Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Cl8ir Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) :fai | (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in poSte-no, pa slovenske a!i slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jed no le. u y Jj URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Entered Ah Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870, NO. 13 Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. SREDA, 27. MARCA 1929. VOL. V. — LETNIK V. STE V. 13 rtf Nezanimiva razstava v Clevelandu, ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCMH7TH 1929 N ,e8s a LM?ZVan* < Približno tako, kot bi 'pllhfi S, ,Za Podlago te lastnosti 5- to ,Se,?encev i kjerkoli Sle 1 i‘ke dežele- v tem m«! L, ‘ a clevelandska razstava kaj so tridese-in deloma tudi, kako si.rom smislu - f. Dri«n?Valcom Pokazala, !^ako: Prilagodili tej y deželi. L . r Za clevelandske, tako | vCcin?6'3 razs^ava pomen za, Kfesotsk *)enns^vanske' min- sosede V montanske Sloven- . ----------Švede, Irce, - fine3 Itali-iane. Nemce, Lit- i3-!',|dvev’ ^ajce 'td. Ne bo torej ^lob'eC’ a^° se čitateljem Nove pis nudi nekoliko obširnejši Beh C*eve^andske “razstave ksuna,'odov”’ ker fr°d° v ^em ®Ka RO!'OVo opazili nekaj svo-| ’ Pri tem pa nedvomno tu- ih c]r'Slka->’ ^ar karakterizira e lLlSorodne priseljene so-* SlVa Vseh narodov (The !Cja a^°ns Exposition) je se-bombastična, in rana P)’iSpe označba. K V-azstavi Ba ;GValo 31 dežel, oziro-,!.°(lno«ti, katerih pripad- seb ,, žive •level VC V več.iern številu v ar0clnan^, Teh 31 dežel ali Ustavi-! P\Še . davn° ne iw vseh virov ameri- [ lse^iencev. Ker pa mora boo 'Hz^ava imeti neko po-vu ;°Značbo, je tudi “razlili ^ narodov”, kljub netočnosti, dovolj pri-u ime. j je ^i‘jndski mestni avdito- U ,ie <* v i mestnem avditoriju še tii bilo. i Tudi Sokolice so za svoje vi- \ linsko lepe vaje dobile silen j aplavz. V sledečih vrsticah bom t skušal na kratko omeniti, kaj 1 me je zanimalo v “hišah” raz- 5 ličnih narodov, katere sem | obiskal. Omejil se bom le na ( nekatere posameznosti, oziroma vtise, ker sicer bi se opis preveč raztegnil. Kot “domorodec” bom začel pri slovanski skupini in sicer po abecednem 1 redu, da ne bo zamere. 1 Bolgarska in Macedonija ( sta imeli skupno “hišo”, raz- £ deljeno v dva oddelka. Hišo je 1 obdajal lesen plot, postavljen 1 na kamenit podzidek. Razstav- ! ljene so bile razne obleke, ve- * činoma belordeče barve, dalje f težki srebrni prstani, zapestni- < ce in ovratnice zelo starega iz- i delka, lepo izdelane lesene skati je za cigarete in dišave, 1 sandale, vezane rutice itd. Za- < nimivi so dolgi, srebrni ustniki : za cigarete; konec, namenjen : za v usta, je iz jantarja in debel kot drobna sliva. češki*, j,e. UnsUL&te.Judfc- no, z rdečo opeko krito hišo, katere notranjščino so krasile slike mest in pokrajin. Razstavljeni so bili krasni šali (shawls), zavese, pregrinjala, porcelan itd. 1 Hrvatska je predstavljala sejem pod velikimti “mar&la-mi”. Razstavljene je bilo največ narodne obleke, prtov, ogrinjal in vezenin. Večinoma vso belordeče. Zanimale so me lesene, dvovrstne piščalke, velika, umetno izrezljana čuta- < ra za “rujna vina”, in rdeč pipec. Poljska hiša je imela na zunanjih stenah naslikane svoje zgodovinske gradove, znotraj po stenah pa so bile razobeše-ne mnogoštevilne slike. Te slike so bile deloma v okvirjih, deloma na stenskih prtih ali preprogah; posebno so mi ugajale one, ki so predstavljale zgodovinske dogodke in pa kmečke tipe. Videl sem dalje velike rute, v kakoršne se naj-brže še dandanes zavijajo kmečke ženice na Slovenskem, razne prte in zagrinjala, umetniške izdelke iz soli, iz te-, sta pečene oblike svetnikov, krasne vrčke, izdelane iz lupin gosjih jajec, in zelo lepo okrašene pisanke ali pirhe. Zanimala me je tudi poročna obleka za ženina in nevesto, za izdelavo katere je treba precej dragega materijala in fantazije Ljubka je nekaka krona, izdelana iz umetnih cvetlic, katero nosi nevesta na poročni dan. Obiskovalec dobi vtis, da je narod solnčnega in živahnega razpoloženja in daje temu izraza v živih barvah oblek. Slovaška je imela razstav-1 ljene največ narodne obleke, 1 prtov, ogrinjal, blazin in veze- ■ nin. Barva bela, s primesjo rdeče in višnjeve. 1 Slovenijo je predstavljala ■ hiša dveh sob, s slamo krita, ■ spodnji del zidan, podstrešje leseno. Dasi hiša ni odgovarja- ' la točno" kakšni gotovi okolici, 5 je bila v splošnem tako dobro • zadeta, da sem jo na večer *■ (Dalje na 5. stranii). RAZSTRELBA V ROVU SREČA Ati KAJ? I BORBA PROTI DIFTERIJI V Parnassus, Pa., in sicer v Kinloch rovu se je pripetila dne 21. marca eksplozija, ki je zahtevala petdeset ali več človeških življenj. Ob času eksplozije je bilo v rovu nad 250 mož, od katerih se je rešilo 200 po nekem starem izhodu v Valley Cam]), pet milj od šafta, kjer je nastala eksplozija. Do večera je rešilno moštvo prineslo na površje 20 ožganih trupel; nekaj premogarjev se še pogreša. V naselbini Parnassus biva tudi nekaj Slovencev. Da-li je kateri prizadet pri nesreči, ni znano. Kinloch premogovnik lastuje Valley Camp Coal Co. iz Clevelanda. veliko vas, kaše ni bilo nikjer priliko razstave* men.ien v P»a‘Vt *vasi • e^u- Vsaka hi.ša |lige j® hila predstaviteljica ow.j-le. Na eni strani te 1 stralv nt Irška, na dru- i;qHjjr PoiLTlrolska’ preko “ce- 1 k šn a’ mal° nižJe Fran- [so bil a’ Kita->ska itd. Hi- st" in 6. °Prern^ene s pohišt-V'>VoJ!2ni™i drugimi izdel-==€^0^. eZele’ *n “naseljene” >A oblevIni’ ^i so bili večino- Že (oni v tipične narodne \ p'eltQ lskov^i ,nekaj ur zamogel ,ie dobiti vsaj površne o dom m s 0Vale pifie ^orn°vanjih, narodnih 0rnačih f^nja v 01 .. — Seve 1 različnih deže- Žn^niti a’ k<^or k* se hotel ’ Potoni7 vsemi podrobnost-M b0V.al M več dni MARŠAL FOCH UMRI, Francoski maršal Ferdinand Foch, vrhovni poveljnik zveznih armad v svetovni vojni, je dne 20. marca umrl v Parizu, star 77 let. Njegovo truplo bo počivalo v narodni grobnici, kjer spi večno spanje Napoleon Bonaparte, predsednika Carnot in Faure, sloveči znanstvenik Pasteur, ' državnik Gambetta in pesnik Victor Hugo. Dokler se bo čitala zgodovina svetovne vojne, se bo v njej čitalo ime maršala Focha, ki je zavezniške zmagi. armade povedel k DVOJNA TRAGEDIJA ao ko iflli nastoj casa. poleg tega J na«( razližni,h narod-h. na 0(iru v pev- jttih |'ni^; plesnih, telo-gi (1 u^ih umetnostih, pi^m i Ve/!°' srno imeli čast; N tet?! blla Prisojena prva [°tvoritv«r0grama- Na ve' U nasf« e.,',e P° oficijelnem 1 J!1 a na odru gospa °Pei-na set°va, koncertna h Par J®Vka iz Ljubljane, Proti h* nU^° ze odpoto-l^ost „ °m°Vlni. Narodna fOtVoH d6Žel |o. na !^0venski <5 1 Sko stf"V večkrat s.?.imeli Pri' .t*, eJ sijaja kopiti, in so se d, O^Priziij^. ,lzka*ali. Poseb-■— ;; Je dobil dorast " "SredTino ve n sit e n a šelb i n e v Clevelandu na 6401 Spilker Ave., se je 20. marca zvečer doigrala dvojna tragedija. John Debevc, od katerega je teden preje njegova žena Mary Debevc dobila ločitev, je prišei v poset in začel prepir. Ko mu je žena pokazala vrata, je potegnil revolver in pričel streljati nanjo. Večkrat zadeta se je žena zgrudila in je kmalu po tem v bolnišnici izdihnila. John Debevc je skušal še sebe ustreliti, kar pa se mu ni posrečilo, nakar je zbežal v noč Kakšno uro potem so ga dobili mrtvega na progi New York Central železnice. Povozil ga je vlak. Pokojna Mary Debevc zapušča štiri hčere iz prejšnega zakona. Z Johnom Debevcem je bila poročena pet let. Stara je bila 84 let in doma iz Sodražice. bogastvih 111 načinu DESETLETNICA DiRAM. DRUŠTVA “IVAN CANKAR” Slovensko dramsko društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu je v nedeljo 24. marca obhajalo svojo desetletnico z vprizoritvi-jo štiridejanke “Prisega o polnoči,” kateri je sledil ples v spodnji dvorani S. N. Doma. Igra je bila ena najlepših, kar smo jih še videli na slovenskih odrih v Clevelandu, in poleg tega je bila zelo dobro vprizor-jena. Poset je bil bolj majhen, toda tisti, ki so prišli, so bili deležni prvovrstnega užitka. je bila to-s slovensko pe- POVODNJI IN TORNADI V šestih jugovzhodnih državah : Georgia, Tennessee, Ken-toucky, North Carolina, Mississippi in Alabama so konci pretečenega tedna zahtevaii tornadi in poplave 47 človeških žrtev. SLOVENSKI NARODNI ČITALNICI V CLEVELANDU je nakazalo društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ kot častno članarino za leto 1929 svoto $5.00. Pregovor pravil da vsak je svoje sreče koval,, in splošno velja pravilo, dalsi mora srečo vsak sam poiskati. Iščemo je vsi, in sicer od mladih let. pa vse do konca življenja. Iščemo jo vsaki na sVoj način in 7 najrazličnejšimi uspehi. Naš veliki Edison siejer pravi, da popolne sreče nefeoseže nihče To je verjetno, l<|jti človek, ki bi bil popolnomMferečen, bi si ne želel ničesar |eč, in tak ne bi spadal več mejlživa bitja. Vsi imamo o srajči svoje lastne pojme, vsi si j|£predstavlja mo drugače. Sefeda. če zaže-ljeno dosežemo, Ms m o deloma zadovoljni, popolnoma pa ne; želimo si še več,Iliroma še kaj druzega. V splošnem pa že lahko govorimo % neke vrste sreči, če smo -drlvi, če nam jej bila dana prilikafieke izobrazbe, če imamo dšvolj sredstc\ za vsakdanje potrebe, če imamo dobre prijatelje itd. Bogastvo se nekako v splošnem smatra za ;®rečo. To ni vselej resnica, k'J| mnogi bogataši so nesrečni poleg vsega svojega premoženja. Res pa je, da so bogatim dosegljive mnoge ugodnosti|-in udobnosti življenja, katerih|si reveži ne morejo privoščiti,f To je vzrok, da se bogastva navadno nihče ne brani. In premnogo jih je, ki se trudijo in®ubijajo vse življenje za ta cilj, pa ga kljub temu nc dosežej$f ^ V canadski provinci Quebec je v borni kabini živel prospek-tor Sladen Malartic, ki se je dolgih 40 let trudil z iskanjem zlata, toda brez uspeha. Nikjer ni mogel zaslediti zlate žile, ki bi se kaj prida izplačala. Toda odnehal ni, in vsak cent, ki ga je zaslužil je šel za nadaljna prospektanja. Pa sta neki mrzli dan februarja lanskega leta dospeli s svojim vodnikom Miss Elizabeth Victoria in Miss Jose Taylor iz Bostona v Bouyn distrikt, kjer je bival stari pro-spektor. Prišli sta tja, da se udeležite tamkajšnih zimskih športov. Ko sta se nekaj časa smučali, sta se po nasvetu vodnika podali v prospektorjevo kabino, da se nekoliko ogreje-ta. Stari prospektor je trojico gostoljubno sprejel in kmalu se je razvil med njimi pravi prijateljski pogovor. Zlato iskalec je svojim gostom pripovedoval o težavah prospektanja in o svojih dosedanjih neuspehih. Deklici sta poslušali zlatoiskalca z odprtimi usti. Smilil se jima je stari mož, ki je tožil, da nima denarnih sredstev, s katerimi bi se lotil zadnjega poskusa, ki bi po njegovem mnenju moral biti uspešen. Drugi dan sta ga deklici zopet posetili in mu povedali o svojem sklepu, da mu hočeta pomagati k izpeljavi njegovega načrta. Doma imata vsaka po par sto dolarjev svojega lastnega denarja, katerega da hočeta vložiti v podjetje, pod pogojem, če prospektor res najde zlato žilo. da si bodo bogastvo delili vsi trije. Stari prospektor je ponudbo z nepopisnim veseljem sprejel, deklici pa sta se vrnili v Zedinjene države in čez nekaj tednov sta mu poslali $700. To je bilo največ, kar sta mogli skupaj spraviti. Stari Sladen Malartic je bil ves srečen, založil se je s potrebščinami, ki jih mora imeti prospektor v divjini in se upapoln podal tja, kjer je Dandanes znamo, da se dif-terija ali davica daje ozdraviti in tudi preprečiti. To se morda nekaterim zdi neverjetno, pa ni čuda, kajti pred samimi tridesetimi leti je difterija ubijala več kot tretino bolnikov. Preprečevalna sredstva niso bila znana. To bolezen provzročuje klica, bakterij difterije. Nemški učenjak, Frederik Loeffler, je leta 1883 odkril to klico kot povzročiteljico difterije. Par let kasneje je Emile Roux, učenec slovitega Pasteurja, dokazal. da klica difterije izločuje strup, ki ga tok krvi raznaša v vse dele telesa. Nato je Emil Behring odkril, da živo bitje, ki je ozdravelo od difterijske-ga zastrupljenja je kasneje zavarovano ali “imunizirano” proti difterijskemu strupu v taki dozi, ki bi bila drugače smrtonosna. Dokazal je nadalje, da ta imuniteta je posledica okolščine, da se je v krvi razvila neka snov, ki deluje kot protistrup proti difterijskemu strupu. Devet let po odkritju klice bakterije je Von Behring izgotovil snov, zvano antitoxin (“anti” pomenja proti in “toxin” strup). Od 1. 1895 služi ta antitoksin kot lek proti dif teriji in uspehi so občudovanja vredni. Mesto da bi pomi-ralo — kakor poprej — 50 izmed vsakih 100 slučajev difte-iije, imamo sedaj le deset smrtnih slučajev in še te smrti je večinoma pripisati le okolšči ni, da se ni antitoksin proti difteriji vporabil pravočasno. Preprečilo proti difteriji.— Moderna medicina pa se ne zadovoljuje le s tem, da najde lek za bolezen. Ona hoče iti še dalje — hoče preprečiti, da bolezen sploh nastane. V slučaju difterije je znanost našla preprečilo, ki skoraj nikdar se ne izjalovi. To preprečilo ali preventivno sredstvo je znano pod imenom “toxin anti-toxin”. Ako se to sredstvo splošno vporabi, se lahko popolnoma iznebimo difterije, ki postane tako redka, kot je dandanes redka črna kuga ali gobava bolezen. Raba toksin-antitoksina kot preprečevalnega sredstva proti difteriji je popolnoma neškodljiva. Najprej se preiskuje, da-li ima otrok že po naravi odporno silo proti difterij: ali ne. To se godi potom tako zvane Schickove preizkušnje (Schick test). Dr. Bela Schick iz Dunaja je 1. 1913 izumil jako enostavno preizkušnjo v to svrho. Preizkušnja je pokazala, da so otroci do starosti šestih mesecev navadno imuni (t. j. zavarovani proti napadu te bolezni) in da so otroci v starosti med 9. mesecem in 6. letom najbolj dovzetni napram difteriji. Ta skupina je torej najbolj potrebna zavarovanja s pomočjo tolcsina-antitoksina. Zdravniki pa sploh priporoču-jejo, da se zavarujejo vsi otroci od starosti devetih mesecev do starosti desetih let. Cepljenje je enostavno, brez bolečine, varno in ima trajne posledice. Cepiti treba trikrat zaporedoma in vsakikrat jc vse gotovo v par minutah. Iztrebljenje difterije. — V mnogih krajih, kjer se jc izvedla odločna kampanja za podučevanje občinstva o preprečevanju difterije, se je tt; bolezen popolnoma iztrebila v drugih znatno zmanjšala Na pr. v mestu Middletown (Dalje oa peti strani) GLASOVI Z RODNE G! Ameriški listi so prinesli poročilo iz Beograda, da je kralj Aleksander izdal proklamaci-jo, s katero se po vsej Jugoslaviji uvede poraba latinice. Odprava cirilice bo mnogo pripomogla k zbližanju in boljšemu medsebojnemu razumevanju med Srbi, Hrvati in Slovenci, ob enem bo postavila Jugoslavijo v vrsto zapadno-evrop-skih narodov. Uprava tobačnega monopola v Jugoslaviji naznanja, da se je lota 1927 porabilo v vsej državi nekaj nad 10 milijonov kilogramov tobačnih izdelkov. Tc odgovarja približno ceni 1798 milijonov dinarjev. Popuši sc največ v Sloveniji, kjer pride 1104 grame tobaka na osebo v enem letu. V Bosni pride n; osebo 1038 gramov, v Vojvodini 955 gramov, v Dalmaciji 446 gramov, v Hercegovini 272 gramov. Na podlagi tega računa se potroši v Sloveniji za tobačne izdelke letno na osebo 245.34 dinarjev, kar bi odgovarjalo letnemu konsumu 259 milijonov dinarjev. Od te svote pripade na dejansko vrednost tobačnih izdelkov kakih 100 milijonov dinarjev, dočim predstavlja ostalih 160 milijonov neposredni davek državi. V Beodri v Banatu je te dni za hripo umrla vdova pokojnega predsednika ruske dume gospa Ana Rodzjankova. V Jugoslaviji še živi najstarejši sin Rod-zjanko Mihajlo s svojo rodbino. Iz Splita poročajo: Da se priskoči na pomoč stradajočemu prebivalstvu, je veliki župan izdal naredbo, da se takoj prične v. javnimi deli v onih krajih, kjer to dopuščajo vremenske prilike. Na konferenci občinskih zastopov pri velikem županu je bil storjen sklep, da se zgradi velik vodovod za Solin in Trogir, ki bo stal deset milijonov dinarjev. Pri gradbi vodovoda bodo zaposleni delavci 'v/ najsiromašnejših krajev. Ob priliki izredno hudega letošnjega mraza jc priletelo na naša Primorje toliko divjačine, da tako obilnega lova že dobrih sto let ni bilo. V posameznih krajih Dalmacje je bilo ustreljenih. oziroma živih vjetih toliko divjih gosi in rac, da so izgubile skoro vsako vrednost. Ljudje jih niso hoteli več kupovati, niti jih sprejemati v dar. V Livnu so seljaki nalovili mnogo živih gosi in rac, ki so jih našli na snegu z ozeblimi nogami. Gosi so priletele z Grenlandije in Labradorja. Vsi ti živi eks-emplari so bili darovani priro doslovnemu muzeju v Splitu. Na dvorišče neke gostilne v Starem Bcčeju se jc spustila te dni najbrže zaradi velike utrujenosti sova izredne velikosti. Ker se ni mogla več dvigniti, jo je v j el neki kmet. Na veliko začudenje je ta opazil, da ima sova na levi nogi verižico, široko poldrugi centimeter, z napisom: “Bjun. Moskva, 604 D." Sovo j c prevzela tamkajšnja policija, ki skuša rešiti zagonetni žig. Domneva se, da je ptica pobegnila iz moskovskega zoološkega vrta. Priklatila sc je v daljno Jugoslavijo in tam opešala najbrže zaradi lakote. Umrl je v Ljubljani po kratkem trpljenju bivši ključavničarski mojster g. Vincenc Jeran v redki starosti 99 let. VSAK PO SVOJE Ko smo bili mladi, smo nosili butare na Cvetno nedeljo. V par desetletjih smo toliko napredovali, da jih nosimo vsak dan. * V cvetnonedeljskih butarah je tvoril važen sestavni del cvetoči dren, ki obrodi, če mu jc sreča mila, trpke drcnulje. Meni se zdi, da so bile poslane te drenulje za nami preko velike luže. Butare tudi ni bilo brez leskovih in drugih šib. Z leskovimi so nas mazali tam, druge pa nas šibajo tukaj. ❖ V butare smo vpletali dalje vejice “božjega drevca.” To vedno zeleno grmičje ali tudi drevesce jo precej podobno ameriškemu grmičju imenovanemu holly, ki se rabi za spletanje božičnih vencev, le da je še dosti bolj bodeče, že kot mlad paglavec sem se čudil in se še danes čudim, da je naš dobri narod imenoval bodeči grm božje drevce, da je za božje hrušice smatral neko grmičje, ki rodi zelo zanikrne in komaj užitne jagode, in da je določil za “božjega voleka” drobno pikapolonico. Ker smo že pri cvetnonedel j-ski butari, naj še omenim, da so mi izmed vseh njenih sestavnih delov najbolj ugajale mačice. To je neke vrste vrba, ki ,io ponekod imenujejo tudi iva. in je že v zgodnji pomladi okrašena z lepimi mačicami. Te mačice sem rad imel, ker niso hinavske in niso spredi lizale in zarli praskale. Pravzaprav imam še danes rad mačice, ki ne grizejo in ne praskajo. Tako je imel menda v mislih tudi pesnik Župančič, ko je zapisal: “Spozn-il sem te po tvoji mehki dlačici po tvoji beli tačici. . .” * (Dalje na 5. strani) V velikonočnem tednu so posebno zaposlene naše pernate ko-kodajske, ker nas morajo preskrbeti s potrebnimi surovinami za pirhe. Putlce, ki se v tem času ne spomnijo svoje patrio-tične dolžnosti, se ne smatrajo za dobre državljanke. Zapisane so v črno kuhinjsko knjigo in marsikatera prisostuje veliko nočnemu kosilu brez obleke in glave. * Nevtralno bela ali rjava kokošja jajca morajo v velikonočni sezoni izpremeniti svojo politično barvo, če hočejo veljati za pirhe ali pisanke. Prodajalci barv delajo v tej sezoni sijajno kupčijo, kajti nc barvajo se le pirhi, ampak tudi hiše ograje in naše dražestne flapo-rice. * Vsi pirhi morajo biti “hard boiled,” sicer se jih ne prime barva, in prilično isto velja za večino naših flaperic. God bless their little hearts! * Zdi se mi, da je v našem Clevelandu že začelo primanjkovati barv, kajti naša mestna uprava je že začela varčevati 7 njimi. Luči na cestnih križiščih. ki regulirajo avtomobilski promet, so do nedavnega mežikale v treh barvah: zeleni, rumeni in rudeči; zdaj pa gledajo avtomobiliste le rudeče in zeleno. * O Velikinoči so zreli tudi kolači. Tega čudnega sadeža si ne moremo predstavljati brez luknje v sredi, dasi je ista prav ta-(.Dulje na 2. strani). “JSTo-Va Doba9* J GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 13 Vstajenje narave. Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan, dejal je pesnik. Mi pa bi lahko dodali: dobro jutro, zlata Vesna, dober dan, ti beli svet! Kajti ni več dvoma: na severni zemeljski polobli se pojavlja pomlad, vstaja narava k novemu življenju. Mladostno nežna in mladostno vihrava je pomlad, vendar stavimo vanjo vse naše upe, kajti pomlad predstavlja življenje. Življenje pa je vse, brez življenja si ne moremo predstavljati ničesar, kar bi nas moglo zanimati. Zimsko mrtvilo je za nami. Seveda se bo še zimska reakcija borila s prednjimi stražami vstajenja in pomladi, še bodo sledila razočaranja, toda o končni in skorajšni zmagi mladega življenja ni več dvoma. Narava je imela dovolj počitka in v trdno spanje je zdaj ne zaziblje več nobena uspavanka. Sila mladega življenja se ne da ustaviti, kakor se trajno ne more zajeziti vodovje mogočne reke. Vsako leto se prismeje v deželo pomlad, in vsako leto se na novo veselimo njenega prihoda. Pa se nam ni treba tega prav nič sramovati, saj smo otroci narave in čutimo žnjo. Kadar nam zmagoslavni klic pomladi ne bo več pričaral rudečice na lica, kadar nam ne bo več razvnel isker v očeh in tihe radosti v srcih, podobni bomo stari vrbi ob potoku, ki nima več moči, da bi pognala drobno mladiko, in čaka samo sekire, da jo pošlje tja, kjer je v večnem mrtvilu konec vsega. Kar je nerabno in nesposobno življenja, narava sama neusmiljeno odpravlja. Kar je duševno mrtvo, tudi fizično ne bo dolgo vztrajalo. Neke vrste duševnost v najširšem smislu namreč lahko pripisujemo tudi takozvanim neživim stvarem, kot so ila primer rastline. Pri višje razvitih bitjih je seveda ta duševnost bolj izrazita. Kar se nas tiče, dokler je v duši veselje do lepote sveta in življenja, dokler je v srcu pomlad, smo še vedno koristni deli vedno se prenavljajoče narave, in kot taki upravičeni do eksistence. Ni se nam treba torej sramovati veselja, ki ga občutimo o priliki prebujenja narave, ker to najbolj jasno kaže, da njene življenjske žile teko tudi skozi nas, torej smo živ in zdrav del njenega organizma. Vstajenje, prebujenje se more čutiti in izražati tam, kjer je življenje. Ako se radostimo vstajenja narave, je dokaz, da jadramo na ladjah, na katerih plapolajo pestrobarv-ne zastave življenja. Življenje pa se ne kaže v počivanju in dremanju, ampak v vsestranski aktivnosti. Zdrave in močne rastline širijo svoje veje na vse strani. Tudi mi, če smo res polni življenja, se moramo udejstvovati v različnih smereh. To zahteva balanca, simetrija in vsakovrstni vsakdanji problemi. Ako bomo vsi člani del naše pomladne življenjske aktivnosti posvetili rasti in splošnemu napredku J. S. K. Jednote, se bo tudi naši vzorni podporni organizaciji poznalo, da se je v deželi zasmejala Vesna in Velikanoč! --------o--------- VESNA PRIHAJA (A. J. Terbovec). POMLAD V DOLINI LUN (A. J. Terbovec) V šepetanju sapic bežnih je skrivnostni klic, ki privabil cvetk bo nežnih, vzbudil petje ptic. V solnčnih žarkih se leskeče tisoč nam obljub, v rosnih mavricah trepeče trajnostni poljub. Kdo pa siplje te obljube prek polja, livad, kdo pošilja te poljube, ako ne pomlad? Oj, pri vriskaj, Vesna zlata, skoro že med nas rožnata odpri nam vrata v lepši, boljši čas! Saj brez tebe ni življenja, ni nobenih nad, in brez tebe ni vstajenja — dražestna pomlad! ■--------•—o----- —•—■ Dobijo se ljudje, ki znajo s kuha ti Icamilčni čaj in obvezati si opraskan prsi. in si na podlagi tega “znanja” že domišljajo, da so zdravniki- in ranocelniki. Dobijo se drugi, ~1ci se. bas toliko razumejo na geometrijo, dn vedo, da buce, niso štirivogle te, ampak vsaj približno okrogle, pa bi že. radi dajali nasvete arhiteletom in jim predpisovali plače. In dobijo se. celo laki. ki sučejo metle in 'mislijo, da bi mo-rqli biti boljše plačani kot učeni dirigent orkestra, ki suče lahko palčico-taktirko — iz enostavnega razloga, ker je metla težja! * * Vsakdo, Ici opra vlja, kakšno koristno delo za človeško družbo, jr vreden svojega priznanja. Začnemo lahka pri Edisonu in l!urha,uku, ki sla dala človeštvu, številne prekoristne iznajdbe, nadaljujemo pri onih, ki vzgajajo mladino, onih, ki vodijo velika industrijska uli trgovska podjetja, pa vse do onih, ki z žuljavimi rokami strežejo strojem ali silijo mater zemljo, da daje svoje sadove v prehrano človeštvu. Obiral sem premogarske naselbine di-žave Utah, in pri tem seveda ogrebal tipično februarsko zimo, ki je bila takrat v tistih krajih v svojem “najboljšem”. Debel sneg je pokrival tipične gore mormonske države, še več pa ga je bilo v dolinah in zasekah, katere poleti oživljajo živahni potoki. Bistre vodice gorskih vrelcev so si delale pot v nižave pod debelo plastjo ledu in snega docela neslišno, kajti njih rahli šepet ni mogel prodreti skozi zimsko pokrivalo. Tuintam so blažili to belo zimsko enoličnost temno zeleni smrekovi gozdi in gozdiči, neredno razmetani po gorskih pobočjih. V jasnih in mrzlih nočeh so prispevali • k popolnosti zimske “idile” prezebajoči kajuti s svojim zavijanjem. Med temi zasneženimi hribi si je pred leti služilo svoj trdi kruh mnogo slovenskih premo-garjev. Seveda imajo tudi tam poletje, in sicer zelo lepo in prijetno, le škoda, da traja samo po par mesecev. Približno tri četrtine leta je zima in sneg. V eni teh slovenskih premo-garskih naselbin sem tekom mojega obiska zvedel, da je malo pred mojim prihodom precej nevarno pobilo enega mojih starih znancev in prijateljev. Mož je bil tako resno poškodovan, da je kompanijski zdravnik določil, da se ga pošlje v bolnišnico v Salt Lake City. Družini poškodovanega rojaka sem obljubil, da moža obiščem, ko pridem v Salt Lake City, in mu s tem vsaj nekoliko olajšam moreči dolgčas. Ko sem bil gotov z mojimi trgovskimi posli v dotični oko-lici, sem se odpeljal v glavno mesto države Utah in Jeruzalem verske sekte mormoncev. Po odpočitku v hotelu sem se napravil, da zadostim nepisani postavi obiskovanja bolni-1 kov. V uradu bolnišnice, ki se je nahajal v pritličju, sem po-zvedel za številko sobe, v kateri se je zdravil moj pozna-nec. Na hodniku drugega nadstropja sem srečal belo oblečeno bolniško strežnico, ki mi je na tozadevno vprašanje uslužno pokazala sobo mojega prijatelja. Razume se, da je bil bolnik mojega obiska nepopisno vesel, saj mi je zatrdil, da ga dolgčas bolj muči kot telesne bolečine. Še posebej pa je bil vesel. ko sem mu sporočil pozdrave njegove družine, in prijateljev v domači naselbini. Povedal mi je, da ima dobro postrežbo in da sc njegove poškodbe hitro zdravijo, samo zlomljena noga da ga bo držala še nekaj tednov v bolnišnici. Sedel sem pri postelji nad eno uro, in razume se, da sva se v tem času pogovorila o stoterih važnih in nevažnih zade vah. V sobi sta bili dve postelji in na sosedni je ležal mož srednjih let, ki j6 imel obe roki v obvezah. Za najin pogovor se ni menil, ker ga pač ni razumel. V sobo pride bolniška strežnica, katero sem bil že prej srečal na hodniku, in prinese sosednemu bolniku v skledici nekaj hrane. Ker si mož z rokama ni mogel nič pomagati, mu je strežnica pomagala, da se je vsedel, nakar ga je podložila z blazinami, in ga pričela pitati, kakor otroka. Strežnica je bila dekle kakšnih dvajsetih let, preje drobne kot močne postave, in las, o katerih se ni dalo reči ali so kostanjeve ali zlate barve. Uprav bajnole-pe pa so bile njene oči. Skozi okna so se kradli žarki zahajajočega solnca in se prav nagajivo lovili po kodrih, obrvih in očeh lepe deklice. O, in te oči so se smejale kot sama pomlad, in v tem smehu, se mi je zdelo, da se igra vseh sedem mavričnih barv, in da ima vsaka še sedem sestric, ki se vse igrajo z venci spreminjastih cvetlic. Kakšne barve so bile te oči, nisem vedel takrat in ne vem še danes. Vem le, da lepših nisem videl niti prej, niti pozneje. Midva s prijateljem sva bila utihnila, ko je deklica stopila v sobo, toda po nekaj minutah se nisem mogel več vzdi’žati, pa sem dejal polglasno: “Gosh, John, ali ima ta punčka lepe oči! Ce bi vedel, da bi mi ta-le stregla, pa bi hotel zboleti za par tednov!” Bolniška strežnica me je napol- začudeno, napol nagajive pogledala s svojimi smejočimi očmi, iz česar sem sklepal, da je ugibala, kakšen jezik par govorim. “Jaz sem že preveč v letih, da bi se zanimal za ženske oči,’’ odvrne John, “ampak ti si še vedno nekdanji porednež. Pa tudi takoj vse vidiš. Jaz sem tu že dva tedna, pa še ne vem kakšne oči ima.” “Saj tudi jaz ne vem,” se pritajeno zasmejem, “le to vidim, da so čudovito lepe.” “E, beži, beži, oči so oči, in vsake so lepe, če te grdo ne gledajo,” modruje John, in gleda v strop. “Sploh pa, če ne boš zameril, meni se zdi, da tebe ne bo nikoli pamet srečala.” “Kaj bi zameril,” se zasmejem jaz, “saj se meni samemu tako zdi.” Bolniška strežnica je bila medtem nakrmila sosednega bolnika in mu zopet naravnala zglavje, nakar je odšla po svojih opravkih. Kmalu nato sem se tudi jaz poslovil od prijatelja, ko sem mu še prej povedal, da se mislim v okolici mesta Salt Lake City muditi kakšnih deset dni in da ga bom v tem času skušal še enkrat ali dvakrat obiskati. Mož mi je gorko stisnil roko in me je prosil, naj se ga še spomnim, če bom vtegnil. češ, da za njega je dolgčas v bolnišnici naj hujša pokora. Odhajajoč po dolgem hodniku, zopet srepam znano bolniško strežnico. Vljudno vzdignem klobuk v pozdrav in poslovilo. Deklica pa me poredno premeri s svojimi smejočimi očmi in pravi: “Kaj pa vas je tako zanimalo na mojih očeh? Kaj pa je tako posebnega na njih?” Jaz sem kar zazijal od začudenja. Slovenka je, in razumela me je! Tisoč misli mi je bliskoma švigalo po glavi. Tako majhen narod smo Slovenci, tako velika je ta dežela, pa se vendar srečamo na potih, kjer se tega najmanj nadejamo! V hipu sem se zopet zavedel, da z lepim in resničnim priznanjem nisem učinil nič slabega. Saj vendar smem ' povedati svetu o lepoti, ki sem jo videl. “Gospodična,” sem dejal, “nisem vedel, da ste Slovenka, zdaj sem pa dvakrat vesel, da naj lepše oči, kar sem jih kdaj videl, pripadajo hčerki mojega naroda. Dovolite, da se vam predstavim. Moje ime je “to-in to”. Rojak, ki leži v sobi št. 146, je moj stari znanec in prijatelj. Prišel sem ga obiskat, ker se slučajno mudim po kupčij skih opravkih v tej okolici Obljubil sem mu, da ga še enkrat ali dvakrat obiščem, pred-no zapustim okolico Salt Lake City. Moja obljuba bo zdaj dvakrat bolj trdno držala, če smem računati, da se bom pri teh prilikah srečal z najlepši mi očmi na svetu.” “Seveda, le pridite še,” odvrne deklica in lahno zarudi. “Veselilo bo vašega prijatelja in — vašo prijateljico!” V okolici mesta Salt Lake City je bilo takrat in je še danes več slovenskih naselbin. Mudil sem se tam okoli več kot dva tedna in v tem času sem štirikrat videl Prijatelja Johna v bolnišnici. V normalnih razmerah bi bili kupčijski opravki preje končani, in omejil bi se bil le na ’obljubljena dva obiska. Za nadaljna dva se je prijatelj John imel zahvaliti le- pim očem lepe Julije. Seveda se je po formalnem obisku Johna v bolniški sobi vršil neformalni obisk lepe strežnice na stopnicah. Tam sem zvedel, da ji je ime Julija, da je bila rojena v tej deželi, nakar je bila kot otrok nekaj let s stariši v Sloveniji, kjer je obiskovala slovenske šole. Ko se je s stariši vrnila v svojo rodno zemljo, je tu nadaljevala in dovršila šolanje, nakar si je izbrala delo bolniške strežnice. Stariši so se med tem preselili nekam na vzhod, ona pa je ostala v svoji rodni državi. Pri zadnjem obisku sem ji povedal, da odidem po mojih opravkih za nekaj (tednov v Californijo, katero sem ji opisal kot najlepšo deželo naše Unije. Vrnem da se sredi aprila, torej baš za Velikonoč. Rekla mi je, da ima dovolj vzroka, da ne veruje vsaki lepi besedi, da pa mi bo verjela, če se za Velikonoč res vrnem in ji za pirhe prinesem par oranž, katere bom sam pobral v Valley of the Moon ali pa v botaničnem parku mesta Sacramento, katerega sem ji v naj-živejših barvah opisal. Tudi pirhov dobim, mi je rekla, če bom res držal besedo. Ko sem zapuščal državo Utah. je snežilo, kakor o Božiču. Ko smo drugi dan prevozili visoke grebene Sierra Nevada, nas je objelo duhteče cvetje sliv in šuštenje vitkih palm. čim nižje je drčal naš vlak, tem večje pomladno razkošje nas je obdajalo. Prehod iz zime v pomlad je kot trans-feriranje iz predpekla v nebeški raj. Vsaj jaz si to reč take? predstavljam. In v raju človek marsikaj pozabi, kajti "z mes’cev so ure, z let so dnevi, mes’cev, let pa konca ni.” Obiskal sem mnoge slovenske naselbine v Californiji, in dasi našega življa tam ni baš veliko, so mi dnevi tekli kot minute. Kljub temu sem se večkrat domislil čudovitih oči lepe Julije, oranž, pirhov in moje obljube. Californija je lepa, toda njene, namreč Julijine oči so še lepše. V tednu pred Velikonočjo so me izvabili prijatelji v Dolino Lun (Valley of the Moon). To ime so ji nadeli že Indijanci, ker se zdi človeku, ki po omenjeni dolini potuje ponoči, da je na nebu več lun. Raztrgani gorski grebeni vulkanskega izvora, ki obdajajo dolino, povzročajo, da se luna večkrat skrije, pa zopet pokaže izza gorovja. Dolina pa je v ostalem ena najlepših in naj-rodovitnejših, kar jih premore naš jugozapad. Mandeljni, breskve, črešnje, slive, hruške, oranže, oljke in vinska trta, uspeva tam, kot malokje. Lor-berjevo drevje raste divje ob potokih in geranije in fuhsije se košatijo po vrtovih kot grmovje. Dolino obdajajo tipični californijslci griči, v vznožju katerih se širijo “renči”, po dolini so posejana mala mesteca, toplice, letovišča itd. Farmerske hiše obdajajo vrti-či, kjer valovijo palme in se iz temnega zelenja blišči jo žar-norumene oranže in blede le-mone. V Dolini Lun je tudi mesto Santa Rosa, kjer je znani rastlinski “čarovnik” Luther Burbank proizvajal svoje čudeže in bogatil svet z novim? rastlinami. Torej, tam smo bili tisti teden pred Velikonočjo, kopali se v žveplenih toplicah, srkali črnordeče californijsko vinee, vozili se od mesta do mesta, od naselbine do naselbine, izpre-hajali se po oljčnih in palmovih gajih in srkali nebeško vonjavo cvetečih vinogradov. Pa so tekli dnevi kot po maslu in zasmejala se je Velikanoč. V zlatem californijskem maku, ki je gorel med bujno travo, sem videl čudovite oči lepe Julije, videl sem jih v iskrečem vincu, videl sem jih v oranžnem fvetju, videl sem jih v opojno duhtečih cvetih vinskih grozdov, ko je na njih Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana I. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, 0. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A-. J. TERBOVEC. lioi fev far ink lie fro if is rr Wi lac Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf^'i sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn bolniS^ftlt spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpft; membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair AVHl'e Cleveland, Ohio. L | Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanovi a za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgl^L tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se f)rrr)" obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 člani *%ire članicami. blestela jutranja rosa. Vsepovsod so se mi smejale in me vabile oči lepe Julije. Tisoč barv in tisoč krasot, pa se mi je zdelo, da imajo vse svoj izvor v Julijinih očeh. Velikanoč je minila in za njo en teden in dva tedna, predno sem se mogel odtrgati od čarov Doline Lun. In ko sem v botaničnem vrtu kapitola v Sacramentu pobiral iz rosne trave žarno rumene oranže, da jih kot zapoznele pirhe ponesem v Salt Lake City, sem se zagledal v rožno-cvetoče kamelije, na katerih se je blestela rosa, in zdelo se mi je, da vidim solzne Julijine oči. V Salt Lake City sem dospel začetkom maja. Vsa pokrajina je bila zavita v pomladno zelenje in mnogoštevilna sadna drevesa po vrtovih so bila posuta z belim cvetjem. Takoj iz postaje sem se podal v bolnišnico in vprašal po mojem prijatelju. Povedali so mi, da je že pred par tedni ozdravljen zapustil bolnišnico. Ko sem dejal, da bi rad videl njegovo postrežnico, če ni morda njej pustil kakšnega sporočila zame, sem izvedel, da je Julija, kmalu po Velikinoči odpovedal službo, češ, da odide na vzhod, kjer morda stopi v sa mostan. Odhajal sem kakor v sanjah. V parku pred bolnišnico so se v pomladnem vetriču zibali tulipani. V njih čašah se je blestela rosa, in meni se je zdelo, da so to solzne oči lepe Julije. Prav pri zidu je bila gredica cvetečih šmarnic in tudi njih rosni zvončki so me spominjali trepalnic solznih Julijinih oči. O lepi Juliji nisem slišal nikoli več. Da bi bila res odšla v samostan, kar ne morem verjeti. Takih lepih oči je škoda, da bi jih svetu zakrilo samostansko zidovje, če biva res kje tu na vzhodu, imam še vedno upanje, rla jo nekega dne srečam in se opravičim. Nisem bil jaz kriv, ampak pomlad v Dolini Lun. Spoznal jo bom po očeh. Saj ne vem, kakšne oči ima, dasi jih lahko primerjam z vsem najlepšim, kar premore svet. Vem pa, da spoznam njene oči izmed milijonov . . . te mi, prijatelji, to so -jap,, vrste solze, ki jih v življ|ere privoščim vam in sebi. lisCo * , lpir V zbirko velikonočnih sl8|)e sti spada končno tudi Ppnij; Grenak kakor je, ima svoje'|bns no sladkost, če je namoči \ pravi tekočini. Vsi, ki vei% ,.( v čudodelno moč velikono% th pelinovca, pojdite v klet i>’hey trkajte na sod, predno se P|r p, ste na vrt ali v prodajal" V šopek tega zdravilnega z^Pen, Povsod mora biti neka mei-s »is, pelinu pa še posebno; Pril &th0 prav, čim manj ga je, tem1: dge Po tem receptu se nametf l(l c< ravnati jaz, predno nap0 čašo, da jo zvrnem na z & fee mene, ki se ubijam s to K in na zdravje vseh tistih, f0ri v čitajo. Moja iskrena ž^| ^ sezoni je, da bi nikjer I’T^el vzročala trajnih grenkih °? i kov! A*l VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) ko brez potrebe in koristi kot luknja v žepu. Tudi najbolj ekonomična gospodinja ne more iz kolačeve luknje odrezati užit nega kosa. * Izmed vseh vrst joka je najboljši tisti, ki ga producira hren, zato ga je menda tradicija določila za Velikonoč. In veruj- JAVNA ZAHVAL i Ob povratku v domovi'Tl'Py-je izpolniti prijetno dolžn°T ed ' se zahvalim svojim la ameriškim rojakom, ki sol času moje pevske turndf^e , Združenih Državah sW'- ul strani bodisi z dejansko PT^ts jo, bodisi z dobrim sveto|1f Jj* his vse druge lastnosti MU i se ne drobi. Obd^J1^ bi mogoče to tvarino kot 'c’| Ucces< A Supplement Edited by Anthony L. Garbns. Current Thought. gpOFt SeflSC SLOVENE YOUTH HAS COMMMON INTEREST Oui parents will admit that the process of time, the educa-0 their children and our environment in this country, has |ion leveloped lanj ‘— ln us entirely radical principles in regard to the or-In,,Aia,lons established by them. Radical in the sense that the llLIOufVi u '-“■•"uiuuicu uy Lij( i0’ ,as taken a decided change of attitude, differing from the akpn K,r ............. £r°uped S taken by our parents. It i 0. Siljatv' a p-fki olni§* a fact that our parents if j." themselves religiously, and politically, exciting a spirit ristaif . ’ anc^ Party prejudices, together with narrow and 011 v’ews f°r organizational loyalty. ^Inu'^ We h;*s cultivated a breadth of view, toleration, generosity, and the spirit of human fel-scu Subjects aa religion and politics, causes for heated “«»> are not brought up by the youth of today. There is LmJ-1 01 deling for the “facility of association” among the P"**« >>o™ Slovenes. * •e E:n'-rso" aa'(l that "facility of association" was the meas- izpft r Av<* il’e of avano1* ! ZgIK S,! P lani so ^ življ1 ih s! di Pfe N lir Clv'^.zati°n, meaning that as people become enlightened r a1 minded they develop the ability to co-operate in nigh-f>rrrie degree. This deliberate disregard for the policies are , ' Maintained by our parents is an attitude that our \yS are °^'ged to recognize. n0He‘s upon which they can agree. ra iPet)(i>U1'1 Relieves that the efficiency of their organization is ’ mev» U llPon the recognition of mutual services and obliga- o ■ pf* fethod<;ali:‘in£ that since all good can be derived from this tern We Wo owc loyalty to the common interest. Every co lere^orG ’s attempting to forward - its private interests ‘ iapo|n-itn0 at the same time to methods which promote the a° zdEge t!hWe]fare—the welfare of all Slovene groups. Thus the *to lifei v Primarily seeking to forward its own interests by 4-1-, fon „ ^ in membership at the same time promotes the com-stin- T ‘ Welfa a ž4 We ■ . iit^reb must continue in the future to establish conditions 'f-v, of all cl We can work in harmony and promote the interests iKH* 1 olo\>(v A> --------o k’ene youth, as well as for our organization, the J.S.K.J. ELY CAGE STARS The Ely, Minn., high school basketball team last Thursday played for the state championship at Minneapolis. Fans, eager to bring home the bacon followed the hoop stars by bus. Members of the team and others who journeyed to the capital with intentions of copping honors were: Coach Ed Buckley, Manager William Coombe, Tom Murn (radio announcer), Robert Nicholas, Steven Smrekar, Louis Gerzin, Rudolph Ba-novetz, Lowell Anderson, Rudolph Bezek, Mathew Gouze, Armas Hill, Arthur Lindy and Louis Zgonc. It will be noticed that there are a number of Slovene athletes in the names mentioned and we have been informed that they all are exceedingly clever on the basketball court. More power to you fellows, perhaps someday we may hear of an all-star Slovene combination in Ely that is knocking ’em cold. vM iere are HEARTS” M/inPPnv hearts like the 'heart of a blooming rose, ldžn l°nely and.blue. 1 • are Pleading and calling in vain, k1’ Jj ' clt are loyal and true. ihvf1 the song'of a wounded bird, 0 are , ^ $6re at-i , earts that whisper of the silvery moon, iega Umplj' a>'ts fu hearts like drops of dew °, v0[ Meh are broken, hearts that are Si “0fa ^art have you? CHRISTINE TROY A iem« je n101 ie kol podP1' . Prder that ijerni .^^Plish itere r‘>e)’S ATTMr?ANCE AT Meetings your lodge may e success and have pa 4 necf.,U^a^e su°h successes, th, but requests to ičilo feels e”tual,y each ,eklo- I'1 his m,p1, °hhgated to ti stojt Win tings and as a Obd#Fg biggerari!bly assist in tot'T^ ot hut‘,X.toward tears. SOKOLS WIN GREAT OVATION The visitors at the recent All-Nations exhibit held at Cleveland literally tore the auditorium down on the appearance and performance of the Slovene Sokols. It is said that never in the history of the Public hall did anyone ever receive such hearty approval from its thousands of patrons. Thi," warm reception from a totally strange audience certainly speaks well for the performers, and is an encouragement for the organization that fosters the building of healthy minds and bodies. BETSY ROSS DEFEATS SPARTANS Betsy Ross’ pin-pickers hand-edthe highly talked of Spartan Mineralite heavers a neat trimming. The Spartans a lodge of the S. S. P. Z. had suffered only two previous defeats and had been slaughtering all on comers among Cleveland lodges. The record of their first defeat however, does not enter their books since the aggregation played was not a lodge representative. By Betsy Ross’ smashing more maples than the Spartan pin topplers, the result must be regarded by them as the first official defeat. Congratulations Betsy Ross, and may you perform in the art of spilling the wood as well in the future. COMRADE BASEBALL Fred Terlep informs us that he has started to put his players through calisthenics and other forms of exercise in prep-paration for the near baseball season. Fred after having reviewed the material predicts his team to be as firm as the Rock of Gibralter. He says that a vast amount of improvement can be made and is to be made in the preliminary practices. An addition to his roster of players is a former high school coach by the name of F. McBride of whom he is expecting wonders in the way of baseball. If the Comrades continue their present enthusiasm and interest in sports there is no doubt that they will be proud owners of teams comparable to the best. A.s“ a member of your lodge arc you sleeping and dreaming as Rip Van Winkle or are you alert and ivorlcing in behalf of your lodge? JUGOSLAV EMIGRATION Emigration from Jugoslavia would seem to be stationery. The number of persons proceeding overseas from that country in November last year 1,899, a decline of 95 compared with the figure for the corresponding month of 1927. The majority (1,042) went to the Argentine Republic, while 383 proceeded to the United States and 177 to Canada. During the first eleven months of 1928, the tota) emigration figure was 20,549, a diminution of 45, compared with the corresponding period of the preceding year. During the same period 4,453 former emigrants returned to Jugoslavia. !Bare Facts. Buttons on coat sleeves. Buttons are put on sleeves of men’s coats as a matter of style. How the style originated is not known. There is a tradition, however, that the custom originated in the Prussian army in the time of Frederick the Great. The Prussian king was very particular about the appearance of the uniforms of his soldiers. He discovered that many ol them were in the habit of wiping their faces with their coat sleeves. Naturally the sleeves soon became soiled and gave their uniforms an untidy appearance. Therefore Frederick, in order to stop the practice, had a row of buttons put on the upper side of the coat sleeves. When a soldier attempted to wipe perspiration from his lace with his sleeve he would scratch himself. By this method the soldier monarch succeeded in breaking his men ot the slovenly habit. But the custom of putting buttons on the sleeves of coats survived its usefulness. The buttons became- a part^of the accepted style of coats and as styles varied with different periods the position of the buttons shifted until they were finally placed in the lower side of the sleeve. Knocking on wood. Knocking or rapping on wood to ward off punishment for boasting is one of the most prevalent of all superstitions. It is not uncommon to meet intelligent and educated persons who invariably knock on wood after bragging about their success or good health. Many persons carry wooden charms in order to have wood convenient for this purpose. How wood acquired this supposed protective power against misfortune and ill luck is not definitely known. Numerous theories have been offered to account for the superstition. Some attribute to the old game known as “touching wood” or “wood tag,” in which a player who succeed in touching wood is safe from capture. Others hold this game and “knocking on wood” had a common origin in primitive tree worship, when trees were believed to harbor protective spirits. To rap on a tree—the dwelling place of a friendly spirit—was to call up the spirit of the tree to protect one against impending misfortune. Later, people would place the hand on a wooden statue of a deity for the same purpose. It is said that among certain European peasants it is still common to knock loudly on wood to keep away evil spirits. Still others believe that the superstition is of Christian origin, and that it is in some way associated with the wooden cross upon which Jesus was crucified. Or, perhaps, they say, it arose from the ancient rite of touching the crucifix when taking an oath or touching the beads of a rosary in prayer. Left-handed President. James A. Garfield, the twentieth President of the United States has been the only left handed President thus far. In a letter to the author, Harry A. Garfield, the president of Williams College, says his father was naturally left-handed in childhood, but he learned to write with his right hand and in time became ambidextrous, using both hands with equal ease. There is a story to the effect that President Garfield once demonstrated his ambidexterity by writing in Latin with one hand while he LACES OP ALL NATIONS In attending the All-Nations exhibit, held last week at Cleveland, the thing that perhaps impressed everyone was the fact that the women of practically every nation — throughout this universe at one time or other devoted their spare moments in embroidery In every booth the exhibition of fancy work and embroidery in some respects seemed to be one of the important items of the exhibit. There is neither record nor memory of an exhibition that included so comprehensively, and varied of the handiwork of the European housewife. The claim of “ke-klanja” to rank as works of art was impressively vindicated, and the public that too often identifies fine art with painting was here shown what sheer magnificence and what profoundly moving effects can be accomplished from mere thread. The Croatians showed how gorgeous colors and abstract patterns can be wrought and mingled by a master’s hand. The placing of all these laces was most unfortunate. They were crowded closely together, which deprived them of the grandeur that proper space would allow. HUNTING GRAFTERS In Cleveland a new season for hunting has just recently been established. A discovery has been made that some birds commonly known as grafters are roosting in various positions at the city hall. A distinct species called “council-men” are at present being persistently pursued. Two of these birds have thus far been caught and are to be sent to the Columbus penitentiary where they are to serve as exhibits, one for a period of five years while the offspring is to remain there for one year. This hunting season is predicted to be open for some time since. no game laws have determined specific opening and closing dates'. The queer part about this type of hunting is that no matter how long these birds are hunted they never will become extinct. E^CHAJVGES Phutiology CHISHOLM TO HAVE WATER FETE Tentative plans for a water frolic have been made to take place July 14th. This shall be the second affair of its kind to be held in Chisholm, Minn., and is sponsored by a chapter of the Izaak Walton league. Mr. Thompson was selected general chairman of the committee to make arrangements while Tony Vidmar, a Slovene, has been named to take charge of hydroplanes that are to enter this water carnival. wrote Greek with the other. Origin of Hurrah. The word is pure Slavonian, and is commonly heard from the coast of Dalmatia to Behring’s Straits, when any of the population living within these limits are called on to give proof of courage and valor. The origin of the word belongs to the primitive idea that every man that dies heroically for his country, goes straight to heaven—Hu-ray (to paradise), and in the shock and ardor of battle the combatants utter that cry, as the Turks do that of “Allah!” each animating himself by the certitude of immediate recompense to forget earth, and to contemn death. Pittsburgh, Pa. STATION P. (J. If. BROADCASTING We wish to announce at this time that the Pittsburghers lodge No. 196 have organized a baseball team for the coming season. Twenty candidates for berths on the team have reported thus far, and Field Manager William Antlogar asks that any other member who can play ball report to him, and try out for the team. A meeting called by William Antlogar Thursday, March 7th started the baseball rolling for the season. A representative number of baseball candidates of the lodge met and considered plans and elected officers. Louis Kompare was elected business manager of the team with F. J. Bruss as treasurer and William Antlogar as field manager of the team. Speaking about baseball, Billy Evans, former big league umpire, said recently: “Too many players today are perfectly satisfied if they get their quota of base hits, regardless of the results of the game.” “Many players,” added Eddie Collins, the baseball star, “lack the urge to win. There is little or no difference in the natural ability of the players, past and present, it is in the spirit.” There is food for thought in these statements. They can be applied to business as well as to baseball. If we aren’t a Babe Ruth of the business world and our team isn’t the world’s '■hampion, whose fault is it? And what are we doing about making ourselves the champions of the future? Yours for a successful season. J. F. Bruss. BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES Lorain, 0. Lorain High School recently held a play entitled “The Charm School” sponsored by the Dramatic Club. It proved to be a great success and I'm sure all who attended it, enjoyed it tremendously. In June another group of pupils will graduate. The largest group of Slovenes in the history of the school will graduate then. They are: Steve Cerne, Anna Durjava, Maymie Gradišek, Sophie Kadelja, John O’Mahen, Eva Kure, Helen Polutnik, Anna Ursic, Hermina Zorc and I. Even though we all are happy in graduating, the most of us no doubt will miss all the pleasant events of school life. Xelen Polutnik and Hermine Zorc have been on the honor roll which necessitates an average of B. or above for the best part of their school career. Sophie Kodelja and I are finishing high school in three years by having attended summer schools and taking five subjects instead of four as is customary. I expect to go to college this summer. Our high school held a Triangular Lehi Debate, March 15th, with Lakewood and Elyria. Cleveland Heights, Shaw and Rock River had it at the same time. The question debated was: “Resolved that the jury system should be abolished in civil cases in the state of Ohio.” The Glee Clubs and pianists and violinists also sought honors. Lorain lost the debate to Elyria and also failed to win honors in piano, violin, glee club. Regardless of whether Lorain wins or loses they have the reputation of always trying hard. Vida A. Kumse. Raising the Ante Apple-growers now urge every one to eat two apples a day. Probably the theory is that the more doctors you keep away the better. Grateful Victim Wife (showing husband* expensive l'ur coat) : “One really can’t help but feel sorry for the poor thing that was skinned for this.” Husband: “I appreciate your sympathy.” Shoo! Porter (sympathetically): “Just missed your train, sir?’’ Passenger: “Oh, no; not at all. I didn’t like the look of the thing, so I shooed it out of the station.” “Oh! Willie We Have Missed You” “I hear Kraus and Meyer are looking for a new cashier. Is it true? They engaged a new one only a month ago.” “That’s the one they’re looking for.” Marooned Mrs. Blue: “How do you control your husband while you are away?” Mrs. Black: “I leave the baby with him.” A Real Bargain “Had my fortune told today, dear.” “What a waste of money,” protested her husband. “Not ay all. I gave the woman §1 and she told me I would ■soon inherit $50,000. Wasn’t that a bargain?” A Married Man All Right. “Well, Jones, I can tell you’re u married man all right. . No holes in your socks now.” “No. One of the first things •>ny wife taught me was how to J.ari? ’em.” MUST COOK FOR TWO Ethel Martin, 4 feet 1 inches in height and not a member of the J. S. K. J. as yet, is wed in New York to Alfred Ingalls, circus giant 10 feet 2 inches in stocking feet. The bridegroom is known professionally as Captain Karl Guliver. Miss Martin is 28 and a cook. And that’s a very good thing, for instead of having to feed just one average man she will virtually have to feed the equiva-ent of two. Dad’s All Like That. “Gee! ain’t it hot!” exclaimed daughter, displaying her new dress. “Well, if it isn’t you’ll freeze to death in it,” growled her father. Absurd. Father: “Betty, I want you to come from the party at a reasonable hour—and not with the milkman.” Betty: “But, father, how absurd. He won’t be there.” * Slick. Sniff: “That fellow is too sl.ck for me. Sold me a lot that was two feet under water. I went around to demand my money back.” Bjones: “(?et it?” Sniff: “Get nothing. He sold me a second-hand gasoline launch and a copy of Venetian life.” * Young Bride: “Now, dearie, what will I get if I cook a meal like that every day?” Husband: “My life insur- ance.” EVENTS IN JUGOSLAVIA Intense preparations are being made to produce the Budget for 1920-30, The Minister of Finance, Mr. Svrljuga, has carefully examined the budgets of each Ministry with the Minister concerned and great economies are reported to have been made on the estimates made by the late government. Especially is this so in the case of the Ministry of Communications and that of Posts and Telegraphs where many new works involving the investment of large amounts of capital have been shelved until loan capital is forthcoming. In this way these Ministries become self-supporting as they should be and may even have a surplus and so it becomes a simple task to balance the budget which was always overloaded with capital expenditure in past years. There may even be a surplus for relieving want in the necessitous areas and for lowering taxation throughout the whole country. This is certain if, after three bad years, the harvest is this year satisfactory. It is understood that special care is being taken in drawing up the new Finance Act to facilitate the employment of foreign capital in Jugoslavia. Various obstacles are being removed and the whole system of financial administration is being overhauled and simplified. The revision of all existing laws is proceeding apace and preparations are almost completed for the promulgation of new laws, dealing with religion. There are four State religions in Jugoslavia, Orthodox and Catholic Christjans, Mohammedans, and Jews, and at present their priests are all civil servants paid by the Ministry of Religion at equal rates. It is proposed in future to give each church a certain sum to pay its priests and thus lessen the interference of the state in their internal affairs and allow each religion greater autonomy. It is also proposed to change the laws relating to marriage so as to make civil marriage optional in Serbia and other parts where up to now it has not been legal. Church marriage will remain the basis of the marriage laws, but civil marriage will become binding and many anomalies arising from the present system where a man married by civil marriage in Panchevo or Zemun may find himself not married across the river in Belgrade, will be ended. Among the successes of the new regime must be numbered the apparently complete eradication of the trouble between Belgrade and Zagreb which threatened only a month or so ago to lead to consequences disastrous to the young Serb, Croat, Slovene Kingdom. The formation of the new government, following on the dissolution of the “rump” parliament and the annulling to the Vidov-dan Constitution did much in itself to this end and the policy pursued since has carried on this good work. Efforts have been made to prove that Serb, Croat, Slovene citizens have complete equality of treatment and equal chances in the Civil Service. Thus the appointment of Professor Pitomitz of Ljubljana as Minister in Washington, and of Grg Andjelinovic, a Croat, as Minister in Prague, two of the highest positions in the Diplomatic Service which has always been considered the preserve of the Serbs, has had a very good affect in praving that this service is now open to the able men j>f all parts of the country. The removal of General Maksimovič from the position of veliki iupan of Zagreb and his replacement by a civilian has done good and the King’s sympathy in granting pensions of 5,000 dinars a month to the widows of Pavle * Radie and Djura Besaricek, the murdered Croatian leaders, and 800 dinars for each child, has been most enthusiastically commended. It is announced that the King has presented the widow of Pavle Radie with picture of the Princes Peter and Tomislav, an act of kindness which will do much to win the affection of the people of Zagreb. It is reported that later the King and Queen intend to go to stay for a longish period in Zagreb which will become one of their places of residence. A further step in the replacement of the old elected bodies by appointed bodies has been made by the nomination by the King of new councils to control the municipal work of Belgrade, Zagreb and Ljubljana. These new councils are for the most part composed of experts, representatives of different economic organizations, chambers of commerce, trade and craft unions, bankers, doctors, engineers and university professors. The concentration of power has also been carried a step further by the reformation of the Ministerial Council whose work is now done almost entirely by the Prime Minister in consultation with the resposible minister. ----------------o------ JUGOSLAVIA HAS COLD WINTER From all countries of Europe come stories of the intese cold and its effects, tragic and comic. In Jugoslavia it has been as cold as 34 degrees below zero Centigrade, and the Sava and Danube are both completely frozen over. As a i‘esult.of the deep snow the Hangman Hart who had been summoned from Sarajevo to execute Prpic Mali and his gang of four bandits in Zagreb, was held up for several doys and his victims thus got a welcome respite. Bishop Misic of Mostar was in a train held up by snow and had to get down like the remainder of the passengers and walk to the nearest township of Tchapljina. But the more agile passengers arrived sooner and occupied all the available rooms so that the reverend Bishop was obliged to seek shelter at the police station where he was accomodated in a cell where he spent, he confessed, a very pleasant night. The dislocation of communications due to snow and frost had led to the sudden rise in prices of food and fuel in all the great centers. To combat speculation the Prime Minister, General Zivkovic, issued orders that anyone taking advantage of the shortage unduly to raise prices would be severely punished and this had an immediate good effect. The gravest danger of all is yet to come for terrible as has been the effect of frost and snow the thaw may be far more disastrous. If ice barriers form in the narrow gorges of the Iron Gates and other places the flood may last a long time and do very considerable damage to the crops. All possible precautions are being taken to prevent these various dangers. Several batteries of artillery have been mobilized near the Iron Gates ready to break up any barriers which may form and experiments have been made with mines and guns to determine what is the best metho dof breaking up ice at danger spots. -------o------- LJUBLJANA FAIR The annual Sample Fair at Ljubljana will be held this year from May 30 to June 9, in combination with a Motor Show. There were 706 exhibitors at last year’s Fair, of whom 172 were foreign. The number of annual visitors to the Fair varies from 120,000 to 130,00. An Autumn Fair, to include forestry, shooting and fishing exhibits will be held from August 31 to September 9. JUDGE SPEAKS TO CLEVELAND YOUTH A speaker of exceptional prominence in Cleveland, known for his unusual speaking ability, by name Judge Silbert, was secured to speak to the Slovene youth, on the subject of “How to keep out of divorce courts.” He is quite interested in the study of domestic problems and consequently had strict attention of all listeners hungry for advice concerning marital troubles. All of the judge’s information certainly was very timely since the majority of the audience consisted of individuals about ready for the voyage on the sea of matrimony. • “RIOT A mamoth passenger airship is now under construction in England and will undertake flights early this summer. This monster of the skies has maximum diameter of 131 feet 8 inches, and is 724 feet long. With the control car on the ground, the height to the top of her hull is 140 feet. The ship has a gas capacity of about 5,000,000 cubic feet, giving a lifting power of 152 tons, and accommodation for 100 passengers, with a crew of 48. In the construction of “RIOI” every precaution has been taken to guard against the possibilities of fire, and for the first time petrol engines have been superseded by engine burning heavy fuel oil with a flash point of 210 degrees Fahrenheit. To carry the 29 tons of fuel, 38 main tanks are attached to the framework of the ship, 28 of which each hold 224, gallpnp, and 10 each hold 112 gallons. In addition there are 11 compensating tanks, which are filled when the full load of passengers is not being carried. Several of the main tanks have emergency gear for the quick release of fuel if required. For heating'and ventilating the passenger cabins, air is drawn in by an electric fan, and, passing one of the engine radiators, is warmed in cold weather and sent into the cabins through aj.r gratings. In warm weather the radiator is lowered outside the ship and cool air can be supplied to the living accommodation. Hitherto of the things denied the voyage by air has been the ability to smoke, but in the “RIOI” a special smoking room has been provided, on the lower deck of the passenger accommodation which is fitted with a aluminum fhoor to obviate any danger from fire caused by carelessly thrown-down cigarettes and lighted matches. The promenade deck extends for some 36 feet to port and starboard of the lounge, and is pi-ovided with unsplinterable glass and Cellon windows, giving a magnificent view of the world below. Altogether the magnificent ship is a marvel of engineering skill and a beautiful example of British craftsmanship. Whatever her future may be, she marks an epoch—a distinct advance towards the time when thousands will travel daily by air to all parts of the world. UP-TO-DATE A school for brides, the first of its kind in the world has just been established in Bei’-lin. Something up-to-date and of utmost benefit to man. o--------------------- [XxixxixrTrxixnrrxTTTTTixxxiirixirrxTriiixiiiiiriiiT GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern Spotted Village Gossip: “I just saw old John Bright try to kiss your daughter in the grocery store.” Snappy Mother: “Did he kiss her?” Village Gossip: “No, she wouldn’t let him.” Mother: “Then it wasn’t my daughter.” (Continued) They put Marcus Kozjak to bed and then called upon Father Benedict, who wras said to know how to bandage and heal wounds and to prepare medicines out of different flowers, which were useful in treating various diseases. So Father Benedict brought together all his instruments and exerted all his efforts so that he might bring the patient back to his senses. Everybody in the cloister was aroused and excited. The Abbot also sent a serf to the Castle Kozjak to notify Lord Peter to come immediately to the monastery if he wished to see his Brother Marcus, who was liable to die at any moment. When Peter heard about his brother’s serious illness, he was very much disturbed, for he did not expect him to die yet. It seems he was not concerned much for his brother, because he did not like him. Nevertheless, he was his brother and his conscience whispered to him that he was duty bound to go to see his brother once more before the latter’s death, and for this reason he was at once j'eady for the monastery. First he had a dinner prepared for the cloister’s serf and then told his serv ants to saddle his horse and get him ready for the journey. “What has happened anyway?” asked Peter of the cloister’s serf on the way to the monastery. “Did my brother take sick suddenly?” "The Abbot himself did not tell me anything about it,” replied the serf. “What I know about the affair is what I have heard from others, and that is that the gypsy whom we captured the night before last had whispered something into the Lord’s ear and that since then he has been out of his mind. What the gypsy told him they don’t seem to know. The gypsy may have told the Lord some word of witchcraft and thus bewitched him and caused him to become unconscious, because gypsies are usually all wizards and witches.” When Peter heard what the serf had told him, he became full of excitement. Had the serf been watching Lord Peter, he could have seen how he was changing color. His face was now and then pale, and again of green color. His legs embraced hif> horse and his hands unconsciously dropped the horses’s bridle. “What? Supposing it was the same gypsy? Supposing he told my brother about my crime?” These thoughts bothered the aristocrat continuously. “How does the gypsy look?” asked Peter after having been silent for a considerable length of time, when his excitement had somewhat cooled off. “He is tall and quite an old man, but strong as an ox. There were two men in charge of him. One of them was our Til, who is a powerful man, and yee they could hardly handle him,” said the serf. “It must have been he!” said Peter to himself, full of deadly excitement. His conscience set at ease and quieted down long ago was again disturbed. The cloister’s serf, seeing Peter acting so strangely, as never before, looked at him full of excitement. “What seems to be the matter with you, my Lord?” inquired the serf of Peter eagerly, twice in succession, as he saw him completely cast down. But Peter would not answer nor all the way utter a single word, until he had arrived at the gate leading into the cloister. He was so deranged mentally that he did not know when he had reached the monastery. The abbot -came to meet Peter in the yard. Peter, thinking to ask how his brother was getting along, asked how was the gypsy’s health instead. The abbot at once realized that Peter was in profound trances, but he thought the cause of his mental derangement was the sudden calamity. The abbot then took Peter to Marcus Kozjak, who was still unconscious and mentally deranged. He was constantly talking to himself, but no one could understand him what he was saying. When Peter noticed that the monks did not yet know about his crime, because they all seemed to be very friendly toward him, and when he heard the monks express their opinion, saying that they doubted Marcus’ recovery, his heart again became somewhat at ease. Peter then asked the abbot for permission to see the gypsy, saying that he would like to find out more in detail the whereabouts of his nephew, and how to get him back. The abbot gladly granted Peter’s request and even offered him an escort, But Peter would allow the escort to accompany him only to the gate, leading into the dungeon, and then discharged him, saying that he would best converse with the gypsy privately. “If he catches you, he will crush your crooked bones and you will then remember what it means to visit a dog’s house alone,” said the serf, murmuring to himself on his way going back. “Well, he may crush you if he will, for we do not in the -least miss aristocratic people.” Peter entered the dungeon and stepped to the gypsy. “Aha, my old friend has paid me a visit,” said the gypsy contemptuously- “Well, you have done the right thing. Say! have you already heard that they arc going to hang both of us™you and me? It is no more than right that you and I, who have planned and worked together, should also receive equal proportion from the product of our toil. What do you think about it, my hump-backed friend?” We can very easily imagine how Peter felt. Nevertheless it was a crucial moment for him. “How dare you mention my name with yours?” said Peter, threatening the gypsy. “You old cripple cat, you better keep your mouth shut! know you have not yet forgotten that evening about twenty years ago. If you have forgotten it, I could very easily bring that evening back to your memory. The reason I told your name to the old monk, your brother, was because my common sense told me to do so. The servants who used to work for you at the Castle Kozjak recognized me. You should have crushed his skull and things would have turned out quite differently than they did. What else could I do but what I have done, to save my old hide, which I still love more than I love your hump back, which God has placed upon your back instead of a head.” (To be continued) IZ URADA GL. TAJNIKA RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO ZA MESEC FEBRUAR 1929. REPORT OF LODGE INCOME AND DISBURSEMENTS FOB FEBRUARY 1929. Odrasli Oddelek Adult Department. Izdatki. Disbursements $ 1,706.00 315J00 856.50 2,026.83 141.00 204.00 452.50 191.00 97.17 185.00 27.00 124.95 120.00 176.82 390.34 260.00 183.00 733.50 163.00 1.034.00 70.00 533.01 90.00 288.00 7.00 26.00 169.00 173.00 1,024.34 629.18 50.00 2.00 113.00 29.00 77.00 239.00 83.00 530.00 600.00 518.00 48.00 1.012.00 1.493.00 184.00 553.08 15.00 12.00 68J00 36.00 144.00 116.00 100.00 30.00 76.17 63.00 152.00 74.00 34.00 55.00 32.00 24.00 .30.00 54.00 133.00 27.00 135.00 80.00 1.160.00 121.00 52.00 179.50 240.00 114.88 134.00 135.00 94.00 70.00 83.00 30.00 54.00 28.00 18.00 537.50 50.00 78.00 321.00 184.00 112.00 128.00 26.00 296.67 144.00 162.00 242.50 39.00 142.00 15.00 št. dr. Dohodki Lodge No. Income 1 $ 808.85 2 645.47 3 155.79 4 144.71 5 226.20 6 614.77 9 533.60 11 172.92 12 272.75 13 98.88 14 54.70 15 330.99 16 284.52 18 462.63 20 417.37 21 402.60 22 243.03 25 513rf)3 26 685.51 27 139.17 28 101.21 29 30 607.29 31 305.65 32 70.50 33 297.35 35 202.08 36 749.91 37 1,157.84 39 442.66 40 389.03 41 94.56 42 283.95 43 148.47 44 390.31 45 566.85 47 154.23 49 282.04 50 142.94 51 38.75 52 60.90 53 323.38 54 100.20 55 200.67 57 260.53 58 190.76 iso • 100.77 61 209.36 64 39.97 66 428.44 68 141.32 69 76.99 70 71 513.60 72 55.50 75 176.81 76 93.65 77 185.42 78 211.34 79 29.37 81 82.97 82 205.99 83 55.66 84 229.78 85 250.92 86 102.76 87 125.13 88 189.83 89 197.42 90 92 175.18 94 393.00 99 172.52 101 137.69 103 290.16 104 174.30 105 239.46 106 154.83 107 89.98 108 203.79 109 122.52 110 161.77 111 119.51 112 110.83 114 371.18 1.16 135.06 117 56.11 118 96.52 119 56.84 120 305.85 121 46.70 122 281.82 123 81.40 124 103.06 125 92.86 126 95.44 127 40.56 128 218.96 129 209.32 130 55.84 131 109.38 132 266.38 133 189.79 184 91.53 135 136 63.82 137 265.05 138 103.60 139 70.66 140 154.03 141 112.26 142 143 85.69 144 299.14 145 123.38 146 62.52 147 64.59 148 85.68 149 267.21 150 161.30 151 152 96.68 153 17.99 154 165.34 155 36.61 156 58.70 157 45.46 158 115.35 159 88.84 160 89.60 161 18.84 162 212.36 163 32.16 164 69.71 165 100.67 166 95.85 167 83.90 168 84.20 169 54.45 170 46.80 171 233.78 172 57.97 173 74.36 174 154.12 175 48.73 176 162.52 178 34.94 179 56.50 180 181 35.27 182 98.08 183 58.26 184 77.13 185 56.03 186 71.20 187 39.72 188 53.10 189 15.24 190 121.49 191 57.80 192 55.11 193 61.46 194 195 35.13 196 57.09 197 31.48 198 33.43 199 35.10 200 393.73 201 37.61 za januar 5 230.82 45 565.17 70 384.30 135 109.63 142 67.42 25 7« 7M2 19J.43 m #45 47 10140 5550 52 1;20f-S3 lf4 7$>5 3! 57 58 l|>0 61 2m 5$8 9*9 efyo 2f 1 7*2 if 5 I6 8*7 is m 1 84 Ilf 86 4? i 0 5 1 1« ■I h ‘20 11 $30,959.75 $29 RAČUN MEI) DRUšTje JEDNOTO ZA MEJPl FEBRUAR 1929j REPORT OF LODGE lNlfc AND DISBURSEMENTS 0 FEBRUARY 1929-1 Mladinski Oddel^ 2 Juvenile Departme^ jt n 0 i \ 5 6 I št. dr. Dohodki Lodge No. Income E 1 $ 29.25 2 33.45 O O 3.75 4 3.90 5 4.05 6 18.00 9 5.85 11 7.05 12 9.60 13 9.60 15 6.30 16 14.25 18 11.85 20 20.55 21 12.60 22 4.95 25 19.20 26 36.00 27 3.00 28 1.80 29 ‘ 30 18.30 31 9.45 32 1.50 33 15.90 35 8.70 36 26.55 37 22.95 39 11.40 40 10.05 41 5.10 (Dalje ua 5. stra- .pi> j RAčUN MEl) društvi in JEDNOTO. (Nadaljevanje iz 4. strani) 1M2 19M3 1«4 #'45 47 10149 J»0 ,2(f3 1|4 7|5 3lfc7 ifo 61 2«|4 5(68 S;69 6i70 2fl l|2 l{5 Je «7 78 8*9 m 1(2 i'i 4 H 5 85f6 j:7 J 8 2W° Ji 2 24 fife )l 1«? 1 !6 7 <0 1 0 l B 6 * & »P'1 [. 10.05 4.80 14.85 27.90 2.70 10.95 1.05 1.65 12.30 2.10 8.25 9.75 6.45 4.50 11.10 .45 24.45 6.75 2.15 14.25 .90 7.20 2.85 6.90 8.55 1.05 4.80 1.35 2.25 6.45 8.25 4.35 4.95 3.15 7.65 9.30 21.60 9.60 3.90 4.20 5.85 4.65 7.35 1.20 9.60 2.85 9.00 9.15 1.80 13.20 10.05 3.15 3.30 3.45 9.15 3.00 ■14.70 4.50 4.20 1.50 5.40 1.65 3.45 9.30 4.65 2.50 10.35 5.55 5.85 5.10 3.75 5.55 .90 4.20 1.35 3.75 4.20 3.45 1.20 1.95 2.70 13.20 4.35 3.30 .15 5.40 1.95 .30 .60 1.95 4.05 3.75 1.05 6.30 •45 •45 3.00 5.55 2.55 4.20 1.35 1.95 7.65 3.90 1.20 7.65 .60 150 178 .60 179 1.35 180 181 182 5.10 183 1.50 185 1.95 187 2.55 189 .30 190 2.40 191 1.05 192 .45 197 .30 198 1.35 199 1.35 200 10.50 Zl Jan. 5 4.05 45 • 26.55 70 10.35 135 4.05 142 3.15 $1,059.30 $900.00 Joseph Pishler. DOPISI Rockingham, Pa. Po sklepu seje društva Ilirija, št. 145 JSKJ, ki se je vršila 3. marca, moram pozvati vse člane in članice društva, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 7. aprila. Seja se bo vršila pri tajniku in se prične ob deseti uri dopoldne. Za rešiti imamo zelo važne zadeve. S članom, ki se te seje ne bo udeležil, se bo postopalo po društvenih pravilih, še posebej poživljam prejšnega tajnika, da se udeleži seje in poda račune od poslovanja v letu 1928. Sklep seje določa, da se ga kaznuje po društvenih pravilih, ako se omenjene seje ne udeleži. — Torej, pridite vsi, da ne bo pozneje nepotrebnega prerekanja! Z bratskim pozdravom, Joseph Cebron, tajnik dr. št. 145 JSKJ. lite v novega odbora in za rešiti je več jako važnih stvari za v prid in korist Slov. Doma. Zaradi tega je dolžnost vsakega člana Slov. Doma, da se udeleži te glavne seje, da se ne bo kasneje oporekalo, da ni bilo kaj pravilno ukrenjenega. Opozarja se tudi, da vsak član Slov. Doma mora vedno imeti svojo člansko karto pri sebi, da se zamore izkazati, da je resnično član Slov. Doma, ker brez članske karte, ne bo mogel priti na nobeno sejo Slov. Doma, in ravno tako ne v klubove prostore. Z bratskim pozdravom, Ivan Varoga, tajnik Slov. Doma. Pueblo, Colo. Društvo Marije Pomagaj, št. 42 JSKJ je na zadnji redni seji razmotrivalo glede agitacije za pridobivanje novih članov v odrasli in mladinski oddelek. Prošeni so vsi člani, ki svojih otrok še nimajo vpisanih v društvu JSKJ, da jih vpišejo brez odlašanja. Pristopnina je prosta in zdravniško preiskavo plača Jed-nota. Tudi so prošeni člani, da se potrudijo dobiti kaj novih članov za odrasli oddelek med svojimi prijatelji. Pristopnina jc za vse prosta in Jednota plača tudi zdravniško preiskavo; za novega člana, katerega starost ne presega 25 ‘let, dobi organizator $1.00 nagrade. Poleg tega so razpisane še posebne nagrade za društva, ki pridobe v tem letu gotovo število članov. Torej na noge, bratje in sestre, da v tem letu povzdignemo število članstva, kot še nikdar prej. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Primož Knafelc, tajnik dr. št. 42 JSKJ Enumclaw, Wash. VABILO NA PLESNO VESELICO. — Tri tukajšna slovenska društva prirede skupno prvo pomladno plesno veselico v soboto 6. aprila zvečer. Veselica se bo vršila v Krain dvoi’ani in so prične ob devetih zvečer. Tem potom so vabljena vsa sosedna bratska društva, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje te okolice, da nas posetijo na večer 6. aprila. Zabave bo dovolj za vse in za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Torej prijatelji dobre zabave in naših društev, na svidenje 6. aprila zvečer v Krain dvorani! Za društvo Bratje Svobode, št. 162 JSKJ: Frank Mrzlikar, tajnik- Detroit, Mich. SLOVENCIMA IN HRVATIMA V CLEVELANDU Spoštovani bratje: Hrvatsko pevsko društvo “Slavulj” (Slavček) iz Detroita Mich., pride v vašo cenjeno naselbino z edino željo, da pokaže našo lepo in popularno opereto “Žetev.” Redke so prilike, ko moremo mi naseljenci v, tu j,j zemlji slišati' in gledati popolnoma domačo igro: Kmetje na polju bogate žetve. 1 ■ ■ ■ ■ *• (■ a ■ l> Igra se vrši vsa s. petjem: Tenor, sopran, bariton in bas, tudi solo-petje, moški in ženski zbor s spremi j e van jem gla-sovira in tamburaškega zbora. Rodoljubno pesem in glazbo je sestavil umetnik Zajc tako vrlo dobro, da igra, ki traja okrog ene ure, ne daje nobene monotosti. Naš pevski zbor služi kulturi in prosveti, ne za nas posameznike, ampak za hrvatski, slovenski in ostali slovanski narod v Ameriki. Ta zbor poje naše milodoneče pesmi najboljših skladateljev. Naš pevski zbor si je priboril dobro ime v detroitski naselbini, in to ne samo med našim narodom, nego tudi med drugimi narodi, prav posebno pa Amerikanci. Naš zbor je že velikokrat pel pred ameriško publiko, vedno v veliko in pohvalno zadovoljstvo. Tako so Amerikanci spoznali naš narod skozi našo pesem. Skozi ameriško časopisje je dobil naš narod priznanje, da se ga danes šteje med kulturne narode v Ameriki. Torej na svidenje v nedeljo 31. marca 1929 v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 2:30 popoldne. Tiketi za koncert se dobijo pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu. PROGRAM: 1. “Žetva,” od Ivan pl. Zajca; glazbena igra v enem dejanju. 2. “Smilje i Bosilje,” od Vilharja. 3. “Ljubljanski vrh,” od Klopčiča. 4. “Petrinjsko cviječe,” od Stahulja. 5. “Matija Gubac,” balada, od Vilharja. 6. ’’Orijentalni ples,” izvleček iz opere “Zrinjski,” od Zajca. Po koncertu se vrši ples v spodnji dvorani. Za Hrvatsko pevsko društvo “Slavulj:” T. Filkovič, predsednik takih prilikah, ampak se vselej odzovejo po možnosti, a z dobro voljo. Torej na delo za našo “Card Party,” zavzamimo se zanjo vsi, in obogatimo jo z darili in darilci, ki jih lahko pogrešimo, čim večja bo predpriprava, tem boljša bo zabava na večer 12. aprila. — Pozdrav! John L. živetz Jr., tajnik dr. št. 66 JSKJ. S pota. Nekaj časa v državo Arkansas, sedaj pa v južni del države Kansas mi prihaja Nova Doba, katero z zanimanjem čitam. Posebno me je zanimalo poročilo glavnega Rajnika o koristih, ki jih daje organizaciji mladinski oddelek, namreč, da od tam prihaja v odrasli odde lek lepo število mladega in zdravega članstva. Tudi se mladi bratje in sestrice pridno oglašajo v mladinski prilogi bodisi v angleščini ali slovenščini. Priporočljivo je, da sc mladina vadi v slovenščini v govoru, čitanju in pisanju, kajti angleščina ji itak ne odide, toda, če se nauči še jezika svo jih mfttdr in očetov, zmožna bo dveh jezikov. > Tudi v tej deželi je večkrat^povpraševanje po ljudeh, ki so zmožni dvPh jezikov, in taki. ljudje bodo potrebni tudi v bodoče. Torej naša turojena mladina, ki ima priliko se naučiti slovenščine takorekoč igraje, naj bi to storila. škodovati ji prav gotovo ne more, koristi ji pa lahko. V Kansasu, kjer se mudim sedaj, imajo v dobrem in prija teljskem spominu urednika No ve Dobe, sobrata Terbovca, ki se je pred leti večkrat mudil tu okoli, ter je večkrat zanimivo opisal to tipično deželo solnč-nih rož. (O, saj tudi jaz nisem še pozabil kansaških solnčnib rož, katerih je bil sam smeh, in bom hvaležen prijatelju Pogorelcu, če jih v mojem imenu pozdravi. Op. urednika). — Ko sem odhajal iz države Arkansas, je bila tam že lepa pomlad in vse v cvetju. Pa tudi tu v okolici mesta Pitts-burga, ki je nekako središče premogarske industrije v jugovzhodnem vogalu države Kansas, je narava že ozelenela, ptički že nanašajo gnezda ali že sede valeči na gnezdih. V tej okolici je mnogo premogovih rovov, toda dela se jako slabo. — Pozdrav! Matija Pogorelc. nec in za t^ko številno udeležbo pri pogrebu; iatotako še za-hvaljujemo društvu Moose za venec. Dalje lepa hvala stari -šem Mr. in Mrs. Radosevich in' družini G. Radosevich, bratu pokojnika Mike Letici, družinam Thomas Kos in Nick Kolich za ( lepe vence, za udeležbo pri po- , grebu in sploh za vse izkazane \ izraze sočutja. Ti pa, ljubljeni soprog, oče j in brat, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška zemlja! ( Žalujoči ostalir Ljuba Leti- | ca, soproga; Steve Letica, sin; dva brata v New Duluthu, ( Minn.; dve sestri v Milwaukee, Wis.; en brat v starem kraju. IZ UPRAVNIŠTVA Kogar veseli nabirati oglase \ za Novo Dobo, naj s» priglasi pri uredniku-upravniku, da do- , bi cene in druge informacije. , Letna seja glavnega odbora je , določila, da je nabiralec deležen ■ od oglasa, katerega dobi in ko- \ lekia, 10%, oziroma 15% pro- ( vizije. — Od novega naročnika | za list dobi 40%, od starega pa 25% provizije. --------o------- BORBA PROTI DIFTERIJI Nadaljevanje s prve strani . ' - ' i ji(‘ (' I N. Y. ni bilo pikakega smrt- j nega slučaja vsled difterije že j od 1. 1921. V San Joaquin j Valley v Californiji je mortali- j teta vsled difterije znašala 1 S 1921—51 za vsakih 100,000 prebivalcev, 1. 1926 pa se je | ta mortaliteta znižala na dvn in pol. V Detroitu je število J slučajev difterije padlo vsled rabe toksin-antitoksin od 33.8 j na 9.80 za vsakih 100,000 pre- j bivalcev. V nekaterih mestih, kot v New Yorku, je mortaliteta od j difterije še vedno po nepo trebnem visoka. Lani je umrlo) 700 otrok vsled difterije in 13,500 njih, dasi ozdravljenih, j nosi na sebi znake bolezni, ki j ostanejo z njimi vse življenje. Pod nadzorstvom mestnega I zdravstvenega urada je bila v New Yorku>©snovana komisija v svrho propagande, da se ljudstvo poduči o potrebi samo-obrane proti difteriji. Ta komisija je že ustanovila postaje, j kamor starši morejo dovesti! svoje otroke, da bodo brezplačno imunizirani od difterije. Takih postaj je 44, raztresenih po vsem mestu, kjer spe-c i j a 1 n i zdravniki dajejo otrokom dotični lek, kateri prepreči vsak napad difterije. Te postaje sprejemajo pacijento od 9 do - 12 zjutraj. V tem delovanju sodelujejo z zdrav-j stveno oblastjo vse glavne soci-: jalne in zdravstvene organiza j cije. Ako difterija bo tudi nadalje kosila strašno število mladih življenj vkljub dejstvu, da je njen vzrok znan, lek najden in dana mogočnost preprečevanja, pomenja, da občinstvo noče uvideti dobrote, ki mu jo znanost daje na razpolago. Postaje za imuniziran j c difterije so odprte od 9 do 12 zjutraj v soboto. Pojdite ta koj tja s svojimi otroci. FLIS -o------------- SREČA ALI KAJ? (Nadaljevanje iz 1. strani) : , slutil, da se skriva bogata zlata . žila. Več mesecev ni bilo nič več slišati o starem prospektorju. Nedavno pa se je s pasjo vprego pripeljal izmed zasneženih hribov zopet do ljudskih bivališč in prinesel seboj precejšno zbirko zlate rude, izborne kakovosti. Registriral je pri oblastvih pravico (claim) za več sto akrov ozemlja na svoje , in prej omenjenih deklic ime-f na. Vladni agenti, ki so bili 1 poslani v označene kraje, so i potrdili upravičenost “claima”, ] kakor tudi, da se tam nahajajo bogate zlate žile. Pokrajina je [< bila imenovana Sladen Malar-tic in s sistematičnim izkopava p jem zlate rude se bo pričele o še to spomlad. Vsa znamenju :r kažejo, da bp “claim” obogati vse tri, to je starega prospek-torja in podjetni Američanki is Bostona. o------------ ZANIMIVA RAZSTAVA V CLEVELANDU (Nadaljevanje iz 1. strani) otvoritve z balkona “priznal” za našo, dasi sem se šele pozneje prepričal, da sem pravo zadel. Najboljša “točka” v hiši je bila lončena peč, s klo-picama ob straneh, na peči cekri, odeje, košare in celo harmonika. Druga najbolj tipična “točka” je bil naš skled-nik. Pred naslikanim ognjiščem smo videli burki j e in valjar, na steni lepo izrezljano shrambo za razne dišave, na klopicah lončke z rožmarinom, nageljni in pelargonijami, v kotu dobro imitacijo zibelke, skrinjo s perilom, na mali mizici različna drobnjav, kjer s; videl tudi šilo in naš pipec itd. Dama v narodni noši je kazala umetnost kleklanja in na ' steni je bila zelo okusno razvrščena zbirka naših najlep-eih čipk. Videli smo tudi pravi slovenski kolovrat, izdeten v miniaturi. Stene je krasilo nekaj slik; posebno pozornost je vzbujala slika prevažanja ’‘bale”. O vsem tem in še mnogih drugih rečeh so dajale obiskovalcem pojasnila naše gospe in gospodične, oblečene večinoma v narodno nošo, ki je že sama na sebi vzbujala mnogo pozornosti. In da ste videli, kako hitro se je hiša napolnila s posetni ki. kadar je katera naših de klet zaigrala na harmoniko kakšno domačo! Imeli smo dve izborni igralki na harmoniko. Včasi sta se obe spravili za peč in zaigrali in zapeli tisto; “Vleci, vleci dreto, tolci, tol ci kline!” Dve drugi sta vpri zorili ples, ki k temu spada Pri takih prilikah je vedno na stala gnječa v hiši. V splošnem se lahko reče, da slovenska hi ša ni bila najbogatejša, toda sličila je res priprosti pa sna žni slovenski hiši, ni bila preveč natrpana z različnimi pred meti, vendar je tvorila neka ko razstavo, ki je vzbujala med posetniki mnogo pozor nosti. Rusine ali Maloruse sem v tem opisu preskočil, pa bodo slovenski čitatelji že oprostili Rusini pa čitali ne bodo. V njihovi, s slamo kriti hiši me j c zanimala peč, ribežen za ze lje ribati, ječmenov kruh na mizi, pirhi, belordeča zagrinjala in prti, in deklica v narodni noši, z ruto na glavi. Ukrajina je imela zidano, s slamo krito hišo, razstavljenih pa mnogo preprog, prtov in pregrinjal, kjer prevladuje bela barva, s primeskom rdeče in modre. Zanimala me je punči-ka, oblečena v narodnem kostumu kot nevesta. Splošno kažejo Rusini in Ukrajinci nekako tožne in melanholične motive, kar bo pač pripisovati naravnim neprijetnostim severa. Neko sorodnost med Slovani pa je opažati baš v barvah obleke, okraskov in drugih predmetov. V splošnem prevladuje bela, modra in rude-j ča, kot bi se dogovorili. Vse druge barve pridejo le izje-i moma v poštev. Tudi barve niso tako brez pomena, kot bi človek mislil. (Dalje prihodnjič) ---------O------- Koristne krastače. Po jugozapadnem delu Zedinjenih držav so farmerjem v ve-i liko pomoč pri zatiranju škodljivih mrčesov neke vrste krastače, imenovane “horned toads.” Te živali pravzaprav nplantažah. MRS. J. W. M ALLY Gornja slika predstavlja Mrs. J. W. Mally. predsednico in neumorno delavko slovenske sekcije na “razstavi vseh narodov,” ki se je vršila v Clevelandu, O., od 18. do 2Jt. marca. To sekcijo so v glavnem tvorili “Jug o slav-Slov ene Club,” “Community Welfare Club” in Slovenski Sokol. Omenjena raz-, stava je na tako sijajen način predstavila Slovence prebivalstvu Clevelanda in tudi mnogim zunanjim posetnikom, da zaslužijo odkrito priznanje našega naroda vsi, ki so na kakor-šen koli način k temu pripomogli. GLASOVI ZR0DNE GRUDE Pittsburgh, Pa. NAZNANILO Vsem članom J. S. K. J. v Pittsburgh-u in okolici ki so tudi člani Slov. Doma, se naznanja, da 7. aprila 1929 se bo vršila glavna letna seja Slov. Doma, v plesni dvorani, ob 2. uri popoldan. Na tej glavni Jetnj sej} bo vo< Joliet, Ul. Nisem mislil o naši “Card Party,” ki sc bo vršila na večer 12. aprila, poročati že danes, toda nekaj članov in članic je prineslo na moj dom tako lepe darove za omenjeno “party,” da ne morem molčati. Gotovo bodo z njimi zadovoljni posetniki, ki sc udeležijo naše zabave v Slovenia dvorani na večer 12. aprila. člani in članice društva št. 66 JSKJ, ki mislijo kaj prispevati v ta namen, so prošeni, da to store kakor hitro mogoče. Vsak je prosen, in vsak jje zmožen kaj darovati. Kdor more, naj da kaj večjega in boljšega, toda nihče ni tako reven, da bi se ne mogel odzvati s kakšno malenkostjo. Vsak, tudi najmanjši dar bo dobrodošel. Nekateri nikoli ne izostanejo pvi Canonsburgh-Strabane, Pa. Cenjeno slovensko občinstvo v Strabane in okolici je vljudno vabljeno, da se mnogoštevilno udeleži zanimivega koncerta, ki ga bo proizvajal baritonist g. Anton Šubelj, član narodne opere v Ljubljani. Koncert se bo vršil v nedeljo 7. aprila ob tretji uri popoldne v dvorani društva Postonjska Jama SNPJ. Omeniti moram, da bo nastopil v narodni noši. pri opernem komadu “Pagli-acci” pa v kostumu. Njegov pevski program bo zanimiv. Rojakom v okoliških naselbinah priporočam, da izrabijo to priliko in posetijo ta koncert v velikem številu, za kar jim gotovo ne bo žal. Slišali bodo našo lepo slovensko pesem iz grla umetnika. Koncert se prične točno ob treh popoldne v nedeljo 7. aprila. Na svidenje torej! John Troha. — .0__--------- NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 9. marca preminul 'ljubljeni soprog, oziroma oče in brat George Letica. Podlegel je operaciji na želodcu v St. Mary’s bolnišnici v Duluthu, Minn. Rojen je bil Jota 1889 v vasi Kutince na Hrvatskem. Pogreb se je vršil po cerkvenih obredih dne 12. marca. Pokojnik je spadal k društvu Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ in k L. O. of Moose. Tem potom se zahvaljujemo društvu št. 128 JSKJ za lep ver V slavonski Rumi je bil aretiran pustolovec Stevan Baho-rič, 38 let star, rodom z Reke. Mož je človek uglajenih manir, ki je prepotoval skoro že vse države sveta. Bil je kuhar na velikih transoceanskih paro-brodih, direktor velikih hotelov v Maresilleu in Aleksandriji, portir v hotelu “Britania” v Toki)u na Japonskem, policijski agent v Rio de Janieru v Braziliji, tihotapec alkohola, takoj potem pa agent prohibicij-ske policije v Zedinjenih državah Severne Amerike, kopal je, zlato na.Alaski, bil potem podčastnik francoske tujske legije v Maroku, natakar na orient-ekspresu in končno hotelska “podgana” ter je kot tak bil aretiran v Rumi. Bilo je pred mesecem dni, ko je Stevan Ba-horič v hotelu “Oran” v Rumi nekemu trgovskemu potniku izmaknil potni plašč ter se ž njim odpeljal na kolodvor. Zakasnil pa je vlak in se zadržal do prihodnjega vlaka v hotelu “Lo-vac,” kjer ga je zalotil policijski agent. Na policiji so našli pri njem več potnih listov, ki so se glasila na razna imena in na razne predmete, ki brez dvoma potekajo iz tatvin po hotelih. Svojevrstnega tiča so izročili sodišču, ki mu sedaj izprašuje široko vest. V Ljubljani je umrl eden najstarejših ljubljanskih meščanov g. Janez N. Roger, hišni posestnik in bivši trgovec. Pokojnik je bil rojen 1842 v stari ljubljanski cukrarni, katere upravitelj je bil njegov oče, Napoleonov vojščak z Berezine. Leta 1860 jc ustanovil pokojnik svojo lastno trgovino na Poljanah, ki jo je vodil 42 let. Izredno mnogo se je blagi pokoj' nik udejstvoval na karitativnem polju. Leta 1874 je bil od mestnega magistrata imenovan za očeta ubogih ter je ta posel opravljal z naj večjo požrtvovalnostjo skozi 50 let, dokler ga ni starost prisilila, da je odložil to funkcijo. Za časa potresa leta 1895, je bil skrbnik revežev za poljanski in šentpeterski okraj ter za Vodmat. Bil je 26 let član stalnega mestnega zdravstvenega sveta. Zapustil je soprogo, s katero je živel srečno 57 let, in petero otrok, ki zavzemajo v gospodarskem in socijalnem življenju ugledna mesta. Zaslužnemu someščanu, (D*)je na fi. »tf^i), _____ GLASOVI Z RODNE GRTTDE (Nadaljevanje iz 5. strani) velikemu dobrotniku siromakov, bodi ohranjen najčistejši spomin ! Konec hajduških bratov Bar-bulovičev. Nedavno je bil veliki župan v Požarevcu obve- ( ščen, da se skrivajo v Djiriko- i vacu, mali vasi kakih pet kilo- g metrov od mesta najnevarnejši I hajduki iz tolpe bratov Bartulo- I vicev. Veliki župan se je od- I peljal z orožniki na treh avto- | mobilih pred označeno hišo. | Ker hiša ni na samem, temveč I sredi vasi, je bilo obleganje ze- | lo otežkočeno. Poslali so po vo- I jake in gasilce, da bi v skraj- U nem slučaju hišo zažgali, druga I poslopja pa pred ognjem zava- I rovali. Gospodar, ki je bil iz- | ven hiše, je priznal, da so v I njegovem domu neki tuji ljud- I je. To priznanje pa itak ni I bilo potrebno, ker so hajduki jj takoj pričeli streljati iz hiše. Boj z njimi je trajal od poldneva do večera, ter so bile v akciji tudi strojne puške, top, bombe in končno bencin s pomočjo katerega so hišo zažgali. Brata hajduka sta skočila iz goreče hiše ter streljala, dokler se nista zgrudila smrtno zadeta. Te dni je umrl v Kropi na Gorenjskem najstarejši slovenski učitelj Martin Zarnik. Dosegel je častitljivo starost 89 let. — V Žužemberku je za večno zatisnil oči upokojeni višji sodni oficijal in posestnik Ivan Jerše v 65. letu starosti. Suha Krajina je z njim izgubila bla- j gega moža-poštenjaka, ki jo je kot domačin ves čas svojega življenja po očetovsko objemal z ljubečimi rokami. — V Vrbovški v Dalmaciji jej umrl g. J. Jereb, slikar in kipar, star 91 let, rodom iz Metlike. V Ribnici je umrla gospa, Franja Pakiž. V Vojvodini so sc pojavile številne tolpe volkov, ki ogra-žajo človeške naselbine. Ne-j davno so se volkovi pritepli do samega mesta ter so ponoči napadli hlev pri mestnem kopali-: šču ob Dunavu. Po vaseh so kmetje organizirali posebne straže, ki ponoči čuvajo hiše in hleve. Vsak promet po cestah in potih med posameznimi naselbinami je v večernih urah ustavljen. Nikdo se ne upa za-1 pustiti območja hiš. Ko se je nedavno na Kupreškem polju v Bosni vračalo s pokopališča od pogreba domov pet pogrebcev jih je pri selu Gotinovci zasul snežni plaz. Ker se niso vrnili domov, so jih šli domači iskat. Izsledili so jih, ker so videli moleti iz snega človeško nogo. Ko so odkopali sneg, so bili trije izmed pogrebcev že mrtvi dočim sta dva še kazala znake živ-ljenja. Med potjo domov je od teh dveh še eden umrl, drugi pa še bori sedaj še s smrtjo. Zapori v Kobaridu in Tolminu so vedno polni mladih naših ljudi. V idrskem in tam okoli neprestano odtiskujejo Mussolinijevo glavo po hišnih zidovih. Kaka vas je kakor strašilo. Fašisti imajo posebno piko na idrsko, katero je bilo že v sodni dvorani označeno kot zelo uporen kraj. Tiste Mussolinijeve glave pomažejo fašisti, nar to pa stopijo k orožnikom, ki uvedejo preiskavo za aretacijo več ali manj mladih ljudi, kakor se jim baš zdi. Sedaj jih ŠOLA ZA ODRASLO MLADINO Odrasla slovenska mladina v Clevelandu ima lepo priliko za izpopolnj en j e znanja materinskega jezika v Slovenskem Narodnem Domu vsaki petek zvečer. Začetnike poučuje Mr. Edwin Primoshic od polu sedmih do osmih zvečer, višji razred pa Mr. Vatro Grili od osmih do poludesetih zvečer. i MIKE UNETICH SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC, PA. | Opravlja tožno in korektno vse v notarsko stroko spadajoče posle. ♦ Phone: 181-J, Republic, Pa. i . - * . . . . _ _ „..................... I | - ■■■ - ^ ;• ! OTOK ZAKLADOV I Angleško spisal R. L. STEVENSON ;; X Poslovenil J. M. " n **:: (Nadaljevanje) "Mislil sem, da si rekel, da poznaš postave,” je odvrnil Silver zaničljivo. “In če jih ti ne, poznam jaz; in jaz čakam tukaj — jaz sem še vedno vaš kapitan, zapomnite si — dokler ne sporočite svojih pritožb, na katere bom odgovarjal; med tpm pa moram reči. vaše črno znamenje ni vredno počenega groša!’" “Oh,” je odvrnil Jurij, “ničesar se ti ni treba bati, sedaj smo bot vsi. Prvič si imenitno zavozil s tem slepomišenjem — in zelo drzno čelo bi moral imeti, ako bi hotel na to odgovoriti: ni res. Ti si izpustil sovražnika iz te pasti. Zakaj so hoteli venkaj ? Ne vem, vendar precej jasno je, da so hoteli. Tretjič nam nisi dovolil, da bi jih pri odhodu napadli. Oj, spregledali smo te, John Silver; igrati hočeš dvojno igro. In potem četrtič, tale deček tukaj.” “Ali je to vse?” je vprašal Silver mirno. “In tudi dovolj,” je odvrnil Jurij. “Vsi bomo viseli na vešalih in se sušili na solncu zaradi tvojega šušmarstva.” “No, dobro, torej; jaz bom odgovoril na te štiri točke. Jaz sem zavozil celo stvar, kaj ne? Dobro, dobro; vsi veste, kaj sem zahteval, da se mora zgoditi in vsi veste, da bi bili danes na Hispanioli kakor poprej, ako bi se to izvršilo; mi vsi živi in dobre volje in zaklad bi imeli, grom in strela! No, kdo pa je vse to preprečil? Kdo je silil mene, ko sem bil vaš postavni kapitan? Kedo mi je izročil črno znamenje onega dne, ko smo stopili na suho in se je začel ta ples? Oj, imeniten ples je to — v tem se strinjam z vami — in je za las podoben plesu koncem vrvi v londonskem sodišču, da. Kdo je vendar vse to storil? No, bil je Anderson in Hands, in ti, Jurij Merry! In vi ste poslednji od ravno tisti rovarjev, in vi ste tako vražje nesramni, da hočete biti kapitani nad menoj — vi, ki ste toliko naših uničili s svojim ravnanjem. To presega že vse meje!” Silver je prenehal in na obrazih Jurija in njegovih tovari šev sem opazil, da te besede niso bile brez vpliva. “Toliko glede prve točke,” je zakričal obtoženi in si obrisal pot s čela, kajti govoril je tako silno, da se je cela hiša tresla. “No, zastavim vam svojo besedo, da sem sit govorjenja z vami. Nimate niti pameti niti spomina, in rad bi vedel, kaj so mislile vaše matere takrat, ko so vas pustile na morje. Morje! Gospodje sreče! Krojaštvo je vaš posel, ne morje.” “Dalje, John,” je rekel Morgan, “govori še o ostalih točkah.” “Oh, ostale točke!” je odgovoril Silver. “Lepa vrsta jih je, kaj ne? Praviš, da je to potovanje zavoženo. Oj, preklicano, ako bi vi mogli razumeti, kako zelo je zavoženo, to bi videli! Mi smo tako blizu vislic, da me kar vrat boli, ko mislim na to, Morebiti ste jih že videli, kako so viseli v verigah, kako so ptice letale okolu njih, in kako so mornarji kazali nanje, ko so se peljali mimo. ‘Kdo je to?’ poreče eden. ‘Ta? No, to je John Silver. Dobro sem ga poznal!’ poreče drugi. No, in če greste dalje proti drugi boji, lahko slišite, kako jim rožljajo verige na nogah. No, in v takem položaju se nekako nahajamo, prav vsak od nas, in to vse radi tebe in Handsa in Andersona in drugih takih vaših norcev. In če hočete vedeti še glede četrte točke in tega fanta, no, preklicano: Ali ni on porok? Ali naj izgubimo še poroka? Ne, mi ne! On utegne biti naše poslednje upanje, in jaz bi se prav nič ne čudil temu. Tega fanta umoriti? Ne, tovariši! In številka tri? Oj, mnogo imam povedati k tretji točki. Morda ni to nič po vaših mislih, če vas pride pogledat pravi zdravnik vsak dan — tebe, John, s tvojo razbito glavo — ali tebe, Jurij Merry, ki te je tresla pred komaj šestimi urami huda mrzlica in čegar oči so pobarvane kot koža od limone? In morebiti vam ni znano, da pride v kratkem pomožna ladja, ali ne? In potem bomo videli, kdo bo tako vesel, da bo imel poroka, kadar pride do tega. In kar se druge točke tiče in zakaj sem naredil nekako kupčijo — no ali me niste na kolenih prosili, da naj storim tako — na kolenih ste prišli, tako ste bili obupani — in stradali bi tudi, če bi mene ne bilo — toda vse to je malenkost! In končni moj odgovor? Evo ga!” In vrgel je po tleh nek papir, ki sem ga v trenutku spoznal — nič drugega kot zemljevid na rumenem papirju s tremi rdečimi križi, ki sem ga našel v zavitku iz povoščenega platna na dnu kapitanove skrinje. Zakaj mu ga je dal zdravnik, si nisem mogel raztolmačiti. Ako pa je bil zemljevid za me nerazrešljiva uganka, je bil ostalim upornikom naravnost neverjetna stvar. Padli so po njem kot mačka na ihiš. Romal je od enega do drugega in so si ga trgali iz rok; in po kletvicah in krikih in otročjem smejanju, s katerimi so spremljali svoje ogledovanje, bi človek utegnil misliti, da ne grebejo samo z rokami zlata, marveč, da so tudi ž njim na morju in na varnem. “Da,” je rekel eden, “to je Flintova last, gotovo. I. R. in znamenje spodaj, tako ga je vedno naredil.” “Grozno imenitno,” je dejal jurij. “Vendar kako priti ž njim od tod, ko nimamo ladje?” Silver je naenkrat skočil pokonci in se oprl z roko ob steno. “Sedaj te pa posvarim, Jurij,” je zakričal, “še ena taka beseda od tebe in pozovem te na boj. Vi bi mi morali povedati — ti in ostali, ki ste mi s svojim rovarenjem izgubili mojo ladjo. Toda ne, vi ne morete, vi nimate niti toliko razuma kot kak ščurek.” “To je dovolj lepo,” je rekel stari Morgan. “Lepo! Jaz mislim tudi,” je dejal pomorski kuhar. “Vi ste izgubili ladjo, jaz pa sem našel zaklad. Kdo je potem boljši in več vreden? In sedaj naj bom odstavljen, grom in strela! Izvolite si za kapitana kogar hočete, jaz sem sit vsega tega!” “Silver!” so zaklicali, “živijo Barbecue! Barbecue je naš kapitan!” “Tako se torej sedaj oglašate?” je vzkliknil kuhar. “Jurij, zdi se, da boš moral še malo počakati, prijatelj; in sreča zate, da jaz nisem maščevalen človek. Kaj pa sedaj, tovariši, s tem črnim znamenjem? Mislim, da ni za nič, kaj ne? Dick je svojo srečo zapravil in poškodoval svoje sv. pismo in to je skoro vse.” “Vendar bo mogoče še v prihodnje poljubiti knjigo, ali no?” je mrmral Dick, ki je bil očividno razburjen radi kletve. ki si jo je nakopal. “Sv. pismo in en kos izrezan iz njega!” je odvrnil Silver porogljivo. “Ne. Sedaj ni več vredno kot kaka knjiga pesmi.” i Dalie Drihodntlč) je zopet v kobaridskih zaporih kakih deset. Odpeljejo jih v Gorico, kjer jih bo zadela kazen radi žaljenja in sramotenja Mussolinija, dasi niso v resnici zagrešili nič. Znano je, da postopajo orožniki zelo surovo s slovenskimi aretiranci. Cesto jih pretepejo, da se skoro onesvestijo. Ako najdejo pri kom kak jugoslovenski list, mu je gorje, tako ga obdelajo in potem odpeljejo v Gorico, kjer delijo laški sodniki Slovencem vedno težke kazni, čeprav jim ne dokažejo krivde. NAZNANILO IN ZAHVALA. j S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in | znancem žalostno vest. da nam je dne 17. januarja t. 1- po muč-li štiridnevni bolezni (influenci in pljučnici), previden s sv. za-:ramenti za umirajoče naš ljubljeni sin in brat * K Henry Robert Krese Pokojni je bil rojen dne 11. septembra 1913 v Pittsburgh, Pa. Pogreb se je vršil dne 21. januarja na St. Mary’s pokopališče v Sharpsburgu. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo našemu g. župniku Rev. Jos. škurju za opravljene cerkvene obrede in za obiske pred smrtjo. Hvala častitim šolskim sestram in vsej šolski mladini ker so pokojniku naredili špalir. Lepa hvala nosilcem krste. Zahvaljujemo se našim dobrim sosedom in prijateljem, ker so nam pomagali v času bolezni in smrti. Osobita hvala sledečim: Mrs. Frank Golob, Mrs. Martin Berdik, Mrs. John Perkovski, Mrs. John Smrekar, Mrs. Anton Dekleva, Ms. Rud. Krese, Mrs. Joseph Maticich, Mrs. John Golob, Mrs. Rozalija Ceč. Pokojni je bil član mladinskega oddelka društva št. 12 J. S. K. J., društva št. 15 K. S. K. J. in društva št. 118 S. N. P. J. .epa hvala vsem tem označenim društvom, posebno pa uradnikom, ker so ga prišli obiskat na mrtvaškem odru in so nam izrazili svoje sožalje. Lepa hvala društvu št. 118 SNPJ. za darovani venec, kakor tudi društvu Morning Star št. (565 SNPJ. za darovane cvetlice. Zahvalimo se njegovi teti Mrs. John Setina, ki je prišla na pogreb iz Clevelanda, O. in družini za krasne darovane cvetlice. Nadalje lepa hvala sestrični Mrs. Joseph Gramch iz Farrell, Pa. in družini za darovane cvetlice in udeležbo pri pogrebu. Najlepša hvala vsem sorodnikom in prijateljem za daro- 'ane cvetlice in sicer: Mrs. Rud. Krese, Mr. in Mrs. Jacob Drob- ne, Mr. in Mrs. Anton Laurich, Mr. in Mrs. John Smrekar, družini Mr. Frank Golob in Mr. Jos. Matičech, Mr. in Mrs. Vinc. Kristan, Mr- >n Mrs. Martin Berdik, družini Mr. Anton Penko tn Martin Počkaj in Joseph Horne Co. Lepa hvala sošolcem blagopokojnika: Emil Dekleva, Frank Baša, Frank Pecman, ker so nabrali za krasni venec cvetlic in za naročenih pet sv. maš. Hvala tudi vsem drugim darovalcem za sv. maše zadušnice. Dalje izrekamo zahvalo onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mr. Frank Golob, Mr. Frank Gorišek, Mr. Paul Klun, Mr. Frank Waidler, Mr. A. P. Sullivan, Mr. Mati Sval, Mr. J. Lesjak. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj, kateri ste ga prišli kropit, ki ste čuli pri njem in se udeležili pogreba na pokopališče ter nam pomagali na en ali drugi način v tej naši bridki pre-skušnji in nam izrazili sožalje. , Ti pa, ljubi nam sinko ter bratec, počivaj v miru božjem poleg Tvojega nam nepozabnega očeta, ki Te je tako prisrčno rad imel. Priporočamo našega dragega vsem v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva! Dragi Henry, naj Ti gruda bode lahka v grobu tam. Spavaj sladko, rešen truda, ki odmerjen še je nam. t V miru božjem le počivaj, v grobu spavaj zdaj sladko; angel božji dušo Tvojo v večno pelje naj nebo! Zalpjoči ostali: THERESA KRESE, sedaj omožena LAUR1Č, mati, FRANK, WILLIAM, FREDY KRESE, bratje, JACOB LAUR1Č, očim in njegovi otroci: JULIUS, ROSIE in JOSEPH. Pittsburgh, Pa., dne 13. marca 1929. Bondi municipalni, javnih naprav, nepremičnin in korporacij :• i* v • * . I .* * ' •: i i- , 5 ii . ' • L'| i'* ■ i {• ‘ t > r . % J t OTIS & CO. Ustanovljena 1. 1899 CLEVELAND John F. Perko, zastopnik član društva sv. Janeza Krstnika št. .‘57 T' ISKOVINElj od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ^rxxxmxxxxxrxxxirxYxxxxxx < n 4 ** Joseph Mantel j I JAVNI NOTAR j E v Ely, Minnesota, 5 H H H X jj OPRAVLJA TOČ- jj : NO IN KOREKTNO jj 3 VSE V NOTAR- I jj SKO STROKO jj 5 SPADAJOČE : S POSLE S H H H N H M M * —* 8= Za VELIKO i SUNKE N Sunke so preparirane po vi kranjski metodi po v staral Bi kraju izučenem mesarju. UE|*“ naših šunk je neprekosljiv-h t a j o od 8 do 10 funtov. J • ■* PLEČETA ^ Plečeta so istotako prepa^1 na enako kot šunke. Vsa mas1 y p ba odstranjena. Fin okus. I * Nj, ŽELODCI JVT; ŽELODCI so prvovrstni ter 1 nadevani iz samega svinji jul Ig mesa. Fin okus in ideal*16 Orain "'”nch'' iško KLOBASE h« KLOBASE so neprekosjW p0«t Delane so iz samega svinjska limesa ter prekajene po s! . krajskem načinu. . Je ( Kadar naročite meso, va", j0^ potreba pošiljati denarja. . čali boste ko prejmete. M' : ani( cijaliziramo samo v pre* q> nem mesu in vse je suše^, izvršeno po starokrajski ^ oil v di, kar stori, da je meso >n J |-0n; base pravi KRANJSKI dukt. Glejte, da bodo vaša .ta jfj ročila v naših rokah vsaj ‘u k pred Velikonočjo. Naše IIie.5|0 jamčeno tako v kakovosti nticjj v čistoči. |(j0s Slovene Provision lniJf Slovensko trgovina suhega Iteh s 3452 Independence 1 ls CLEVELAND, O. L™ Telefon: Broadway l3'>3-^Bi])]o] ' * "’jOslai i I ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh-f j Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °Pof?^| vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen* | stari kraj. Pišite ali pridite osebno. —------------------------------------------- Najveeja in najstarejša slovenska slatarnka trgovin« t Amerik), ji Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vs**1 ^ In izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Av«. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. ^ GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ^ . :............ / 'AKt IZŠEL JE Ka J1’ja Slovensko Atnerika"*! KOLEDAfe 1 oclr za leto Ji , 1929 fc Cena 50c r‘] Naročila pošljite n ))■ Slovenic Publish^ /i £> 10. PUa i 82 Cortlandt St« e n. NEW YORK, N. »’ L * CENEJŠA BRZOJAVNA R IZPLAČILA pja PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER j ZNAŠA SEDAJ SAMO £fci.) 1 ‘ 75c. F • Ki, Znižanje stroškov za brzojavna denarna naka^jpia.’ Juffovslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj, ko te svojim v domovini poslati pisanko. * v k- Za najboljšo postrežbo obrnite se na — fkojj ( Sakser State Bank K (a h ' 82 Cortlandt Street |letnj New York City |t>e — Tl RUDOLF PERDAN L, SLOVENSKI JAVNI NOTAR ! I Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko Ski Sk spadajoče posle. u (m 933 E. 185th St. Cleveland, OB1 ad ---------------------------------------------L.