajajo na podlagi licenc tujih firm, ki jih podjetje v FLRJ zastopa ali v kooperaciji s temi firmami.
Izbrišeta se podpisovavca Kušar Janez in Filač Melita ter vpiše Glad Jože, šef gospodarsko-račun-skega sektorja.
Ljubljana, 5. maja 1962.
Rg II 245/15	1373
810.
Besedilo:	»Standard«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno, Novo mesto.
Izbriše se Selak Tilka in vpiše Jarnovič Ciril, novi računovodja.
Pri prodajalni »Dom«, Novo mesto — Bršljin se izbriše Kočevar Alojz in vpiše Kotnik Fanči, nova poslovodkinja.
Pri prodajalni Ajdovec se izbriše Primc Pepca in vpiše Može Dušan, novi poslovodja.
Pri prodajalni Dvor pri Žužemberku se izbriše Slak Anica in vpiše Može Dušan, novi poslovodja. Ljubljana, 6. maja 1962."
Rg II 197/8	1376
811.
Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper.
Pri prodajnem skladišču v Ljubljani se izbriše Lazar Konrad in vpiše Juvan Milan, novi poslovodja.
Rg VII 973/3	1387
Besedilo: »Alpina«, tovarna čevljev, Žiri.
^ Vpiše, se prodajalna obutve, .Kranj, Titov trg 2, poslovodkinja je Peternelj Beatrika, ki podpisuje za enoto. Poslovodkinja prodajalne ima pravico dopolnjevati asortiment zaloge s tujim blagom, kakršnega podjetje ne proizvaja, do 25 odstotkov letnega prometa. Prodajalno je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 18. X. 1961, dovoljenje Obč, LO Kranj z dne 19. II. 1962, št. 350-26/1962-4. Poslovalnica posluje po potrjenih pravilih podjetja.
Rg II 206/20	1585
Ljubljana, 7. maja 1962.
812.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Jesenice.
Vpiše se prodajalna št. 3, Jesenice, Prešernova 36, ki posluje po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Bedene Zofka, Prodajalna nima samostojnih pravic; ustanovil jo je delavski svet podjetja, dovoljenje Obč. LO Jesenice z dne 28. II. 1962 št. 03-17/1.
Zaradi ukinitve se izbrišejo tele poslovne enote: prodajalna, Jesenice, Kidričeva 2, prodajalna št. 8, Jesenice, Prešernova 37 in prodajalna na tržnici, Jesenice, tržnica.
Pri prodajalni na Jesenicah, Gosposvetska 53 se po preštevilčenju in preimenovanju ulic vpiše sprememba naslova v Jesenice, Cesta maršala Tita 58; izbriše se Pavlovič Lojzka in vpiše Malej Jože, novi poslovodja.
Pri prodajalni na Jesenicah, Blejska 21 se po preimenovanju in preštevilčenju ulic in cest vpiše sprememba naslova v Jesenice, Cesta 1. maja 52; izbriše se Berce Lovro in vpiše Potočnik Miroslava, nova poslovodkinja.
Pri prodajalni na Jesenicah, Gosposvetska 38 se po preimenovanju ulic in cest vpiše sprememba naslova v Jesenice, Cesta maršala Tita 38.
Pri prodajalni št. 7, Jesenice, Gosposvetska 5 se po preimenovanju in preštevilčenju ulic in cest vpiše sprememba naslova v Jesenice. Cesta maršala Tita 7; izbriše se Ron-
ner Matilda in vpiše Žundč Stane, novi poslovodja.
Pri prodajalni št. 9, Mojstrana 19 se izbriše Pogačar Katarina in vpiše Rekar Mara, nova poslovodkd-nja.
Pri prodajalni Št. 10, Jesenice, Cesta bratstva in enotnosti 4 se po preimenovanju in preštevilčenju ulic in cest vpiše sprememba naslova v Jesenice, Cesta maršala Tita 68.
Pri prodajalni št. 14, Blejska Dobrava 75 se izbriše Lamovšek Anica in vpiše Ertelj Terezija, nova poslovodkinja.
Rg I 55/7	1579
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Otok«, Kostanjevica na Krki.
Dosedanji v. d. direktorja Barbič Ivan je odslej direktor podjetja.
Izbrišeta se podpisovavki Butara Martina in Djurekovič Marija ter vpišeta Lekše Marija, nova računovodkinja in Kukec Ladko, poslovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodkinje.
Pri prodajalni št. 3, Prekopa se rizširi poslovni predmet na naftne derivate (petrolej); izbriše se Cvelbar Slavko in vpiše Žarn Anton, novi poslovodja.
Pri prodajalni št. 2, Kostanjevica, Ljubljanska cesta se izbriše Barbič Ivan in vpiše Kovačič Tončka, nova poslovodkinja.
Pri poslovalnici št. 4, Podbočje se razširi poslovni predmet na usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine.
Pri poslovalnici št. 5, Šutna pri Podbočju se razširi poslovni predmet še na usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine.
Pri prodajalni št. 6, Črneča vas se razširi poslovni predmet na usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine; izbriše se Sev-šek Anton in vpiše Jordan Stanko, novi poslovodja.
Rg II 191/5	1377
I-jubljana, 8. maja 1962.
813.
Besedilo: Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis«, Ljubljana.
Poslovni predmet podjetja se pod točko f spremeni in glasi odslej: f) montaža in demontaža gradbenih konstrukcij, nakupovanje in vskladiščenje ter predelovanje lesa in razrez hlodovine na žagarskem obratu na Trati v Škofji Loki z izkoriščanjem kapacitete do letne količine 6.000 m3 hlodovine, dalje pohištveno in gradbeno mizarstvo ter prodaja surovin.
Rg III 463/32	1469
Besedilo: »Jugotehmka«, trgovsko podjetje s tehničnim materialom, Ljubljana.
Vpiše se poslovalnica »El ek trovah, Ljubljana, Mestni trg 15, ki prodaja akustične aparate in elektrotehnični material. Poslovodja je Mežnarek Karel. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Poslovalni-
/
co je ustanovil delavski svet podjetja, sklep z dne 51. V. 1961, dovoljenje 0'bč, LO Ljubljana-Center z dne 26. L 1962, št. 10-330, v zvezi s sklepom istega odbora z dne 21. II. 1962, št. 10-330/62.
Rg I 17/9	14172
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Ljubljanske mlekarne«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev obrtne delavnice Slaščičarstvo, medičarstvo in svečarstvo, Ljubljana k temu podjetju.
S pripojitvijo delavnice je nastala nova poslovna enota:
slaščičarski obrat, Ljubljana, Titova 175, ki izdeluje in prodaja slaščice na drobno in debelo. Poslovodja je Artič Vinko. Poslovna enota nima samostojnih .pravic.
, Rg V 816/13	1389
Besedilo: Podjetje za snemanje filmov in televizijskih iger »Viba-film«, Ljubljana.
Direktor podjetja je Hojan Tone.
Dosedanji v. d. direktorja Loboda Miha podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja.
Rg V 702/6	1468
Ljubljana, 9. maja ,1962.
814.
Besedilo:	»Planika«, industrija
obutve, Kranj.
Vpiše se pripojitev čevljarne »Storžič«, Visoko k temu podjetju.
Rg II 213/I1'51	1459
Besedilo: Gostinsko podjetje, Stara Fužina.
Izbriše se Sest Anton in vpiše Sodja Francka, nova računovodkinja.
Rg I 85/5	1456
Besedilo:	Kmetijsko posestvo,
Škofja Loka.
Vpiše se pripojitev podjetja »Mesnina«, Škofja Loka k temu podjetju.
Besedilo odslej: Kmetijsko gospodarstvo, Škofja Loka.
Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu tako. kot nadrobno naštevajo potrjena pravila.	,
S pripojitvijo podjetja »Mesnina«, Škofja Loka se vpišejo tele poslovne enote:
prodajalna mesa in mesnih izdelkov, Škofja Loka, Cankarjev jrg 1, poslovodja je Bogataj Matevž;
prodajalna — poslovalnica št. _5, Zgornje Bitnje 49, poslovodja je Hafner Alojz;
prodajalna — poslovalnica št. 4, Škofja Loka. Spodnji trg 9, poslo-vodkinja je Bogataj Ivanka;
prodajalna — poslovalnica št. 6. Ljubljana, Rudnik 30, poslovodja je Lonterič lože;
prodajalna — poslovalnica št. 7. Škofja Loka, Trata — kolodvor 33, posiovodja je Titovec Alojz;
prodajalna — poslovalnica št. 5S. Ljubljana, Viška 22, poslovodja je Škerl Viktor;
prodajalna — poslovalnica št. 9, Ljubljana, Šentvid 28, poslovodja je Cirman Srečko;
prodajalna — poslovalnica št. 10, Ljubljana-Dravlje, Vodnikova 240, ' poslovodja je Ponikvar Lojze;
prodajalna — poslovalnica št. 11, Srednje Gameljne 11, poslovodja je Kos Avgust. Poslovne enote nimajo, samostojnih pravic, poslujejo po potrjenih pravilih podjetja. Prodajalne so prenesene s pripojitvijo podjetja »Mesnine«, Škofja Loka.
Rg II 264/6	1438
Ljubljana, 10. maja 1962.
815.
Besedilo; Trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo »Marelica«, Ljubljana.
Izbrišeta se podpisovavki Kregar Marta in Lab Majda ter vpiše Fister Zofija, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg I 84/11	1471
Besedilo; Obrtna delavnica »Inštalacija«, Škofja Loka.
Obrtna delavnica je bila konstituirana. 27. IV. 1959.
Dosedanji poslovodja do konstituiranja Oblak Vinko je odslej poslovodja delavnice.
Vpiše se podpisovavka Puhar Marija.
Rg U 513/2	1457
Ljubljana, 11. maja 1962.
816.
Besedilo:	Gostinsko podjetje,
Gornja Radgona.
Vpiše se Perš Avgust, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem so-podpisoval vse finančne listine.
Vpišeta se še trle gostišči:
»Gostilna pri veselem kmetu« v Apačah 18, poslovodja je Kovačič Vili, kvalificirani gostinski delavec;
»Gostilna pri Katici« v Vidmu ob Ščavnici 22, poslovodkinja je Hojs Katica, kvalificirana gostinska delavka. Za gostišči podpisujejo pod-pisovavci podjetja in pa poslovodje, vendar ta pa le v mejah poslovanja gostišč in samostojnih pravic. Ustanovitelj je gostinsko podjetje, Gornja Radgona, sklep delovnega kolektiva z dne 13. XI. 1961, dovoljenje Obč. LO Gornja Radgona z odločbama z dne 8. I. 1962. Gostišči opravljata gostinske storitve v imenu in na račun podjetja, poslujeta pa po potrjenih pravilih podjetja.
Maribor, 26. marca 1962.
Rg 1015/11-12	1094
817.
Besedilo:	Gostinsko podjetje,
Gornji Petrovci.
Izbriše se sopodpisovavec podjetja Šanko Vendel, upravnik knjigovodsko-revizijskega zavoda Gornji Petrovci in vpiše Kučan Koloman. novi računovodja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpisoval vse finančne listine.
Pri gostišču »Pri pošti« v Šalovcih se izbriše Bojnec Jože in vpiše novi poslovodja Kovačec Karel, ki bo podpisoval v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic.
Pri gostišču »Pri Krki« v Cepin-cih se izbriše Rituper Jože in vpiše nova poslovodkinja Časar Cecilija, ki bo podpisovala v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic.
Pri gostišču'»Pri Lipi« v Križevcih se izbriše Bertalanič Jože in vpiše nova poslovodkinja Gomboc Irena, ki bo podpisovala v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic.
Maribor, 20. aprila 1962.
Rg 147/1	1201
818.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Pesnica«, Pesnica pri Mariboru.
Izbrišejo se dosedanji poslovodji gostišč in vpišejo novi:
pri gostišču — gostilni »Pri Grozdu« v Mariboru, Šentiljska 71 se izbriše Cegnar Ivan in vpiše Hanžič Jože;
pri gostišča — gostilni »Kerenčič« v Pesnici 59 se izbriše Kuhar Marija in vpiše Roškar Mira;
pri gostišču — gostilni »Pri dobri kapljici« v Šentilju 62 se izbriše Rozman Marija in vpiše Marjan Danica;
pri gostišču — bifeju »Turist«, na bloku v Šentilju se izbriše Marjan Danica in vpiše Križan Marija.
Izbriše se gostišče — gostilna »Pri trti« v Jakobskem dolu. zaradi ukinitve.
Maribor. 26. aprila 1962.
Rg 217/II	1318
819.
Besedilo: Parna pekarna, slaščičarna in medicama, Lenart v Slovenskih goricah.
Izbriše se Felzer Anica/ računovodkinja in vpiše Titan Jožica, honorarna računovodkinja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpisovala vse finančne listine.
Maribor. 27. aprila 1962.
Rg 21/11-10	1310
820.
Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Graditelj«, Beltinci.
Izbriše se Lešnik Alojzija in vpiše Dornik Anton, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine.
Rg 44/1-51	1416
Besedilo; Podjetje za generalna in	srednja	popravila avtomobilov
»Avtoobnova«, Maribor.
Iz poslovnega predmeta se izbriše izdelava novih svinčenih akumulatorjev znamke »Vesna«.
Rg 170/1-9	1417
Maribor, 5. maja 1962.
821.
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik«, Murska Sobota.
Vpiše	se	razširitev	poslovnega
predmeta še na trgovanje z drvmi.
Rg 223/1	1414
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko »Panonija«, Ptuj.
Vpišeta se tile prodajalni:
»Dolena« v Doleni 3, poslovodkinja je Jazbec Ema;
»Stoperce« v Stopercah 13, poslo-vodkinja je Kosi Milica. Za prodajalni podpisujejo podpisovavci podjetja in pa poslo'vodkinji, ti pa le v mejah poslovanja prodajaln in samostojnih pravic. Ustanovitelj je trgovsko podjetje na veliko »Panonija«, Ptuj, sklep delavskega sveta z dne 8. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Ptuj z odločbo z dne 20. IH. 1962, št. 05-16/6-61. Prodajalni prodajata v imenu in na račun podjetja, poslujeta pa po potrjenih pravilih podjetja.
Rg 12I7/IV-54	1454
Maribor, 6. maja 1962.
822.
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Mlin — testenine«, Maribor.
Pri obratu družbene prehrane v Mariboru se izbriše Šoštarič Rudi in vpiše novi poslovodja Kocijančič Alojz, ki bo podpisoval za obrat v mejah poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic.
Maribor, 8. maja 1962.
Rg 3JI-60	1423
823.
Besedilo: Tovarna čokolade, bonbonov, keksov in pecilnih praškov »Sana«, Hoče.
Izbriše se Šorgo Rudi, direktor.
Vpiše se, da je Čertalič Bojko odslej v. d. direktorja, ki bo za podjetje podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih podjetja.
Rg 54/11	1421
Besedilo: Tovarna čevljev, Maribor.
Izbriše se Matela Leopold in vpiše Gradišnik Marija, nova računo-vodkinja prodajaln, ki bo kot računovodkinja podjetja in prodajaln sopodpisovala za podjetje skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom vse finančne listine.
Rg 206/1	1425
Maribor, 9. maja 1962.
824.
Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Gornja Radgona.
Vpiše se pripojitev industrijskega podjetja »Mesodzdelki«, Gornja Radgona k temu gospodafstvu.
Rg 55/11-31	1427
. Besedilo: Trgovsko podjetje »Gasilska oprema«, Ljubljana.
Vpiše se trgovsko predstavništvo v Mariboru, Koroška 12, ki sklepa Pogodbe o nakupu in prodaji blaga T imenu in na račun podjetja. Vodja predstavništva je Pšeničnik An~ ton, ki podpisuje v mejah poslovanja in samostojnih pravic predstavništva vse pogodbe in druge listine. Ustanovitelj je trgovsko podjetje ^Gasilska oprema«, Ljubljana, sklep delavskega sveta z dne 13. III. 1962, dovoljenje Obč. LO Maribor-Cen-jer z odločbo z dne 9. IV. 1962, Sit. 023-10/62-04/3. Predstavništvo opravlja svoj poslovni predmet v imenu 'n na račun podjetja.
Rg 362/1-2	1429
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Maribor.
Vpiše se, da je Vadnjal Boris odslej direktor.
Besedilo odslej: Podjetje za visoke gradnje »Stavbar«, Maribor.
Rg 93/1-33	1424
Besedilo: Obrtno podjetje »Obrtnik«, Murska Sobota.
Izbriše se Horvat Karel in vpiše Fujs Alfred, novi računovodja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpiso-val vse finančne listine.
Rg 196/1-15	1426
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec.
Glede na pripojitev trgovskega podjetja »Planika«, Slovenj Gradec se vpišejo tele poslovne enote:
v »Stanem trgu« pri Slovenjem Gradcu, poslovodja je Praprotnik Ivan;
»Podgorje« v Podgorju pri Slovenjem Gradcu, poslov od kin j a je Gorše Anica;
»Šentilj« v Šentilju, poslovodki-nja je Zaveršnik Marija;
»Dolič« v Doliču, poslovodkinja je Naveršnik Ivanka;
»Suhi dol« v Suhem dolu pri Slovenjem Gradcu, poslovodja je Umek Karel;
»Železnina« v Slovenjem Gradcu, Glavni trg 45, poslovodja je Pa-njek Vinko;
»Manufaktura« v Slovenjem Gradcu, Glavni trg 45, poslovodkinja je Veber Ivanka;
»Steklo — pohištvo« v Slovenjem Gradcu, Glavni trg 46, poslovodja je Cesar Ferdo;
»špecerija« v Slovenjem Gradcu, Glavni trg 45, poslovodja je Matjašič Jože;
»Gorivo« v Slovenjem Gradcu, Glavni trg 46, poslovodja je Triler Franc. Za prodajalne podpisujejo podpisovavci podjetja in pa poslovodje. ti pa le v mejah poslovanja prodajaln in samostojnih pravic. Ustanovitelj je trgovsko podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec, sklep delavskega sveta z dne 29. XII. 1961, dovoljenje Obč. LO Slovenj Gradec z odločbo z dne 7. III. 1962, št. 023--8/62-3/2. Prodajalne prodajajo v imenu in na račun podjetja, poslujejo pa po potrjenih pravilih podjetja.
Rg 175/III	1437
Besedilo: Obrtno podjetje »Avto-strojni servis«, Slovenska Bistrica.
Izbrišeta se Knez Zvonko in Neu-hold Stanko ter vpišeta Žolnir Hine, novi direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in	pravilih	podjetja, Pušnik Marjana,	nova	računovodkinja, pa bo
skupaj z direktorjem sopodpisovala vse finančne listine.
Rg 237/11-23	1431
Maribor, 10. maja 1962.
825.
Besedilo: Kmetijsko gozdno gospodarstvo, Lendava.
Vpiše se pripojitev obrtnega podjetja »Mizarstvo«, Lendava k temu gospodarstvu.
Glede na pripojitev obrtnega podjetja »Mizarstvo«, Lendava se razširi poslovni predmet podjetja še na proizvodnjo vseh vrst pohištva in drugih lesnih izdelkov, tapetništva in pleskarstva ter na prodajo pohištva in lesnih izdelkov.
Rg 32/1-34	1436
Besedilo: Tovarna železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor.
Vpiše se pripojitev Livarne in tovarne strojev, Hoče k tej tovarni.
Glede na pripojitev Livarne in tovarne strojev, Hoče se vpiše razširitev poslovnega predmeta podjetja še na livanje odlitkov sive litine, izdelovanje modelov za livarne, izdelovanje kmetijskih strojev in naprav, strojnih delov ter razna popravila kmetijskih in drugih strojev, orodij'in naprav.
Rg 91/1	1439
Besedilo: Obrtno podjetje »Elek-trokovinar«, Ptuj.
Vpiše se, da je Gumzej Ivan odslej direktor.
Rg 202/1V-8	1458
Maribor, 12. maja 1962.
826.
Besedilo: Tovarna meril, Slovenj Gradec.
Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu tako, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila.
Maribor, 14. maja 1962.
Rg 107/Til	1441
Izbrisi
UKrožna gospodarska sodišCa razglašajo:
827.
Besedilo:	»Veluroplastik«, Hru-
ševje, v izgradnji.
Zaradi pripojitve h kovinskemu podjetju »Liv«, Postojna.
Koper, 23. aprila 1962.
Rg II b 130/7	1264
828.
Besedilo: Damsko frizerski salon, Ljutomer.
Zaradi pripojitve k stanovanjski skupnosti, Ljutomer, kot servisna delavnica.
Maribor, 8. maja 1962.
Rg 79/11	1432
829.
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Mesoizdelki«, Gornja Radgona,
Zaradi pripojitve h kmetijskemu gospodarstvu, Gornja Radgona.
- Maribor, 10. maja 1962.
Rg 12/11-17	1433
830.
Besedilo: Obrino podjetje »Mizarstvo«, Lendava.
Zaradi pripojitve h Kmetijsko gozdnemu gospodarstvu, Lendava.
Maribor, 12. maja 1962.
Rg 60/1-20	1435
Register
samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo’
831.
Besedilo: Center za napredek gospodinjstva, Domžale.
Naloge zavoda so: pomagati stanovanjskim skupnostim in drugim organizacijam pri ustanavljanju šolskih kuhinj, delavskih menz, pralnic, kopalnic, servisov za pomoč gospodinjstvom, konservirnih centrov in drugo s tem, da pomaga s strokovnimi nasveti in usposabljanjem osebja, ki upravlja navedene ustanove.
Ustanovitelj: Obč. LO Domžale, odločba št. 131/1 z dne 21. IX. 1961.
Zavod upravlja upravni odbor in upravnica Ostrovršnik Božena, ki zavod zastopa in zanj v vseh zadevah podpisuje.
Domžale, 31. marca 1962.
St. 02-23/62-2/3	998
832.
Besedilo: Zavod za izmero in kataster zemljišč Koper, Koper, Ul. Patricea Lumumbe 1.
Zavod vodi evidenco nad izvajanjem vseh geodetskih del; daje soglasje k pogodbam in naročilom za vsa geodetska dela, ki 'so vezana na mrežo stalnih geodetskih točk; strokovno sodeluje pri sklepanju pogodb za geodetska dela, ki jih naročajo občinski ljudski odbori, nadzoruje njihovo izvajanje in prevzema izgotovljene načrte, karte in operate; nadzoruje in obnavlja mrežo stalnih geodetskih točk Jtri-angulacijskih, poligonometričnih, poligonskih, nivelmanskih); sodeluje z vsemi organi, zavodi in organizacijami, ki so zainteresirani na opravljanju geodetske in katastrske službe; registrira po naročilih na posebnih načrtih podzemeljske naprave na območju mest Koper, Izola in Piran in v drugih naseljih, kjer so take naprave (podzemeljski kataster); izkoličuje po naročilih na podlagi odobrenih projektov gradbene in regulacijske načrte ter objekte, nadzira njihovo pravilno situiranje v naravi v horizontalnem in vertikalnem smislu; zbira po naročilih geoteznične podatke _o nosilnosti tal in opazuje morebitne pomike visokih gradenj.
Ustanovitelj: Obč. LO Koper z odločbo št. 022-3/62 z dne 2i8. IH. 1962. Za zadeve in naloge’ zavoda je pristojen svet za družbeni plan m finance Obč. LO Koper.
Organi zavoda so: svet zavoda, ki štete tl članov in upravni odbor s 5 člani. Direktor zavoda je po svojem položaju član sveta in član upravnega odbora.
Pooblaščenca za podpisovanje in zastopanja zavoda sta Miklavčič Karel, direktor in Grdina Petra, računovodkinja.
Koper, 13. aprila 1962.
Št. 021-022-3'/62	1166
853.
Besedilo: Zavod za pravno pomoč Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7.
Delovno področje in naloga zavoda je: Dajanje pravne pomoči državljanom, hišnim svetom, stanovanjskim skupnostim, družbenim organizacijam, gospodarskim in drugim organizacijam. Pravna pomoč obsega: Dajanje ustnih prav-. nih nasvetov, sestavljanje vlog, prošenj, predlogov, pritožb in drugih zahtevkov; sestavljanje tožb, pogodb, oporok, izjav itd.; zastopanje na obravnavah in narokih pred rednimi sodišči v pravdnem postopku, v upravnih sporih in v kazenskem postopku glede uveljavljanja premoženjskopravnih zahtevkov ter zastopanje pred upravnimi organi v upravnem postopku, zavodi, ki opravljajo javno službo in organizacijami; dajanje pravne pomoči državljanom za sklenitev poravnave; pravna pomoč tudi v stvareh, v katerih jo po posebnih predpisih dajejo sodišča in drugi organi.
Zavod je ustanovil Obč. LO Ljub-Ijana-Vič-Rudnik z odločbo št. 022--20/62.,z dne 31. HI. 1962. Organ, pristojen za zadeve im naloge zavoda je svet za splošne in notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. Zavod upravlja direktor in upravni odbor, ki šteje pet članov.
Zavod zastopa in zanj podpisuje v. d. direktorja Jolušič Dušan. Finančne in materialne listine sopod-pisuje Černe Elda.
Ljubljana-Vič-Rudnik.
113. aprila 1962.
Št. 72-4/62	1090
834.
Besedilo: Univerza v Ljubljani, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Ljubljana, Lepi pot 11.
Inštitut skrbi za znanstveni napredek na področju matematike, fizike in mehanike, ter za skladnost pouka teh osnovnih predmetov na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani; izpopolnjuje znanstveno-raz-iskovalne metode in postopke; objavlja izsledke svojega znanstvenega in strokovnega dela; proučuje možnosti in oblike praktične uporabe izsledkov svojega znanstvenega in strokovnega dela; sodeluje pri pedagoškem delu in pri sestavljanju učnih načrtov fakultet, na katerih se poučujejo matematika, fizika in mehanika in sorodni predmeti; sodeluje s prizadetimi fakultetami pri organiziranju in izvajanju študija tretje stopnje in posebnih oblik študija za vzgojo znanstvenega naraščaja in za izpopolnjevanje strokovnjakov; daje mnenja o sistemizaciji učnega in po-možno-učnega osebja ter o namera-
vanih razpisih in nastavitvah učnega in pomožnega učnega osebja za predmete tistim fakultetam, na katerih se ti predmeti poučujejo; sodeluje s sorodnimi domačimi in tujimi znanstvenimi zavodi in organizacijami; sodeluje z gospodarskimi kulturnimi in družbenimi organizacijami.
Zavod je ustanovil univerzitetni svet Univerze v Ljubljani s statutarno odločbo sveta ljubljanske Univerze z dne 28. IV. 1960, št. 01--05118-60. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda je svet Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko. Zavod upravlja in vodi svet, uprava in direktor.
Inštitut zastopa in podpisuje v vseh zadevah direktor prof. dr. ing. Kuhelj Anton. Finančne listine podpisuje računovodkinja Gortnar Pavla in za manjše administrativne zadeve administratorka Vižin Jelka.-Ljubljana-Vič-Rudnik,
16. aprila 1962.
Št. 72i/2-62	1230
835.
Besedilo: Zavod za zaposlovanje delavcev Murska Sobota, Murska Sobota, Trubarjev drevored 4.
Delovno področje zavoda in naloge zavoda so določene nadrobno v potrjenih pravilih.
Ustanovitelj: Obč. LO Murska Sobota, št. V-03-35/5-1960 z dne 29. XII. 1960. Za zadeve in naloge je pristojen svet za delo in delovna razmerja Obč. LO Murska Sobota.
Zavod upravlja svet zavoda, ki šteje 21 članov.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Štiblar Franc, direktor, Luta-rič Evgen, računovodja in Jenko Dušan, referent za zaposlovanje, vsi v mejah pooblastil.
Murska Sobota, 24. aprila 1962.
Št. 022-11/1962-2	1234
836.
Besedilo: »Muzej Kamnik«, Kam-nik-Zaprice 12.
Muzej skrbi za gradivo, ki je pomembno za ljudsko izobraževanje ter za znanost in umetnost. Pri tem ima posebno tele naloge: sistematično zbira — posebno na območju občine Kamnik — ureja, hrani in proučuje muzejsko gradivo ter pri tem sodeluje z drugimi muzeji, arhivi, znanstvenimi zavodi, zavodi za spomeniško varstvo in podobnimi zavodi; razstavlja za ljudsko izobraževanje pomembno muzejsko gradivo; širi zanimanje za muzejsko gradivo s tem, da sestavlja muzejske kataloge in vodiče, prireja predavanja in občasne razstave in oglede pod strokovnim vodstvom, objavlja članke in podobno: omogoča strokovno in znanstveno proučevanje vsega muzejskega gradiva. Pri izvrševanju rednih nalog se muzej povezuje s šolami ter zavodi in organizacijami za ljudsko prosvetno izobraževanje.
Ustanovitelj: Obč. LO Kamnik, odločba št. Ola-1-6-21/1-61 z dne 14. XII.	Za zadeve in naloge za-
voda je pristojen svet za kulturo in prosveto Obč. LO Kamnik. Zavod vodita muzejski svet in ravnatelj.
Zavod zastopata in zanj podpisujeta^ Prof. Zabrič Srečko, ravnatelj in Videirvol Sonja, tajnica. Kamnik, 2i7. aprila 1%2.
St. 0t22-11-1/62-6	1069
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 83?.
Besedilo:	»Zavod za zadružno
gradnjo OLO Ljubljana«, Ljubljana Trg VIL kongresa ZKJ 1.
Izbrišeta se Vakselj Bojan in Cesnik Vladimir, šef finančno-komer-cialnega oddelka ter vpišejo novi pooblaščenci za zastopanje in podpisovanje zavoda: Ing. troši Slavko, novi direktor, dosedanji v. d. šefa Tehničnega oddelka, Urh Etel-ka, šefinja finančno-komereialnega oddelka, in ing. Veber Franc, šef tehničnega oddelka, Ljubljana-Bežigrad, 30. marca 1962.
Št. 022-8/62-1	1085
838.
Besedilo: »Gospodarsko razstavišče«, Ljubljana, Titova 50.
Izbrišeta se Heller Ivan, direktor in Zupančič Rajko ter vpišeta nova pooblaščenca za zastopanje in podpisovanje zavoda: Kušar Karel, glavni direktor in Zupančič Nuša-Ana, nova direktorica gospodarsko-računskega sektorja, kot sopodpi-sovalka vseh finančnih listin. i Ljubljana-Bežigrad, 25. aprila 1962.
Št. 022-9/62-1	1229
839.
Besedilo:	»Obratna ambulanta
kartonažne tovarne«, Ljubljana, Čufarjeva 16.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: upravnica ambulante dr. Lapajne Marnja, podpisuje samostojno; v njeni odsotnosti podpisuje dr. Maher Cecilija, finančne listine so-podpisuje računovodja Grintaj Jože.
Ljubljana-Center, 23. aprila 1962.
Št. 4-022/62	1271
840.
Besedilo: Zdravstveni dom, Ljutomer.
Izbriše^ se Perc Ljudmila in vpiše Čebašek Ljudmila, nova knjigo-vodkinja.
Ljutomer, 20. aprila 1962.
Št. 02-23,/1	1233
841.
Besedilo: Zdravstveni dom. Murska Sobota.
Izbriše se dr. Gregorc-Kastelic Anica in vpiše nov upravnik dr; Gruškovnjak Štefan.
Zavod zastopa upravnik dr. Gru-škovnjak Stefan.
Finančne listine podpisujeta Kar-doš Jože. pomočnik upravnika ter Malačič Božidar, računovodja. V odsotnosti računovodje podpisuje finančne listine Hartman Rozalija, finančna knjigovodkinja.
Izbr iše se Pef h a vec-Ivanc Angela.
Murska Sobota, 5. aprila 1962. Št. 022-7/1962-2	’
842.
Besedilo: Lekarna, Sežana.
Izbriše se Milavec Jožica.
Sežana, 21. aprila 1962.
Št. 022-3/62-3	1228
Izbrisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
843.
Besedilo:	»Zavod za komunalne
dejavnosti občine Ljubljana-Bežigrad«, Črnuče 173.
Zaradi preosnovanja v komunalno podjetje »Brinje-Bežigrad« v Črnučah 173.
Ljubljana-Bežigrad, 27. aprila 1962.
Št. 002-12/62-1	1070
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 120.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Izola.
Pri poslovalnici v Izoli, Trg 22. julija se poslovni predmet razširi še na prodajo svežih jajc.
Koper, 30! marca 1962.
Zadr II b 33/122	1165
121.
Besedilo:	Kmetijska zadruga
»Kras«, Sežana.
Vpišeta se nadaljnji neposredni delavnosti:
mesnica št. 2, Sežana, in mesnica št. 3, Divača — s poslovnim predmetom: Prodaja mesa in mesnih, izdelkov.
Koper, 28. aprila 1962.
Zadr I b 37/20	1404
122.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Nova Gorica.
Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge, Levpa k tej zadrugi.
Koper, 15. maja 1962.
Zadr I a 35/19	1452
123.
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Megrad IH«, Ljubljana.
Izbriše se Plešec Alojz in vpiše Krajnik Jože, novi predsednik u. o. in podpisovavec.
Ljubljana, 17. aprila 1962.
Za dr V 518/4	1067
(24.
Besedilo: »Pleteks«, obrtna na-bavno-prodajna zadruga pletilcev z o. j., Ljubljana.
Izbrišejo se: Dežman Pavla, Rozman Frančiška, Brišnik Juro, Gostiša Viktor in Zadnek Božena ter vpišejo novi člani upravnega odbora:	Lazar Janja, Contala Angela,
Pevec Božena, Traun Pavla in Savnik Štefka.
Izbrišeta se podpisovavki Rozman Frančiška in Magorš Jana ter vpišeta Lazar Janja, tajnica u. o. in Brišnik Juro, upravnik, kot nova podpisovavca.
Ljubljana, 24. aprila 1962.
Zadr III 179/13	1341
125.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Dovje-Mojstrana.
Izbriše se delavnost prikazovanja filmov — kinodelavnost iz 2. člena pod točko j zadružnih pravil. Ljubljana, 28, aprila 1962.
Zadr I 86/13	1343
126.
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Medvode.
Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge, Smlednik in kmetijskega posestva KZ, Medvode k tej zadrugi.
Na seji zadružnega sveta dne 15. V. 1961 so bila sprejeta nova zadružna pravila.
Zadruga posluje odslej po novem poslovnem predmetu, ki se med drugim glasi: Kmetijska proizvodnja na zemljišču v družbeni lastnini, na zemljišču vzetem v zakup in na zemljišču, ki ga uporablja zadruga na podlagi kakšnega drugega pravnega naslova; kmetijska proizvodnja na zemljišču individualnih kmetijskih proizvajavcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja; gozdna proizvodnja na zemljišču v družbeni in državljanski lastnini v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja, vključno z gojitvijo, nego in varstvom gozdov ter skrb za gozdne komunikacije; opravljanje strojnih in drugih storitev ter nudenje strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko in gozdno proizvodnjo.
Zadruga opravlja gospodarske delavnosti na področju gozdarstva in sicer: i. gojenje, varstvo in izkoriščanje gozdov v državljanski lastnini, 2. vzdrževanje in gradnja gozdnih komunikacij, objektov in naprav, 3. odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz omenjenih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam. Delavnosti pod 1 in 2 izvršuje zadruga tudi na območju kmetijske zadrugo, Ljub-Ijana-Sentvid na podlagi pogodbe s to zadrugo.
Po uradni dolžnosti se izbrišejo vpisi O' deležih in jamstvu.
Zadr I 12/12	1361
Besedilo:	Gozdarsko-lesna po-
slovna zveza, Novo mesto.
Poslovna zveza je prenehala poslovati in prešla v likvidacijo. Firma zveze kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je An-doljšek Jože. Izbrišejo se podpiso-vavci Šmid Stane, Pečlin Majda, Šukle Amalija, Zalokar Jože, Somrak Tone in Kebe Ludvik.
Zadr IV 367,/8	1 337
Ljubljana, 3. maja 1962.
12?.
Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. Univerza, Ljubljana.
Izbriše se podpisovavec ing. Vogelnik Blaž, vpiše pa Selih Alenka, predsednica upravnega odbora.
Ljubljana, 9. maja 1962.
Zadr VI 566/2	1358
128.
Besedilo: Kmetijska zadruga »Zeleno polje«, Martjanci.
Vpiše se, da je Kuhar Jože odslej direktor.
Maribor, 10. maja 1962.
Zadr 253/1-8	1442
129.
Besedilo: Stanovanjska zadruga Predilnice in tkalnice, Maribor.
Izbriše se Rataj Milan in vpiše novi podpisovavec zadruge Gaube Ivan, novi predsednik upravnega odbora, ki bo podpisoval v odsotnosti upravnika z istimi pooblastili.
Maribor, 11. maja 1962.
Zadr 258/1-4	1445
130.
Besedilo:	Kmetijska gozdarska
zadruga, Gornji Petrovci.
Izbriše se poslovni predmet: Gozdna operativna delavnost, odkupovanje gozdnih sortimentov in oddaja na trg istih po pristojni poslovni zvezi.
Vpiše se tale poslovni predmet: a) Gojenje, varstvo in izkoriščanje državljanskih gozdov; b) vzdrževanje gozdnih komunikacij, objektov in naprav v državljanskih gozdovih; c) odkup in prodaja gozdnih sortimentov in drugih proizvodov iz zasebnih gozdov neposrednim koristnikom ali njihovim nabavnim organizacijam. Zadruga sme delavnosti, navedene pod točko a in b izvrševati tudi na območju kmetijske zadruge, Salovci in to na podlagi posebne pogodbe med njo in to zadrugo.
Vpiše se dovoljenje za začetek dela v delavnosti s področja gozdarstva, ki so navedene v ustanovnem aktu.
Vpiše se gozdarski obrat »Bor« v Petrovcih, Gornji Petrovci, ki posluje po potrjenih zadružnih pravilih. V. d. poslovodje je Horvat Slavko. Za obrat podpisujejo podpi-sovavci zadruge in pa Horvat Slavko, gozdarski tehnik, kot v. d. poslovodje obrata, vendar ta le v mejah poslovanja obrata in njegovih samostojnih pravic. Ustanovitelj je Kmetijska gozdarska zadruga, Gornji Petrovci, sklep zadružnega sveta z dne 6. XII. 1961, dovoljenje Obč. LO Petrovci-Salovci z odločbo z dne 2. H. 1962, št. 2/1-66/1-62. Obrat opravlja svoj poslovni predmet v imenu in na račun zadruge. Kmetijska zadruga odgovarja za obveznosti, ki nastanejo iz delavnosti poslovne enote samo do vrednosti 150.800 din, do katerega zneska lahko obrat sklepa pogodbe.
Maribor. 12. ,ma (a 1962.
Zadr 130/i	t446
Objave
L 12/57-458	4799
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je z odločbo, opr. št. L 12/57-422 z dne 27. V. 1961 zaključilo postopek prisilne likvidacije zoper Trgovsko podjetje »Zadružnik«, Ljutomer, v prisilni likvidaciji. Po sklepu tega sodišča Reg št. 81/11 z dne 2. IV. 1962 je bil pre-zadolženec Trgovsko podjetje »Zadružnik«, Ljutomer v prisilni likvidaciji tudi že izbrisan iz tusodnega registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče, Maribor, dne 16. aprila 1962.
L 1/61-71	5436
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru . je z odločbo, opr. št. L 1/61-34 z dne 7. IX. 1961 zaključilo postopek prisilne likvidacije zoper prezadolženca Gostišče, Zgornji Duplek, v prisilni likvidaciji. Po sklepu tega sodišča Reg št. 6i/!II-7 z dne 20. IV. 1962 je bilo Gostiščp, Zgornji Duplek, v prisilni likvidaciji tudi že izbrisano iz tusodnega registra gospodarskih organizacij. Okrožno gospodarsko sodišče, Maribor, dne 9. maja 1962.
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 16/60-16	5651
Ploj Katarina, kmetica z Dunaja, Apfelgasse 6, je umrla 20. VIII. 1947 brez oporoke. E>o dediščine imajo pravico poleg drugih tudi Ploj Jožef in Ploj Bogomir iz Kanade, Safnauer Alojzija iz ZDA ter neznani hčerki predumrle zapustniči-ne sestre Ploj Marije, dalje Malej Neža iz Graza in Perko Marija, neznanega bivališča, ki naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljena za skrbnico Duh Zinka, uslužbenka tukajšnjega sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 25. decembra 1962.
O 8/61-11	5540
Razlag Tomaž, gradbeni delovodja iz Godemarec 15, je umrl 17. I. 1961 in zapustil oporoko. Druže-vič Martin, pogrešanec iz druge svetovne vojne, nazadnje stanujoč v Mariboru, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljena za skrbnico Novak Dana, tusodna uslužbenka. Po preteku enoletnega roka bo opravilu sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljene skrbni-
ce, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 7. maja 1962.
O 18/62-9	5652
Golenko Marija roj. Muršič, posestnica iz Gibine 23, p. Ljutomer, je umrla 24. XII. 1961 brez oporoke. Do dediščine imata pravico med drugimi tudi Golenko Edi-in Busker Genovefa roj. Golenko, oba neznanega bivališča, ki naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljen za skrbnika Rajh Ivo, tusodni uslužbenec. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zanuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 15. maja 1962.
0	96/62-3	5105
Flisar Elizabeta roj. Divjak, kmetica iz Skakovec 40, je umrla 18. I. 1962 brez oporoke. Sin Flisar Štefan iz Skakovec, zdaj nekje v Avstraliji, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Bertala-mič Franc, kmet iz Skakovec 31. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 5. maja 1962.
Amortizacije
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje oravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
1	R 68/62-2	4828
Poljanec Jožef, čevljar v Sebe-
njah 31, prosi za amortizacijo hranilne knjižice, št. 2944, izdano od Komunalne banke v Tržiču, štev. 607-16-70-6400, s saldom 102.347 din na ime Poljanec Jože. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Kranju, dne 50. marca- 1962.
Razne objave
Razpisi
Št. 110-1/62-2/5	5653
Komisija za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Laško razpisuje tale delovna mesta:
pravnega referenta. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse ;
referenta za varstvo družine in skrbništvo. Pogoj: višja šola za socialne delavce ali srednja šola z nekaj let prakse;
referenta za premoženjskopravne zadeve. Pogoj: pravna fakulteta, 3 leta prakse ali višja strokovna izobrazba in 5 let prakse;
davčnega kontrolorja. Pogoj: višja upravna šola in 3 leta prakse;
načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse.
Komisija
St. 628/1-62	5872
Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za tekstilno tehnologijo mesto rednega asistenta pri katedri za mehansko tehnologijo vlaknin. Pogoj: diplomiran inženir strojništva ali tekstilne tehnologije. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosivci viole v 30 dneh od te objave v tajništvu fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7/1.
Fakultetni svet
St. 01-313/1-62	5787
Znanstveni svet inštituta za slovenski jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti razpisuje v leksikološki sekciji inštituta delovno mesto
višjega strokovnega sodelavca za leksikografijo. Kandidati morajo imeti diplomo filozofske fakultete /slavistike) in izpolnjevati pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in iz 56. člena zakona o oir-anizaciji znanstvenega dela. Kol-ovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki naj vlože prosivci v 15 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3.
Znanstveni svet
St. 110-1/62-1	5711
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Šoštanj razpisuje po 33. in 165. členu zakona o javnih uslužbencih prosta delovna mesta v upravnih organih Obč. LO:
1.	referenta za premoženjskopravne zadeve. Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazba z nekajletno prakso;
2.	stenodaktilografa. Pogoj: 2-let-na administrativna šola s prakso;
3.	referenta za analize osebnih dohodkov v gospodarstvu. Pogoj: srednja šola,- višja ali visoka strokovna izobrazba. Priglasitveni rok je 15 dni po tej objavi. Ponudbam je treba priložiti dokumente, ki se zahtevajo za sprejem v službo po 31. členu zakona o javnih uslužbencih.
Komisija
Objava
Št. 01-4609/1-62	5788'
Ukinitev pomožne pošte Dne 31. maja 1962 se ukine pomožna pošta Ambrus, Celotni ofco-bš pomožne pošte je priključen Pošti Zagradec.
Podjetje za ptt promet v Ljubljani
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem coKu priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje oDveznosti do oodjetlj v likvidaciji, sicer se nodo dolgovi sodno izterjali
št. 2/62	5126
Po 1. členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list LRS', št. 51/53) je Kolarska delavnica v Bočni po odločbi Obč. LO Mozirje, išt 03/2-192/2 z dne 16. XII.
1961	prešla v redno likvidacijo. Likvidator je Hriberšek Franc, uslužbenec Obč. LO Mozirje. Priglasitve ni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št. 023/5-/62-2/1	5401
Samostojni zavod »Avtoservis« v Celju je prenehal poslovati z dnem 31. XII. 1961 in je prešel v likvidacijo. Rok za izvedbo redne likvidacije je 30. VII. 1962. Priglasitve-ni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Št. IV-143/62	5402
Na podlagi sklepa 45. redne seje predsedstva u. o. trgovinske zbornice z dne 4. V. 1962 preneha poslovati gradbeni odbor za gradnjo Trgovske vajenske šole pri trgovinski zbornici. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Trgovinska zbornica - za okraj Celje v Celju
Št. 1/62 ^	5127
Po 1. členu uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list LRS, št. 51/53) je Knjigovodski biro v Mozirju po odločbi Obč. LO Mozirje, št. K-22/62-3/2 z dne 15. II.
1962	prešel v redno- likvidacijo. Likvidator je Hriberšek Franc, uslužbenec Obč. LO Mozirje. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
4575
Čevljarska delavnica, Nazarje je po odločbi Obč. LO Mozirje, štev. 03/2-64/3 z dne 31. XII. 1961 prešla v redno likvidacijo. Liikvidatorica je Korenjak Anica, uslužbenka NB Mozirje. Priglasitveni rok: 30 dni te objave.
Likvidacijska komisija 5262
Kino »Jelka«, Nazarje je p-o odločbi Obč. LO (Mozirje 03/2-K-21 z dne 15. II. 1962 prešel v redno likvidacijo. Lik-vid-ato-ri-oa je Korenjak Anica, uslužbenka NB Mozirje. Priglasitveni rok: 30 dni od te^ objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Abelič Hasan, Velenje, Jenkova 2, zdravstveno izkaznico, številka 023083.	510S
A-demovski Šaban Bajram, Maribor, Jadranska 23, osebno izkaznico, reg. št. 373.	5804
Alilovski Umi, Koper, Gasilska 1, osje-bno izkaznico, /reg. številka 27012 (Koper).	5627
Anžel Iztok, Trbovlje, Trg revolucije 7 c, zdravstveno izkaznico, št. 225503 (Trbovlje).	5604
Apostolovsky Berta, Ljubljana, Prešernov trg 1, osebno izkaznico, reg. št. 20271 (Postojna).	5688
Arnuš Franc, Ljubljana, Grafe-nau-erjeva 9, osebno izkaznico, reg. št. 130450 (Ljubljana).	5689
Arnuš Srečko, Ptuj, Cankarjeva 16, zdravstveno izkaznico, St. 821769 (Ptuj).	5174
Auguštin Marija, Maribor, Dupleška 150, osebno izkaznico, reg. št. 52340.	,	5805
Bašagič Ztata-Marija, Ljubljana, Linhartova 11, osebno izikaznico, reg. št. 4180 (Trbovlje).	5854
Benedičič Jožica, Slatna 7, p. Begunje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 132360.	5360
Berdnik Branko, Ljubljana, Cesta na Brdo 109 b, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5733 Bergant Frančišek, Ljubljana, Ježica 70, delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	5-734
Bernard Minka, Podlonk 33, pošta Železniki, zd-ravstveno izkazni-oo, št. 231968.	\	3719
Bevk Venceslav, Ljubljana, Trg VIL kongresa, indeks biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.	5855
Bezenšek Marija por. Paulič, Ceršak 60, Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 51596.	5806
Bicman Vidosav, MariboT, Gorkega 8, osebno izkaznico, reg. štev. 13118.	5807
Bin Silvester, Ljubljana, Podgo-ra 32, delovno knjižico, štev. 1711 (Genta).	5i775
Bizjak Jože, Novo mesto, Komandanta Staneta 12, osebno izkaznico, reg. št. 11007 (Novo mesto). 5672 Blatnik Frano, Kranj, Cankarjeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 783854.	5654
Bokalič Ivan, Brežice, Brezina 15, osebno izkaznico, reg. številka 1099 (Krško).	5546
Bonin Vilma, Potok 26, p. Koper, delovno knjižico, št. 3346.	5753
Božič Helena roj. Hlede, Koper, Valvazorjeva 45, osebno izkaznico, reg. št. 33935 (Gorica).	5130
Bračič Rudolf, Maribor, Gosposvetska 61, osebno izkaznico, reg. št. 620.	5808.
Brus Ana-Marija, Stanovanjska skupnost. Idrija, delovno knjižico, št. 685455/1712.	' 5-628
Cafnik Vili. Maribor, Zrkovska 160, spričevalo za kvalificiranega električarja, številka 157/61 vaj--182/7.	5810
Cafnik Vili. Maribor, Zrkovska. 160, šolsko spričevalo elektrostroke, reg. številka 113/3, izdano v Mara- . boru 15. III. 1961.	5809
Cizerl Elizabeta, Maribor, Ulica heroja Vojka 42, osebno izkaznico, reg. št. 2159.	5811
Čamernik Alojz, Ljubljana, Pod hribom 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5690
Čeh Ivana, Kuhova 34, p. J;iršiilici, osebno izkaznico, reg. številka 50837.	5715
Čerič Branko, Maribor, Puncer-jeva 6, osebno izkaznico, številka 100369.	5812
Černe Dobrila, Ljubljana, Malgajeva 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5607
Černivec Viktor, Domžale, Prešernova 6, osebno izkaznico, reg. št. 22565 (Domžale).	5691
Češnjevar Martin, Ljubljana, Ježica 96 a, osebno izkaznico, reg. št. 107829/54 (Ljubljana).	5692
Četrtič Ernest, Maribor, Kidričeva 7 b, preklic o izgubljenem pomočniškem spričevalu elektro stroke, objavljen v ^Uradnem listu LRS«, ker se je našlo.	5813
Čič Ivanka, Velika bfda 11, pošta Hruševje, osebno izkaznico, reg. št. 26954.	5716
Črnilogar Simon, Most na Soči, osebno izkaznico, reg. št. 9065 (Tolmin).	5263
Čvorović Miha, Branik 35, delovno knjižico.	5363
Djinovič dr. Nenad. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX/8, osebno izkaznico, reg. št. 3475/51 (Peč, Srbija).	5776
Djurašin Anton, Ljubljana, To-mačeva 9, delovno knjižico, št. 707 (Sokolovac).	5856
Donko Marija, roj. Knežič, Kamove! 42, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 11367 (Lendava).	5041
Dovjak Leopolda, Razori 2, pošta Dobrova pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, številka 042121 (Ljubljana).	5694
Durakovič Arifa, Mutnik 31, Bosna, zdravstveno izkaznico, številka 170879 (Ogulin).	5857
Erpe Franc, Uršna sela 102, osebno izkaznico, reg. štev. 22995 (Novo mesto).	5673
Eržen Franc. Kropa 49, zdravstveno izkaznico, št. 345628 na ime Eržen Niko.	5298
Fabjan Alojz, Dolenja vas 21, p. Mirna peč, osebno izkaznico, reg. št. 24747 (Novo mesto).	5674
Ferarič Albina, Otiški vrh 64, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 65625.	5755
Ferarič Andrej, Otiški vrh 64, p. Dravograd, osehno izkaznico, reg. št. 64291.	5756
Ferk Frančiška, Selnica ob Muri 8, Šentilj, osebno izkaznico, reg. št. 29247.	'	5814
Fliger Angela, Maribor, Šentiljska 124, zdravstveno izkaznico, št. 281883.	5815
Flisar Marija, Kupšinci 33, pošta Tišina, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, štev. 365910 (M. Sobota).	5658
Frančeškin Karel, Izola, Kosovelova 25, delovno knjižico, reg. št. 5532, ser. št. 389596. ^	5595
Frank Ljudmila, Koper, Jenkova 3, delovno knjižico, št. 590 (Maribor).	5757
Frešer Marija, Maribor, Zg. Radvanje, Opekarska 10, osebno izkaznico reg. št. 59089.	5816
Frišek Albina, Dobrava 16, pošta Ljubljana-Črnuče, osebno izkaznico, reg. št. 94076 (Celje). 5693 Gaber Herman, Serdica 81, pošta Rogašovci, osebno izkaznico, reg. št. 26935.	4806
Gale Ludvik, Ljubljana, Galeto-va 10, delovno knjižico, štev. 3617 (Ljubljana).	5606
Galjašević Hašiin, Komenda pri Kamniku, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5697
Gerenčer Ladislav, Petišovci 93, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, št. 284269 (Lendava).	5264
Germ Ana, Zg. Bistrica 119, pošta Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 193665.	5817
Glamočič Nezir, gradbeno podjetje »Obnova«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v jajcu. 5858 Glavič Jernej, Slovenj Gradec, Heroja Vrunča 7, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. štev. 12824 (Ljubija,na), objavljen v v »Uradnem Isitu LRS«, št. 13 z dne 10. V. 1962, ker se je našla.	,	5608
Godec Ciril, Ljubljana, Wolfova 12, knjižico o pr e d vojaški vzgoji, izdano v Ljubljani leta 1955.	5609
Gogala Snežna, Ljubljana, Resljeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 3322 (Ljubljana).	5698
Gole Alojz, Maribor, Betnavska 28, osebno izkaznico, reg. številka 501706.	5818
Golob Sonja, Maribor, Gorkega 37, osebno izkaznico, registrska št. 20293.	5819
Golob Vaiso, Maribor, Gorkega 57, osebno izkaznico, registrska št. 19788.	_ '	5820
Gorišek Štefka, Mali Videm, pošta Vel. Loka, osebno izkaznico, reg. št. 22246 (Novo mesto). 5760 Gosar Urška, Ljubljana, Titova 206, zdravstveno izkaznico, številka 216655 (Ljubljana).	5735
Gotal Katarina, Maribor, Sokolska 39, osebno izkaznico, reg. štev. 24898.	5821
Grašič Ljudmila, Vrhov dol 16, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 14740.	5822
Grilj Janez, Dole 1, p. Moravče, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 060800 (Domžale).	5642
Grujič Alojzija, Zerjavci, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 7956..	_	5823
Gulič Stanislav, Brje pri Koprivi 2, osebno izkaznico, reg. številka 19313 (Sežana).	3042
Guštin Hinko, Ljubljana, Poljanski nasip 60, osebno izkaznico, reg. št. 2109 (Ljubljana-Center). 5699
Hace Franc, Vrhpolje 43, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. številka 10107 (Kamnik).	5736
Hajnže Alojz, »IMONT«, Dravograd, obrat impregnacija, Otiški vrh, zdravstveno izkaznico, številka 868955 (Celje).	5265
Hidromontaža, Maribor, e vid. tablico za avtomobil, znamke »Com-bd«, št. 3-1405.	5824
Bođić Sulejman, Jesenice, Cesta 1. maja 29 z, zdravstveno izkaznico, št. 504695.	5629
Hrovat Ignac, Livek 23, Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 5594. 5763 Hrušovar Adolf, Trbovlje, Hoch-krautova 21, zdravstveno izkaznico, št. 530608 (Trbovlje).	5605
Hujs Alojz, Gornja Radgona, Apačka 4, osebno izkaznico, reg. št. 8304.	5722
Huseinovič Marija, Ljubljana, Robbova 26, osebno izkaznico, reg. št. 112551 (Ljubljana).	5610
Huso Leopold, Podova 19, p. Rače, osebno izkaznico, reg. številka 34905.	5795
Hutter Karel, Ljubljana, Kebetova 15, osebno izkaznico, reg. številka 87298 (Ljubljana).	5611
Irt Jožko, Zalog 15, Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico, štev. 164517 (Ljubljana).	5700
Jančar Marija, Zg. Draga 11, pošta Višnja gora, osebno izkaznico, reg. št. i20751/56 (Ljubljana). 5643 Janežič Veronika, Pivka, Kolodvorska 9 a, zdravstveno izkaznico, št. 760832 (Postojna).	5701
jarm Jože, Dol. Prapreče 6, pošta Velika Loka, osebno izkaznico, reg. št. 5878 (Trebnje).	5595
Jereb Marija, Podgorica 37, pošta Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 2586,19 (Ljubljana).	5702
Jerebic Karel, Ljubljana, Gras-selijeva 22, osebno izkaznico, reg. št. 6971 (M. Sobota).	5859
Jerman Marija, Petrova vas 12, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 345 (Črnomelj). .	5675
Jesih Marija, Ljubljana, Dolenjska 132, osebno izkaznico, reg. št. 47510/51 (Ljubljana).	5777
Jovanovič Zdravka, Ljubljana, Šišenska 43, delovno knjižico, štev. 430479/1704 (Banja Luka). 5612 Joly Norbertina, Ljubljana, Klu-nova 3. osebno izkaznico, reg. štev. 37500 (Ljubljana).	5737
Juhant Franc, Podboršt 4, pošta Komenda, spričevalo o pomočni-šk-em izpitu kovdnostrugarske stroke, izdano v Ljubljani na obrtni zbornici leta 1952.	5860
Juretič Vlado, Zalog 5, p. Ljub-Ijana-Polje, vojaško potrdilo o stalni nesposobnosti, izdano v Kočevju.	5703
Jurij Marica, Maribor, Betnavska 77. osebno izkaznico, reg. številka 21242.	5825
Kambič Elizabeta (Betka), Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 80147/51 (Ljubljana).	5704
Kastelic Franc, Celje, Razlagova 6, indeks biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.	5778
Kavčič Alojz, Tovarna avtoopre-me, Ptuj, pomočniško spričevalo št. 60/53, izdano 23. X. 1955 od pomočniške izpitne komisije pri obrtni zbornici v Ptuju.	5180
Kavčič Karel, Lipa 16, p. Kostanjevica na Krasu, osebno izkaznico, reg. št. 18205 (Gorica).	5723
Kavčič Kristina, Ravne 8, pošta Tržič, osebno izkaznico, reg. štev. 2131 (Kranj).	5724
Kerec Justina, Drakovci 24, pošta Bučkovci, osebno izkaznico, reg. št. 95817 (Zagreb).	5267
Kern Ivan. Moste 19, p. Komenda, osebno izkaznico, reg. številka 114821/55 (Kamnik).	5779
Klemenc Anton, Br ester ni ca 189, p. Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 890963.	5826
Klemenc Antonija, Hrib pri Kamniku 6, zdravstveno izkaznico, št. 081864 (Kamnik).	5861
Klemenc Franc, Količevo, Parmova 12, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Mariboru leta 1960.	'	5738-
Klepec Janez, Krasinec 33, pošta Gradac v Belokrajini, osebno izkaznico, reg. št. 15012 (Črnomelj). 5676 Kocjančič Petra, Labor 42/48, pošta Marezige, zdravstveno izkaznico, št. 252896 (Koper).	5630
Kogej Vida, Ljubljana, Polje 452, zdravstveno izkaznico, številka 149859 (Ljubljana).	3615
Kojc Milan, Maribor, Pobreška 38, zdravstveno izkaznico, številka 2782157.	5827
Kokalj Anton, Petelinje 7, p. Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 169459.	5651
Kofcanovič Savka, Železniško gradbeno podjetje, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 214024 (Ljubljana).	5739
Kokot Andrej, Kidričevo 9, osebno izkaznico, reg. številka 30184 (Ptuj).	5406
Kolenc Viktor, Vojsko 95, vojaško knjižico.	5869
Kondrič Jakob, Maribor, Cesta zmage 111. sklepno spričevalo 3. d razreda Ž1S.	5828
Kosec Antonija, Dol. Stara vas 18, p. Škocjan pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. štev. 28758 (Novo mesto).	5596
Kotnik Vera, Murska Sobota, Stefana Kovača 7, osebno izkaznico, reg. št. 41010 /M. Sobota). 5726 Kovačevič Mehmed, Stari trg 25, p. Trebnje, zdravstveno izkaznico, št. 52851 (Trebnje).	5677
Kozar Jožef, Juršinoi 28, osebno izkaznico, reg. št. 12789.	5632
Krajnc Anton, Maribor, Levstikova 13, zdravstveno izkaznico, štev. 911832.	^	5829
Krajničanec Kiril, Ljubljana. Runkova 20. osebno izkaznico, reg. št. 983/60 (Ljubijana-šiška). 5862 Kralj Jakob, Ljubljana, Prijateljeva t, osebno izkaznico, reg. št. 111792 in zdravstveno izkaznico, št. 023913, izdani v Ljubljani., 5740
Kramar Pepca, Ljubljana, Karlovška. 15, osebno izkaznico, reg. št. 110473/55 (Ljubljana).	5741
Kramberger Harlinda, Radehova 22, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, ser. št. 554795.	3850
Kranjec Franc, Rogašovci 65, osebno izkaznico, reg. št. 32791. 5153 Kremžar Jože, Ljubljana, Šentvid 6, osebno izkaznico, reg. št. 1372 (Ljubijana-šiška) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 3614 Kukair Frančiška, Pristava 20, p. Stopiče, delovno knjižico, št. 4920/ /622128 (Novo mesto).	5678
Kuzma Štefan, Srednja Bistrica 32, p. Črcnšovci, osebno izkaznico, reg. št. 18643 (Lendava). 3398 Kvrgič Abdula. Vrhpolje 55, p. Kozina, delovno knjižico, št. 103,/61 (Sanski most).	5615
Lah Renata, Maribor, Mlinska 28, zdravstveno izkaznico, številka 966227.	5831
Lazar Ivan, »Tehnogradnje«, Ožbalt ob Dravi, delovno knjižico, reg. št. 23459, ser. št. 039522 (Slavonska Požega).	5633
Lenič Ivan, Ljubljana, Majke Jugovičeve 8, osebno' izkaznico, reg. št. 93766 (Ljubljana).	5742
Lipovnik Jožefa, Maribor, Grizoldova 8, osebno izkaznico, reg. št. 27202.	5832
Lokar Ljudmila, Draga 1, p. Šentrupert, osebno izkaznico, reg. štev. 4010.	5634
Lupinšek Rudolf, Naraplje 13, p. Majšperk, osebno izkaznico, reg. št. 2377.	5727
Malčevič Angela, Tržič, Trg svobode 25, osebno izkaznico, reg. št. 1803 (Kranj).	5796
Martinšek Peter, Velenje, Cankarjeva 1 a, zdravstveno izkaznico, št. 038475 (Reka).	5271
Matjašič Jože, Rakovec 8, p. Metlika, osebno izkaznico, reg. št. 22852 (Novo mesto).	5679
Matkovič Marija, Ljubljana, Gosposka 6, zdravstveno izkaznico, št. 133177 (Ljubljana).	5863
Mavrič Ivanka, Kamnik, Tomšičeva ulica, osebno izkaznico, reg. št. 99 (Kamnik).	5616
Mavsar Anica, Maribor, Vrbanska 41, osebno izkaznico, reg. številka 57077.	3853
Mavsar1 Jera, Velika Ligojna 14, . Vrhnika, zdravstveno izkaznico metijskega zavarovanja, št. 101.883 (Vrhnika).	5864
Meglič Franc, Trčova 10, p. Malečnik, zdravstveno izkaznico, štev. 378331.	5834
Mešiček Ana, Morje 17, p. Fram, osebno izkaznico, reg. št. 7228. 5833 Milčinovič Maks, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 31. osebno izkaznico, reg. številka 5761 (Črnomelj).	5680
Mlakar Goimir, Ljubljana, Trstenjakova 7, delovno knjižico, štev. 500543/976-57 (Ljubljana). 5644 Mrvar Anton. Plemberk 2, pošta Stopiče, diplomsko spričevalo, štev. 804/5ta-57. izdano od okrajne obrtne zbornice v Novem mestu. 5681
Mulej Alenka, Radovljica, Kopališka 1. osebno izkaznico, reg. št. 20934 (Kranj). -	5781
Murnik Marija roj. Šavs, Veleso-vo 42, p. Cerklje, delovno knjižico, št. 620079/7074 (Kranj).	' 5865
Muršec Nežka, Duplek 108, p. Sp. Duplek, delovno knjižico, številka 481657/11179.	5836
Nežmah Slavica, Lesce 44, osebno izkaznico, reg. št. 22679 (Radovljica) .	5662
Novak Franc, SGP Grosuplje, gradbišče Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 12381 (Grosuplje). 5765 Novak Štefka, Maribor, Konšako-va 32, osebno izkaznico, reg. štev. 68815.	5837
Novak Vilma, Ljubljana, Podsmreka 43, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5705
Oblak Evgen, Ljubljana, Stare pravde 3, delovno knjižico, štev. 397136/35941-55 (Celje).	5645
Ocvirk Stanislav, Ljubljana, Jeranova 13, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	561?
Ogrin Evgen, Ljubljana,, Ob železnici 1, osebno izkaznico, reg. št. 78855/31 (Ljubljana).	5782
Ogrizek Anton, Ljubljana, Domžalska 20, osebno izkaznico, reg. št. 107297 (Ljubljana).	5646
Ornik Marjan, Maribor, Žolgerjeva 9, zdravstveno izkaznico, štev. 890123.	5838
Ovčak Marjan, Medvode 86, zdravstveno izkaznico, štev. 276588 (Škofja Loka).	5745
Pastirh Franc, Maribor, Razlagova 1, osebno izkaznico, reg, štev. 10433.	5859
Pavalec Martin, Vukovski dol 65, p. Jarenina, osebno izkaznico, reg. št. 2102.	5840
Pavčič Marjan, Maribot, Verstovv škova 4, osebno izkaznico, reg. št. 355.	5841
Pegrin Daniela, Bistrica 1014, p. Tržič, zdravstveno izkaznico, štev. 282411.	4719
Pepel Alojz, šmarješke Toplice 16, pošta šmairjeta, vojaško knjiži-
Pestner Gizela, Cernelavci 83, p. Murska Sobota, zdravstveno izkaznico. št. A-l 18624.	4812
Pilih Peter, Maribor, Ptujska 371, osebno izkaznico reg. št. 48131. 5842 Pipenbaher Marica, Sp. Kapla 35, p. Kapla, osebno izkaznico, reg. št. 32893.	5843
Pirnar Jožefa, Dolenja vas 21, p. Mirna peč. zdravstveno izkaznico, št. 24658 (Ljubljana).	5682
Pisorn Franjo, Maribor, Soška 24, osebno izkaznico, reg. številka 60388.	, 5844
Plut Andrej. Kot 95, p. Semič, pomočniško spričevalo, ?‘ev. 1641/350 (Novo mesto).	5685
Podobnik Pavle, Ljubljana,_ Vojkova 19, spričevalo o pomočniškem izpitu čevljarske stroke, izdano v Zireh leta 1956.	'	5783
Podvršnik Marija, Šmartno na Pohor ju 24 a, osebno izkaznico, reg. št. 1806 in zdravstveno izkaznico, št. 297990.	5870
Pogačnik Janez, Srednja Dobrava 13, p. Kropa, orožni list, št. 63, izdan v Kranju.	53?o
Poljanec Janez, Studenec 35, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 43923/51 / (Ljubljana okolica).	5744
Prevoljšek Janez, Sp. Plavž 6, p. Jesenice, osebno izkaznico, reg. št. 13501.	5729
Pušaver Angela, Maribor, Partizanska 22, zdravstveno izkaznico, št. 150154.	5845
Rebov Matilda, Novi Sad, Kosovska 23, osebno izkaznico, reg. št. 25026/51 (Novi Sad).	5648
Reškovič Ilija, Jesenice, Prešernova 5, osebno izkaznico, reg. št. 40750.	5730
Rifelj Terezija, Novo mesto, Germova 4, osebno izkaznico, reg. št. 1529 (Novo mesto).	5684
Rituper Franc, Murska Sobota, Stefana Kovača 7, osebno izkaznico, reg. št. 29342 (M. Sobota). 5731 Rižnar Maks, Polenšek 41, osebno izkaznico, reg. št. 34127 (Ptuj). 5768 Rožaj Zofija, Piran, Trubarjeva 84, zdravstveno izkaznico, št. 17199 (Piran).	5665
Rugelj Marija, Pečice 8, p. Gabrovka, osebno izkaznico, reg. štev. 2737 (Trebnje).	1608
Sakelšek Maks, Log 315, p. Hrastnik osebno izkaznico, reg. št. 8844 (Trbovlje).	5732
Salopek Ivan, SGP »Gorica«, Nova Gorica, zdravstveno izkaznico, št. 162380 (Celje).	5189
Samec Miran, Ljubljana, Rudnik 27, zdravstveno izkaznico, izdano v Radečah.	5745
Satler Jernej, Maribor, Vojašniški trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 15859.	5847
Seliškar Jernej, Notranje gorice 87, p. Brezovica pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. Št. 49933 (Ljubljana),	5746
Senekovič Angela, Maribor, Koseskega 9t, osebno izkaznico, reg. št. 39Sfc.	5848
Setnikar Pavla, Dobrova 95 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 43584 /Ljubljana).	5647
Slard Marija. Ljubljana. Sarano-vičeva 14. osebno izkaznico, reg. št. 48069/51 (Ljubljana).	5784
Simončič Helena, Komunalna banka, Sevnica, delovno knjižico, reg. št. 841. ser. št. 567567.	3358
Sire Ivanka, Trstenik 18, p. Golnik. zdravstveno izkaznico, številka 25640*.	3536
Slana Peter. Gaber 9. p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 15574.	5638
Slavič Frančka, Grabe 1, p. Križevci pri Ljutomeru, osebno izkaznico. reg. št. 6350 (M. Sobota). 5666 Smrekar Amalija, Birčna vas 11, p. Novo mesto, osebno izkaznico.
reg. št. 3899 in zdravstveno izkaznico, štev. 496971 (obe Novo mesto).	5685
Sršen Anton, Maribor, Bohovska 5, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 698, izdano v Trbovljah.	5867
Stančič Viktor, Sofije 12, delovno knjižico.	3667
Studen Alojz, Kranj, Maistrov trg 14, osebno izkaznico, reg. št. 21(721 (Kranj).	5309
Svetle Janez, Radomlje 74, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Nišu.	5868
Šafarič Juraj, Ljubljana, Pod hribom 56, zdravstveno izkaznico, št. 467762 (Ljubljana).	5747
Sajt Bariča, Murska Sobota, Kopališka 1, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 367878 (Murska Sobota) na ime Sajt Olga.	5668
Sašel Marija, Ljubljana, 15. aprila 3, osebno izkaznico, reg. št. 3684 (Ljubljana).	5648
Savli Oskar, Drobočnik, p. Most na Soči, orožni list, št, 1400, izdan v Gorici.	5115
Šiško Jože, Mali Slainik 4, p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg. št. 20876 (Novo mesto).	5686
Škafar Martin, Bled, baraka vodne skupnosti, osebno izkaznico, reg. št. 16701 (Dol. Lendava). 5137 Škufca Jože, Dol. Križ 11, p. Žužemberk, osebno izkaznico, reg. št. 290 (Žužemberk).	5669
Šlosar Emil, Novokračine 46, p. Jelšane, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-242814 (Ilirska Bistrica).	5312
Šmid Albert. Trbovlje, Kovinarsko naselje 4, evid. tablico za motor, št. 3-195 za preizkusno vožnjo (Trbovlje).	5606
Šmit Marija, Lendava, Rudarska 24, osebno izkaznico, reg. številka 11632.	5413
Špindler Lovro, Moravci 57, pošta Bučkovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, štev. 415156 (Ljutomer).	5313
Šteblai Amalija, Ljubljana, Zarnikova 4, zdravstveno izkaznico, št. 149450 (Ljubljana).	5706
štefe Miha, Britof 44, p. Kranj, zdravstveno izkaznico, številka 520336.	■	5414
Štern Silvestra, Portorož 85, osebno izkaznico, reg. št. 1399 (Slov. Bistrica).	5801
štilar Danica, Maribor, Prešernova 11, osebno izkaznico, reg. štev. 3529.	5849
Stimec Barbara, Sostro 74, p. Do-brunje, osebno izkaznico, reg. štev. 71831 (Maribor).	5619
Štrukelj Marija, Petrova vas 10. p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 9660 (Črnomelj).	5687
Švab Franc, Kozji vrh, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. številka 71798 (Dravograd).	58X>2
Švabič Maca. Ljubljana. Kadilni-kova 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5748
Švajger Janez, OsredeJc 12, pošta Podsreda, osebno izkaznico, reg. št. 9372 (Krško).	5600
Tement Stanislav, Zlatoličje 118, p. Starše, zdravstveno izkaznico, št. 110679.	5639
Tencer Štefan, Maribor, pekarna, Tržaška 38, zdravstveno izkaznico, št. 05909.	5850
Ternik Slavica, Radlje ob Dravi 56, osebno izkaznico, reg. štev. 451.	5640
Tofant Anton, Celje, Delavska 16, zdravstveno izkaznico, številka 416560. ^	5831
Tomaševič Tomislav, Dvor 22, p. Ljubljana-Šentvid, zdravstveno izkaznico, št. 020505 (Ljubljana). 570?
Torič Ilasib, Ljubljana, Stepanja vas, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5708
Uršič Stane, Podpeč 75, p. Preserje, evid. tablico za motor, številka LJ 17-734, znamke »Gilera«. 5620 iJsar Greta, Maribor, Krekova 4, osebno izkaznico, reg. št. 13211. 5852 Veličevič Alojz, Drnovo 15, p. Leskovec pri Krškem, zdravstveno izkaznico, št. 597049.	5046
Veršič Janez, Zavrh 73, p. Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 20449 (Škofja Loka).	5785
Veselič-Petkovšek Darinka, Ljubljana, Livarska 9, zdravstveno izkaznico, številka 117975/56 (Ljubljana).	5749
Vezonik Ivana, Zg. Kapla 35, p. Kapla, osebno izkaznico, reg. štev. 46192 (Maribor ok.).	5670
Vogrinčič Frančiška, Kranj, Zlato polje 3 b, zdravstveno izkaznico št. 526413 (Kranj).	5649
Vratič Janez, Zg. Hajdina 60, pošta Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 5694.	5775
Vujnovič Ivan, Madjari 17, pošta Petrinja, zaključno spričevalo gradbene mojstrske šole. št. 17. izdano v Ljubljani leta 1956.	5621
Zakšek Alojzija, Jezero 60, pošta Preserje, zdravstveno izkaznico, št. 013084 (Ljubljana).	5750
Zaljec Monika, Kranj, Ješetova 6, osebno ižkaznioo, reg. štev. 7696 (Črnomelj).	5375
Završnik Valentin, Ljubljana, Malgajeva 18, osebno izkaznico,, reg. št. 15571 (Ljubljana).	5622
Zemljak Vili, Ljubljana. Viška !6. osebno izkaznico, reg. št. 4924! Vi-dem-Krško).	5710
Zor Janez, Nožice 16 pri Domžalah. osebno izkaznico, reg. številka 136875 (Domžale).	5751
Zukanovič Hamdija, Stari dvor, p. Škofja Loka. zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju.	5752
Zupan Jože, Jesenice. Ilirska 5, osebno izkaznico, reg. št. 6516. 5*86 Žalik Franc, Logarovci. p. Križevci pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. št. 11517.	5855'
Židov Nikola., Ljubljana. Linhartova 56. osebno izkaznico, reg. št. 29896 (Prelog).	' 5L*0
LRS« — Direktor in odgovorni urednik«
\
Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« ▼ Lluhlrnni