POROČILO
SOCIALNE DELAVKE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
POGLED NAZAJ                                              SOCIALNO DELO V DELOVNIH
ORGANIZACIJAH DANES
Socialno delo v delovnih organizacijah (tudi delo z zaposlenimi) se je v Evropi začelo razvijati         V dvajsetem stoletju so dali razvoju metod in v 19. stoletju. Prve poklicne socialne delavke    konceptov te veje socialnega dela dodaten zagon so se v slovenskih delovnih organizacijah zapo-    programi pomoči zaposlenim (Employee Assi-slile ob koncu petdesetih let dvajsetega stoletja.    stance Programs). Drugi novi koncepti so pomoč Sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja je v    delodajalcu oz. menedžmentu pri identificiranju gospodarskih organizacijah delalo več kot štiristo    in razvijanju kadrovske politike, pomoč potroš-socialnih delavk (Rapoša Tajnšek 2001). Obdobje    nikom ali uporabnikom organizacije, družbena tranzicije (prehod iz socializma v kapitalizem)    odgovornost podjetja (Rapoša Tajnšek 2001). je na področje socialnega dela v delovnih orga-         Socialno delo koristi organizaciji, saj naslavlja nizacijah prineslo spremembe. Socialne delavke    probleme, ki ovirajo tekoče delo, npr. poklicne so se znašle v novi, drugačni situaciji; njihovega    bolezni, izgorelost, slabi odnosi. V Združenih položaja v organizaciji ni več zagotavljal zakon,    državah Amerike se o tem več piše kakor v ev-delovanje organizacij pa so začele določati tržne    ropskem (s tem pa tudi v slovenskem) prostoru. zakonitosti. Socialne delavke, ki so se usposobile    Še manj je raziskav o tem, kakšen položaj imajo v dveletnem višješolskem programu, na spremem-    danes socialne delavke v delovnih organizacijah, be niso bile dovolj pripravljene, vendar moramo    s čim se ukvarjajo, s kakšnimi težavami se sreču-vzroke, da so se med množičnim odpuščanjem    jejo, kako so zadovoljne pri delu ipd. Kaže, da v tem obdobju med prvimi v nekaterih podjetjih    je bila v Sloveniji zadnja raziskava opravljena znašle prav one (Ovsenik 1996), poiskati v širšem    leta 1989. kontekstu ekonomskih in družbenih sprememb.
Ni natančnih podatkov, za koliko se je zmanjšalo število socialnih delavk v delovnih organizacijah.          »POVEZOVANJE SOCIALNIH DELAVCEV Same socialne delavke pravijo, da jih je brez zapo-                     V DELOVNEM OKOLJU« slitve ostalo razmeroma malo, veliko pa jih je bilo
prerazporejenih na druge naloge v kadrovski službi         Projekt s tem naslovom so pod mentorstvom (ibid.). Iz dostopnih podatkov in evidenc je raz-    Pavle Rapoša Tajnšek od oktobra 2003 do maja brati, da se je število socialnih delavk, ki opravljajo    2004 izvajali študentje četrtega letnika fakultete socialno delo v delovnih organizacijah, v zadnjem    za socialno delo (Simona Jarkovič, Kristina Kos, desetletju zmanjšalo za približno tretjino in se da-    Tanja Lesjak, Branko Petovar, Nataša Skledar, nes domnevno giblje okrog sto (Rape 2005). Spre-    Katja Švigelj in Tamara Rape). membam je bilo podvrženo tudi težišče njihovega         V telefonskih intervjujih s socialnimi delavka-dela, ki se je, kot opozarja Rapoša Tajnšek (2001),    mi so ugotavljali, v katerih organizacijah so so-že v zadnjih letih pred tranzicijo premaknilo od    cialne delavke še navzoče, s kakšnimi težavami se stanovanjske problematike k delu z invalidi in po-    srečujejo in kakšne so njihove potrebe. Posodobili moči pri urejanju osebnih problemov (alkoholizem    so evidenco socialnih delavk v delovnih organiza-ipd.) in problemov v odnosih pri delu.                    cijah. Z analizo izraženih potreb so ugotovili, da
253
P OROČILO O PROJEK T U
socialne delavke občutijo primanjkljaj referenčne skupine. Želijo si strokovnega sodelovanja in informacij, zanimali so jih tudi primeri dobrih praks kolegic. Projekt je vključeval tudi okroglo mizo (20. 5. 2004 na FSD) in v nadaljevanju predstavljeno raziskavo.
RAZISKAVA
V raziskavo naj bi bili vključeni vsi socialni delavci in delavke v Sloveniji, ki delajo z zaposlenimi v organizacijah, vendar se je evidenca izkazala nepopolna. To se je pokazalo na okrogli mizi, saj nekaj socialnih delavk, ki so se je udeležile, ni bilo na seznamu (ki je zdaj dopolnjen).
Skupno je bilo razdeljenih oz. poslanih 52 vprašalnikov, vrnjenih pa je bilo 31 bolj ali manj pravilno izpolnjenih vprašalnikov (med njimi trije moški). K osipu so verjetno prispevali obsežen vprašalnik, preobremenjenost socialnih delavk z delom, vprašanja o organizaciji in nadrejenih in strah pred identifikacijo.
Kljub temu sodelujoči, njihova geografska razporejenost in kakovost njihovih odgovorov omogočajo kar dober vpogled v socialno delo v delovnih organizacijah. Res pa v anketi niso sodelovale socialne delavke iz organizacij, v katerih nimajo toliko vpliva, tako izdelane profesionalne identitete, avtonomije itn. kot socialne delavke, ki so v anketi sodelovale. Zaradi tega je stanje socialnega dela v delovnih organizacijah najbrž nekaj slabše od predstavljenega.
Polovica anketirank je mlajša, polovica pa starejša kot 44 let; moški so stari med 40 do 60 let. Polovica jih ima več, polovica pa manj kot 22 let delovne dobe. Štiri socialne delavke imajo delovno dobo krajšo od 6 let, prav toliko jih ima delovno dobo daljšo od 30 let. Glede na podatke o odpuščanju (ob tranziciji) in glede na večkrat izraženo mnenje, da socialno delo ne sodi v gospodarstvo, je kar presenetljivo, da se je trinajst (skoraj polovica) socialnih delavk zaposlilo v sedanji delovni organizaciji v zadnjih desetih letih.
Dobra polovica sodelujočih ima dokončano vsaj visoko šolo za socialno delo, trije med njimi pa so končali še specializacijo ali magisterij. Tretjina je zaposlenih v organizaciji, v katerih so edine socialne delavke ali delavci. V treh organizacijah pa imajo zaposlenih več kot deset socialnih delavk (vprašanje se je nanašalo na število zaposlenih v
organizaciji, ki imajo izobrazbo socialnega delavca, ne na delo, ki ga opravljajo). Polovica jih dela v velikih organizacijah, ki zaposlujejo 1.000 ali več ljudi. Dve socialni delavki delata v organizacijah, kjer je zaposlenih manj kot 100 ljudi, torej tudi v manjših organizacijah menedžment zaznava potrebo po socialni stroki. V povprečju pride na eno socialno delavko 604 zaposlenih.
REZULTATI
Raziskava je dala nekaj rezultatov, ki smo jih lahko pričakovali. Razumljive so visoke pozitivne korelacije med zadovoljstvom z zahtevnostjo dela in zadovoljstvom s svobodo in samostojnostjo pri delu (r = 0,776), med zadovoljstvom s pogoji za delo in zadovoljstvom z ugledom dela (r = 0,712) in odvisnost zadovoljstva od avtonomije pri strokovnih odločitvah (r = 0,75). Največ socialnih delavk je navedlo, da jih motivira delo in pozitivne povratne informacije zaposlenih oz. menedžmenta. Pet socialnih delavk je navedlo, da jih pri njihovem delu najbolj motivira upoštevanje in priznanje njihovega dela.
Obseg in zahtevnost dela so socialne delavke na petstopenjski lestvici zadovoljstva ocenile z oceno med tri in štiri. Najbolj zadovoljne so s stalnostjo zaposlitve (povprečna ocena 4,26). Precej zadovoljne so tudi s svobodo in samostojnostjo pri delu (povprečna ocena 4,06). Najmanj zadovoljne (še vedno pa ne nezadovoljne) so s plačo in drugimi materialnimi ugodnostmi (povprečje ocen 3,19) in z nadrejenimi (povprečje ocen 3,23).
Ti izrazi zadovoljstva pa so nemara bolj izraz splošnih predstav (in želja) kakor konkretnih razmer pri delu. Faktorska analiza (metoda glavnih osi) namreč pokaže, da so socialne delavke pri vprašanjih, ki so povezana s položajem socialnega dela v organizaciji ocenjevale dva faktorja – materialne pogoje in odnos do socialnega dela. Z materialnimi pogoji so bolj zadovoljne socialne delavke v organizacijah, v katerih je zaposlenih več kot osem socialnih delavk, vendar so tam tudi najbolj nezadovoljne z odnosom (zaposlenih v organizaciji) do socialnega dela. V vseh teh primerih gre za velike organizacije z več kot 1.000 zaposlenimi. V organizacijah, kjer imajo zaposlene od dve do šest socialnih delavk, so an-ketiranke slabo ocenile materialni faktor in bolje odnosnega. Tam, kjer so v organizacijah socialne
254
SOCI ALNE DEL AVK E V DELOV NIH ORG ANIZ ACIJAH
delavke same, zelo slabo ocenjujejo tako odnos do njih (in socialnega dela) kot tudi materialne pogoje za svoje delo.
Že na okrogli mizi je bilo iz pogovorov s socialnimi delavkami razbrati, da čutijo primanjkljaj v smislu referenčnega okvira oz. večjega medsebojnega sodelovanja ter povezovanja. Tudi v odgovorih na vprašalnik so se strinjale, da bi ustanovitev sekcije socialnih delavk in delavcev v delovnem okolju pripomogla k boljšemu in hitrejšemu razvoju tega področja socialnega dela (povprečna ocena 4,16).
Socialne delavke bi se vključile v supervizijo, če bi imele priložnost (povprečna ocena 3,90). Z izjavama, da ne čutijo potrebe po povezovanju (povprečna ocena 1,55) in da se med seboj dovolj poznajo in povezujejo (povprečna ocena 2,39), se zvečine niso strinjale. Menijo, da bi lahko socialna zbornica in fakulteta za socialno delo storili več za stroko socialnega dela v delovnih organizacijah in za njihovo medsebojno povezovanje.
Polovica socialnih delavk je vključenih v kakšno strokovno društvo. Največ jih je vključenih v kadrovsko društvo. Le šest socialnih delavk je vključenih v društvo socialnih delavk in delavcev, od teh so tri vključene tudi v kadrovsko društvo.
Med drugimi društvi oz. združenji se pojavljata socialna zbornica (3) in društvo za realitetno terapijo (2).
Socialne delavke, ki so vključene v kadrovsko društvo, po svoji oceni izvajajo za tretjino manj socialnega dela kot socialne delavke, ki niso vključene v kadrovsko društvo. Opravljajo več kadrovsko usmerjenih nalog, zato so se tudi vključile v društvo kadrovskih delavcev. V povprečju pa opravljajo socialno delo dve tretjini delovnega časa.
Večina (23) socialnih delavk pozna kakšno socialno delavko, ki je zaposlena na podobnem delovnem mestu kot ona in 21 izmed teh socialnih delavk ima tudi stike s to osebo (oz. osebami).
Izmed 13 socialnih delavk, ki niso vključene v nobeno obliko formalnega povezovanja, jih dve
tretjini pozna kakšno kolegico na podobnem delovnem mestu in ima z njo tudi stike.
Socialne delavke se precej pogosteje udeležujejo izobraževanja, usposabljanja in seminarjev kot pa srečanj socialnih delavk in supervizije ali intervizije.
Pet socialnih delavk se v zadnjih treh letih ni udeležilo nobenega seminarja, po drugi strani pa se jih je le šest v zadnjih treh letih udeležilo super-vizije ali intervizije. (Za področje socialnega dela v delovnem okolju supervizija ni organizirana.)
SKLEP
Čeprav sta se v zadnjih petnajstih letih delokrog in položaj socialnih delavk v delovnih organizacijah spreminjala, se slogan »Socialo ven iz podjetij«, ki se je pojavil v vladnih krogih po osamosvojitvi Slovenije, ni uresničil v obliki najbolj črnega scenarija (Ovsenik 1996, Rapoša Tajnšek 1997). Brez obotavljanja pa lahko sklenemo, da manjka programov za socialne delavke v delovnih organizacijah in da bi bila spodbudna njihova večja medsebojna povezanost in sodelovanje.
Tamara Rape Pavla Rapoša Tajnšek
VIRI
Ovsenik, M. (1996), Socialno delo v organizacijah – da ali ne? Nekatere dileme socialnega dela v Sloveniji danes. Socialno delo, 35, 6: 521–535.
Rape, T. (2005), Socialne delavke v delovnih organizacijah s poudarkom na njihovem povezovanju in sodelovanju. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomska naloga).
Rapoša Tajnšek, P. (2001), Socialno delo v delovnih organizacijah. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
255