24. otov.
Novo mesto, 15. decoinbra 1VÍ08.
XXIV. letnik.
DOLENJSK
Á
NOVIC
E
Izhajajo 1. in 15. vsacef^a meseca. Cena jiui je s poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroinina />a Xeiudjo, Bosno in (iruge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dojiise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Našim cenjenim naročnikom in čitateljem v prevdarek.
0(1 zaěctkii STojcyii iiîUajaiiJa ko se Dol. Novií;(> iiejire-iK'lioiiia trmlilť, da so ]>riiiaSale iiaJlMdjšn Npise iiaroiliio-î^osjMMliM'skc vs('hiiu% (hi KO jKPi'oialfl V VSPÍI važnih (lot^odkili lifioťili se Koh'iijske. I>»1. Novirc so [iouIîiIp tedaj viižeti řiiíitidj, vsaj Jill ťiha iitcšfan iii vaščmi, trKOVíM'. in olďíiiik, kini^t in iii-adiiík. Ztu-aditc^ni Je jiostala splošna ^clja, <lti poslaiiťjo Oot. Novire tíMliiik. rpi-uvništvo in iiredništvo i'adovoljno sledi tej žrlji in )iodi> i^otovn vse storilo, <la se iinsniťi la želja. — Porořali sino pa že oi»etovaiio in tndi v zadnji številki, da Je k tem« ni-(^sniřenjn trclia |ired vsem Vaše |M)ni<»ěí, toi-aj veliko već inirněnikov. Zato se tem ntijneje oli sklejm letníku danes «brařanio do sedajnili naročnikov in do vseli èilateljev, do vseli našili donioljiiliov in jiosehno do vsídi Ihilcnjfov s ]>rnsiiJo, da Maftovolé to poii jeíje ])od))irati z oliilno iiarní;lio na list in z najživatinejšd «lîiliicijo za pre])()treline Dol. Novice, l^e nii iiodla^i zdru-žencfía <lela tii iiii )iodla|i^í zadostiieffa števila nu-lořnikov Je iiimivništvii in nredništvii oniof^oeiti, (la zaěne z novini letom izdajali tednik, Prtiv vljndno pa iirosimo veleěasiite gospode poveijeiiike, kiiterini smo vposlali v to poli-el)ite naliiralne ]Mile, naj nam do 20. «lecemlira gotova doitošljejo vspeli iijiliovejia. miliii-anja naročnikov, rta zamo-remo pravočasno vsfi potrelnio iikreniti.
Koneino Se enkrat jH-ositiio vse skni)aj in vsaeesa posnnieznepi, naj nain |io]na£;aJo v tem skrajnem času s Nvojim vsestranskim vplivom^ da lioilo zaiiii>ř;le Dol. Noviee zares izpolnjevati svoje koristno delo in da bodo kot tednik zaino^^le tem slavnejše olihajati svojo 1 etn i eo.
Uredništvo in upravništvo „Dol. Novic".
in zdravo klajo. Oim starejša ao praseta, vec potrebujejo mleka, zato se mora tudi svinja pozneje bolje krmiti, da nam predeč ne sliujsa in oslabi. V zimskem ('^bu je pri doječih svinjah paziti posebno na to, da seji ne daje najfoji-tega ali zmrzlega korenstva in da se sploli kiaja močno in liitro ne menjava, ker se take napake takoj poznajo pri mleku in pri prasetili. Ugodno vplivajo na mlečnost pri svinji kuliana pesa, korenje in krompir in kot močna krma pa ječmen in otrobi. Zelo ngodno vpliva na mlečnost tudi to, če moremo dajati svinji kaj sladkega posnetega mleka. Kisle io nakiaane krme pa ni poklaiiati, ker dobe praseta drisko. Ravno tako napačno bi ravnali, ako bi svinjo pre-tečno redili in bi ji pokladali tako klajo, kakor »e d«je pitanim prašičem. Pri taki krmi se mleko tako izpremeni, da dobe praseta drisko in nam laliko poginejo. Korita je skrbno snažiti, zjedi po vsakem pokladanju odstraniti. Svinjak je redno izkidati.
Od tretjega tedna naprej se lahko vrže v svinjak nekoliko celega ječmena, da ga praseta pobirajo in zvečejo. V četrtem tednu se predloži prasetom nekoliko gorkega kravjega mleka in zmečkanega kulianega krompirja, ka-teremn se primeša presejan ovsen zdrob, ali pa tudi ajdov zdrob in turaičen zdrob. Praseta se liitro privadijo taki klaji, katero jim je vselej aproti pripraviti in po 3 do 4 krat na dan pokladati. V tem času in že prej kaže nametati v svinjak sera in tja nekoliko prsti, da rijejo po njej in jo zvečejo. Tej prati kaže primešati nekoliko oglja, pepela, krede. Vse to varuje praseta pred drisko in vpliva ugodno na prebavljanje. V starosti iestili tednov, ko je želodec doati razvit, se začnejo praseta odstavljati. —r—
Zimska reja in strežba doječih svinj in praset.
V zimskem času je na doječo svinjo posebno skrb obrařati, da se praseta ugodno razvijajo. Zlasti je paziti, da so svinjaki zadoati gorki in suhi, IVaseta potrebujejo za ugoden razvoj mnogo toplote. Dober svinjak bi moral imeti najmanj 16" po Celziju. Oe je svinjak mrzel in vlažen, gredo praseta rada po zlu aH se pa zanikerno razvijajo in zastajajo v rasti. Če ni svinjak zadosti gorak, potem je poiskati in napraviti v govejem hlevu potrebni prostor za svinjo s praseti. Za doječo avirijo je treba tudi, da je svinjak snsžen in čist, da so tla siilia in snažna in dobro nastljana. Le v tem slučaju, če bomo na vse to pazili, bo reja vspeana in dobičkonosna,
Kakor je gledati na to, da imamo zadosti gorke svinjake, tako je pa skrbeti po dnigi strani tudi za zadostno
Za povzdigo vinske kupčije.
Splošna je tožba, da manjka vinskih kupcev in da je treba kaj ukreniti, da ae te neznosne razmere zanaprej izboljšajo. Na shodu v Novemmestu seje dne 19. novembra poudarjalo, da se moremo poprijeti vinske trgovine združenimi močmi, kakor delajo naši konkurenti po drugih deželah, zlasti tudi, če hočemo z našimi vini ven iz dežele, kakor na Češko itd. Dne 3, decembra so se o tej stvari posvetovali tudi v Ljabljani pri deželnem odboru, kjer se je pod predsedstvom grofa Harbota zbralo dvajset vestakov od raznih strani nase vinorodne dežele.
Vsi so bili tega mnenja, da se je treba združenimi močmi lotiti vinske trgovine in da je treba pred vaem v Ljubljani ustanoviti deželno vinsko zadrugo, ki naj obsega vse vinorodne okraje kranjske dežele
Pri tem posvetovanju se je naglašalo, da trpi nasa kupčija pod konkurenco tujega vina in piva. Na Kranjskem se točijo hrovaška, stajarska, istrska, goriška, tirolska vina in mešanice teh vin, ki se točijo pod imenom dolenjskega cvička. Dolenjska je izgubila nekdanji trg na Gorenjskem,
kjer zalagajo vinski trgovoi domaće gostilničarje z raznimi viai. Nekdaj so pili na Gorenjskem in S[)odniem Koroškem izključno dolenjsko vino. Danes se točijo na Koroškem tirftlaka vina, na Gorenjakem istrska, goriška in lirvaška vioa. Celo doma na Dolenjskem se toči po raznih krajlii namesto domaiHga viaa tuje vino in namesto domačih vinskih trgovin imamo v glavnih sredisčih trgovine z istri-janskim \iiiom. Gorenjski trg moramo pridobiti nazaj, ravno tako moramo pa tudi na Dolenjskem «podrivati vnanja vina. In če liočemo vrli tega z vinom se ven iz dežele, je neobhodno potrebno, da se kaj stori za vinsko trgovino. V tem ozirn bo najbolje, ako osnujemo zdrnže-nimi močmi deželno vinsko zadrugo ! S tako trgovino bodemo najlažje stopili v konkurenco z drugimi vini In najlažje prodirali v kraje, kjer želimo dobiti novih odjemalcev za nasa vina. Ljubljana je sredisče dežele, kjer ae steka vsa vinska kupčija iz cele dežele, iz Dolenjskega in Vipave. Tukaj je napraviti založno klet, iz katere bo zalagati gostilničarje po Gorenjskem in drugili krajih in iz katere ho iskati odjemalcev na Teskem. Z deželno zadrugo se bo pa tudi najlažje dobilo potrebna sredstva, ker so pri tem gospodarskem podjetju interesirani vsi vinogradniki in sploh cela dežela. Ta zadružna klet, ki ae ima osnovati v Ljubljani, pa nima delati kupčije samo s svojimi vini, ki jih nakupi od članov-vinogradnikov, ampak ima tudi posredovati kupčijo in skrbeti, da se prodajajo vina tudi naravnost iz kleti posameznih članov. Po glavnih vinskih krajih pa se imajo osnovati v ta namen krajevni odbori, ki bodo podpirali in posredovali kupčijo z deželno . zadrugo in ki bodo skrbeli v pripravnih krajih tudi za založne kleti, ki bodo zalagale ljubljansko centralo in odjemalce zadružne kleti s potrebnimi vini.
Na nas, vinogradniki, je sedaj, da se ganemo in da se pridružimo podjetju, ki se nam na korist uatanovlja in ki ima nam pomagati do boljše vinske kupčije. Zato pa vsi na noge! Vsak vinogradnik bi moral biti član deželne vinske zadruge!	—r—
Politični pregled.
o izidu včerajsnili volitev v kranjski deželni zbor dosla 80 nam naslednja poročila; V celem novomeškem okraju oddanih je bilo 3816 glasov, od teli dobil je kandidat S. L. S g. Martin Matjasič, župan v Rosainicab 3169 glasov, protikandidatje gg. Peter Rauch 427, Anton Kline 104. in kandidat soe. demokratov Franc Schiffrer 18 glasov. 96 glasov pa je bilo razcepljenih. — Izid volitve po drugih krajih Dolenjske nam tlo sedaj áe ni znan.
V avstrijskem parlamentu, kjer se sedaj obravnava nujimst budgetnega provizorija, je položaj jako kritičen, ker vladna koalicija Čehov, Poljakov in Nemcev za ta predlog ne spravi skupaj dvetretjinske večine. Brez glasov jugoslovanskih poslancev, kteri so se združili v „Narodno zvezo" iu stopili v opozicijo radi krivic, ki se godijo Jugoslovanom, pade nujnost predloga in ž njo vlada ali pa parlament. Med jugoslovanskimi poslanci jih je večina mnenja, da je treba parlament razbiti in tako priti do novih volitev, ki bi s stališča Jugoslovanov zboljšale položaj v parlamentu. V korist parlamenta bi po mnenju mnogili Jugoslovanov bilo, če izginejo iz površja mlado-česka stranka na desni in nemaki „Frcisinn" na levi, kajti ti stranki nimajo nobenih tal več med ljudstvom. Ker so pa med Jugoslovani tudi taki, ki nočejo iti do skraj-
nosti, prevladuje za zdaj še radikalno mnenje. Od seje, ki jo ima „Narodna zveza" v torek, je vse odvisno, posebno obstoj sedanjega parlamenta in vlade. Ker je položaj do skrajnosti napet, ni izključeno vladanje s paragrafom 14.
V Pragi radi nemirov mej Nemci in Cehi proglašeni preki sod se najbrže prekliče 14. t. m. Ob enem se tudi prekliče nošenje barv.
Due 2. dec. bile so na Dunaju velike demonstracije nemško-nacijonalnih in laških dijakov. Italijanski dijaki so bili na poročih), da umira v Trstu pri zadnjih nemirih ranjeni dijak, jako razburjeni in so napadli nemške dijake, ki so se sprehajali pred vseučiliščem. Trg pred univerzo je spraznila policija.
Na HrvaŠkem ne skličejo prej sabora, dokler ne bo zagotovljeno, da bo delal in dokler izjav starostnega predsednika koalicija ne prekliče.
Vkljub raznim novicam o spopadih in nemirih po Bosni in Hercegovini^ in mejah teh dežel, vlada ondi po-polen mir. Srbija in Črnagora nadaljujeti oboroževanje ter vsako puško in kilo smodnika razglasiti po časnikih. — Avstrija pa gotovo ne miruje, temveč dela, a dela mirno in s premislekom in sicer tako, da nepripravljene ne bo našel ne prvi ne drugi.
liojkotnemu gibanju proti a v.atrijskem u blagu v Turčiji pridružiti se hoče tudi Srbija in se je v ta namen osnoval v Belgradu odbor, kteri bo vodil in nadziral bojkotno gibanje. Tudi v Italiji agitirajo za bojkotiranje avstrijskega blaga. Pogajanja, ki so se prekinila med Avstrijo in Turčijo, ae zopet v kratkem ponove.
B o ž i č n i C a.
Veliko lepih sv. večerov sem že preživel, z veseljem ho spomitijaiii na te dneve neskaljene sreče in nedoiiovwDjivc blaženosti, a lanski sv. večer mi je bil najlcfiMi : rešil set» prijHtelju življenje.
Umete, kaj je v besedi: prijatelj? Ne samo jio obrazu in obnašanju ljub vam človek, aiti|»ak človek, koje^ra srce in dušo ljubite kakor svojo, to je [u-ijatelj, ki vam jm tudi vrača vašo ljubezen.
In umete, kaj so pravi: rešiti življenje? Seveibi, vi menite, da sem j^a poteiçnii izpod leda ali da sem ustrelil medveda, ki ga je rohneč že hotel objeti v smrt in jiogubo, ali da sem ga prinesel iz goreče hiše. Kaj ne, tako me vi umete y Pa me ne razumete in mc ne! Poslušajte torej!
Že dalj časa sem opazil iz pisem svojega prijatelja, da ga tare težka bolest. Povabil sem ga za božič k sebi, „Siccr prideš v tiho samoto, v mrzlo puščavo, a jmd mojo slreho kurim z ljubeznijo, ki te 1)0 poživila, in na.šel boš riienc, ki te ume in sočustvuje s teboj. Pridi torej ! ííajeev in jerebic ti ue obetat« za božično kosilo, tudi no ognjenega vina, itiojc je krotko iit milo, potic ne maraš, a S|)et bova vkup in jiotožil mi boš, jaz te iioia la potrpežljivo poslušal. Kaj prost sem tisto dni in brez dela." n obljubil jo, da pritle.
Ustrašil sem se ga, ko sem ga videl na kolodvoru. Te prej tako jasne oči so hile kalne in motne, nič življenja ni bilo v njih, nič ognja, ki itiora goreti v očesu mladega moža. Zdelo se mi je, da je pciielnica, ko sem mu jiogledai v ijabo oči, dasi je bil veseli sv. večer. Obraz in poteze resne, kakor jiotczo bronastega kipa, in nasmeh — moj Bog, če se jo nasmejal kot dijak, kot mladenič, se jo ta veseli smeh oprijel vseh, a sedaj, raji bi se jokal kot smejal ko vidim tak ijasmeb.
Nisem silil vanj, da bi mi razodel svoje srčne rane. Govorila sva to in ono, a že iz vsakdanjo govorice sem spoznal, da inrzi svet. Vem, cia ni i)o]j krivičnega naziranja kakor je ono: vse sovražiti, tiikomur zaupati, vseh se ogibati, z nikottiur občevati, nikomur storiti dobrote aamo zato, ker je bil razočaran, l)rovarjcn, ogoljufan, osleparjen, ker so ga prezrii, napak sodili
in imi podtikati slabih, podlib namenov. Vem, da ;ie to napak, a vendar niNuin mo^cl zameriti jinjatclju njegove mržnje do sveta, ko mi je ijoia^'oina, Ham od selte, jiovedal zjfodbo zadnjih let. Verjemite mi, moj prijatelj je poàtenjak od noj,' do ^lave: laž se nm studi, hlinití se ne zna — niti višjim, kar jo dandanes neobhodno potrebno njemu, ki hoče zlezti kvišku; komur zaupa, zaiijm vse; kof^^ar Ijnbi, ljubi (ia s celo dušo in ni je žrtve, katera bi mu Idla pretežka zanj, ki resnično ljubi; lepib darov (iuhu in srca mu je dal Bok, priden je, vsem rad postreie, z vsemi je IjubcKnjiv. vsem hoiie biti vse poln dobrote in uslnžiiosti, pa nikjer ne išče sebe. In da so njepa krivično prezrli njci^ovi ired-Btojniki, da so njega potirnili oni, ki jim je vse zaupal, da so lijeka zavrříli, katerim se je izročil z dušo in srcem v najpleiiio-nitejši ]jul)ezni: to je bilo tudi meni preveć. In ko je solzeč se končal z jilobokim vzdihom svojo povest, bilo je tudi meni težko, in skoraj bi mn bil pritrdil: pusti svet, ni vreden, da nm deliš dobrote, ko te ne ume! A kaj hasne taka mehkočutnost? Ne pristoja možu I Mislil sem raji, kako bi mu pomajral, kako bi to delavno moč otel dobri stvari, njeuiu pa življenje. —
Kar se domislim, da sem povabljen na božićnico v sirotišču, še četrt manjka. Torej le najflol Tovabitn j)rijatelja, a ujiira se. Ne odneham, „pojdi, da se razvedriš," ttni velim, In slednjič me
llbO{ÍH.---
To so vam )>cli i« deklamovali in ^'ovorjli in ijírali ti otroci! Komaj ped od tal je bilo dekletce, pa kako ljubko je govorilo in kako srčkano tudi zapelo. In nastojtil je zbor mladih grl; Lej, kako je to donelo !
„aiFivft Bogu iia Tiiavi;
Augeljci |)i)jú,
Mir l.i'ii'lcm v nižavi
OIIl .lilije,io."
Svečano tiho je bilo v ilvorani, ko nastopi zal deček. Stoječ pred .lezuščkoni je prednašal krasno pesmico, v kateri se jo večkrat ponavljalo
„JezuSĚek moj,
Ttoj sem, vea Tvoj,"
IjO tam pa tam slišim za seboj pritajen vzdih.
Postrani poçledam prijatelja, radoveden sem bil, kako nanj vpliva to ozračje, polno božičnega milejša veselja. Oko mu jo bilo svetlo in rosno, lici lahno zarudeli, tisti mraiuornati izraz o!)raza se je nekoliko omehčal. Sestra prednica — kateri sem bil jiredstavil pred božičnico — je sedela jjolcg njega. Izobražena dama jo, tako bi rekel svet. In to je ugajalo wiojenm prijatelju. K finim čutom, kakor je laston od srca dobrim in res plemenitim ženskam, je spoznala, da mu nekaj ni prav. Ju govorila je ž njim med odmori, tia bi ga razvedrila, Zanimal se jo za vso, za zavod, za siroto, za njih napredek in vzgojo itd.
Pa Siiet so peli otroci. Iz vseh prelepih pesem pa jc odmevala stara in veličastna božična, nebeška popevka: „Slava Bogu na vi.šavi — mir ljudem na zemlji," — Slednjič so se zbrali otroci okrog lopo okrašenega božičnega drevesca v sosednji dvorani in z nepopisnim vesoljem sprejeli v dar različne potrebne, koristne in lepo stvari, ki so jih naklonili dobrotniki zavoda in prijatelji sirot.
Kar pristopi i)rodnica k meni in me i)oprosi, naj bi kot veroučitelj izpregovoril otrokom par besed. No, čisto sem pozabil na to, niti ene misli si nisem bil pripravil! Toda, kaj bi bil v zadregi sv, večer, ko se v svitu božičnega drevesca lepih niislij ponuja nebroj. In govoril sem gorko, prisrčno.
Otroci naj so zahvaljujejo dobrotnikom, z lepim vedenjem in pridnim učenjem pa molijo naj zanje. Zahvalil som so v imenu zavoda vsem blagim dobrotnikom in jih prosil, naj tudi v pri-hodrye ne odtegnejo darežljivo roke, tudi čo bi ne našli hvaležnosti, Ker vse, kar storimo, bodi Bogu v čast in v srečo ljudem. Srečo svojo iščimo v Bogu ter v tem, da osrečujemo druge. Vse, kar se stori Tiiladini, rodi stoterih sadov, ki se cesto res ne pokažejo takoj, pogosto prav pozno, a ne izostanejo nikoli.
Govoril pač nisem umerjeno in ubrano, a seglo je v srce, to sem bral na obrazih, to som spoznal drugo jutro pri svojem prijatelju. —
Ko som prišel božično jutro od treh sv. maš, mo je že čakal. Ta ves izpremenjen, vedrega lica, jasnih očij, smejočih se usten.
In povedal mi je, da ga jo sinočna božičnica popolnoma přerodila. Obljubil jo, da vrže vse svojo svetoboljc in Bvetožalje v votlo — žabam, ča jo marajo, sam pa da so bo ravnal po tem, kar sem rekel sinoči: „srečo svojo i.šči vtem, da osrečiš druge". Sploh, bil je ves prerojen in nov, živ, šegav in Šaljiv, da sem se kar čudil.
Božič in poprazniki njegovi so minuli hitro, prijatelj se je odpravil (lomu. In «o enkrat mi je zatrdil, da ne pozabi to bo-
žićnice. Ves vesel sem ga spremil na kolodvor, ker vedel .^em, da bo vse storil, da se obdrži na ti poti, značajen in odločen jo nad vse.
„Često mi je pisal in se mi zahvaljeval, da seui mu rešil življenje. Moja zasluga pri tem je majhna, a kar je je, sem vesel. Koliko lepega, dobrega, koristnega je storil v tem časni, kako ga ljubi zlasti mladina — je namreč, recimo; učitelj -, to sem kmalu izvedel.
Teieč za srečo drugih je čisto pozabil - nase in na jtri-znanje ter hvalo ljudij, a'vedno bolj si prizadeva v svojem krogu postati vsem vse.
1'isal jo zadnjič, da me letos o božiču spet obišče, da se mi zahvali še enkrat. To bo vesel božič! IJal Bog!
l'V. Salezij.
-M-
Pine se nain:
Iz Šmihela. — Veliko smo imeli v novomeški okolici slavnosti v proslavo cesarjevega jubileja. Vseh nam ni mogoče posebej omenjati, ali večer, ki ga je priredila dekliška meščanska .šoia v Šmihelu, je vreden, da so ga posebej omeiya. Vprizorili so spevoigro od J. Schweiningerja „Živela Avstrija" z besedilom Silvina Sardenka. Nova velika dvorana je biia popolnoma napolnjena. Med gosti smo opazili vi sok orodnega g. glavarja, mil. g. prošu, g. župana Zurca, g. vodjo Kohrmana in več drugib dostojanstvenikov. Težka skladba se je proizvajala tako eksaktno in dovršeno, da smo so čudili. Take veličastnosti in dovršenosti nismo pričakovali. Občinstvo je dajalo duška vidnemu iiavdušeqju z večkratnim aplavzom, včasih celo sredi spevov. Tudi najstrožji knlik mora potrditi priznavalno sodbo z naj laskavější m i izrazi. Višek v iz-])eljevanju težkoč je dosegel zbor v Vilharjevi ,.Kantati k ňent-desetlotnomu vladanju", ki se je pela kot vložek za Kranjsko. Ko smo začuli očarujoči soi»ranski solospev te kantatt\ je jiač vsakdo mislil, da ima pred seboj izku-šeno koncertno pevko. JJa zmorejo gojenke meščanske Šolo kuj takega, nismo verjeli. Tudi dekoracija dvorane z novo cesarjevo soho z umetno izdelanimi transparenti je poslušalce razočarala. Kostumi reprezcntantinj po-samnih dežel so bili krasni, bogati, res karakteristični. — Tudi obrazi gosjiodičen so bili tako varčno izbrani, da so večinoma žo sami izražali tip dotične dežele; spomii^am le na Dalmatinsko, Štajersko in Ogrsko. S takimi prireditvand so ugladi in obrusi estetični čut za lepoto gojenkam samim in jioslušalcem. Občudovanja vredno je ros prizadevaige čč. sester za vsestransko vzgojo njim izročene mladine. Celemu zavodu, čč. sestrayn in ^rospodičnam gojenkam, zlasti pa Se čč. sestrama M. Mihaeli in M. Valentini, ki sta bili glavni voditeljici tega večera, čestitamo prav iz srca in kličemo: Na »rej!
Iz Št. lerne a. — NaSo kat. slov. bralno in izoltraževalno društvo jo imelo dne 29. nov. 1.1. v dru.štveni sobi, svoj občni zbor. Predsednik nagovori in pozdravi v obilnem Številu zbrane ude, ter si izprosi dovoljerye radi jubileja našega jireljubega cesarja Frančiška .To-žefa L, da (»rečita v Domoljubu natisnen uvodni članek 2. dec. Ob koncu tega se je trikrat „Slava'* zaklicala cesarju, in se posebno priiioročilo na drugi strani doma pazljivo pročitat krasno čestitko: S Habsburškim bo tronom vfiduo sreča trdna Avstrija. (Za šestdesetletnico Njegovemu Apostolskemu Veličanstvu cesarju Frančišku Jožefu 1.) Nato se je .še pojasnilo več važnih reči od g. tajnika kaplana Leo )olda Kolbezen. — Dnevni red se je izvršil mirno, ter navede dohodke in stroške. Naznanilo se je tudi, da 80 tamburico že naročene za društvo Izvoli) in potrdil se je zopet isti odbor s predsednikom g. .lanezom Saje, nadučiteljem v pokoju. Ko 80 se še neke zadeve pojasnile, je predsednik sejo zaključil.
V torek zvečer je bila pa razsvetljava najiovedana od našega novoizvoljenega župana gosp. Franceta Novosolc, trgovca. Takoj popoludne so že začeli lepe dolge zastave cesarsko in narodne itfl. obešat, ravno tako krasne balončke in druge slike prodstav^ajoOe dogodke iz živienja in osebo cesarjevo itd. Stresali smo pa tudi. Ob 6. uri zvečer je začelo lepo pritrkavati v stolpu, kar so tudi začeli nažigavat po okra.šenih oknih. Najrajši bi vso od kraja navedel, pa naj zadostuje, ako omenim lepo dekoracijo pri novi šoli, pošti, župnišču, orožnikih, žujianstvu, MajzeJjnn, Volovcu in šo pri mnogo drugih. Požarna bramba jo z lampijoni korakala po vsem Št. Jerneju, za njo vse polno ijudij ter so prav navdušeno klicali: „Živijo!" Bengalično razsvetljavo je preč. gosp. župnik Aut Ijesjak vj»rizoril. Vse je bilo prav lepo izvršeno in čaBtittjivo!
2. flecciiibni je Itila ob 9. uri slovesna sv. maša. Pred začetkom je i»roč, íí- župnik blafjoslovil novo [»rekrasiio Šolsko zastavo. Potem jc na prižnici v iznesenih besedali opisal namen zastave, podobe sv. ('irila in Metoda, tia dciifii sv. .Alojzija. Priporoi-al šolski mladini posnemati tc svetnike in za zastavo vstrajno hoditi, da iifidejo v sv. nebesa. Omenil je zastave pri drti^ih društvih, j)otcm pri vojaštvu in nazadnje o jubileju in (iO letnem vladanju našeg-a presvitiejja vladarja. Pri slovesni sv. maši so na koru izborno peli lepo Khaimovo mašo, ter bila dva blaj^oslova z za-hvaljcno pesmijo ali „Tedeum", Po končanem sv, opravilu v cerkvi, smo šli v novo šolo, kjer je učenec Hudoklin prav navdušeno lepo deklamiral čestitko prosvitlému cesarju, katcrej^a smo potem pozdravili z trikratnim ,.ŽÍvÍjo", Zapeli so na to ,.Naš cesar"! Potem kazali slike iz življenja presvetlef^a cesarja, da smo videli vse to dojfoiikc iz življenja njegovega vladařstva. Koneèno smo skupno zapeli dve kitici cesarske pesmi in se mirno razšli. Ravno tako se tudi mi Šent-Jerncjčanji klanjamo našemu preljubemu vladarju Frančišku Jožefu I., kakor je nagovoril vladarja o priliki kranjske deputacije, naš deželni glavar jil. Suk^]'e, I. S. H.
Iz Adiešić, 7. dec. 1908, — Kakor povsod Sirom Avstrije, tako smo tudi ini obhajali kar najbolj mogoče slovesno šestde-setletnico našega vladarja Franc Jožefa I, Predvečer se jc slovesno zvonilo. Tudi topič se je oglašal posamezno v tiho noČ. Drugi dan je bila slovesna sv. maša z blagoslovi. Maše so se udeležili .šolski otroci iz Adiešičke šole, deloma iz Tribučke, gos p. župan z občinskimi odborniki, c. kr. orožništvo iti veliko druzega (judstva. Cerkev, žujinišče, Sola so bili z zastavami okinčani. Po sv. maši so otroci v šoli deklamovali, peli, in potem so se jim razdelile spominske knjižice. Nato so sc podali otroci in nekteri odborniki na dom gosp. župana, kjer so otroci dobili kosilo, po eno aH dve žemlji, in nekaj kupic vina. Po kosilu so so razdelili spomini šolarjem v obliki krouic. Potem so sc otroci, zapevši cesarsko pesem, podali na dom. Pa skoraj bi bil pozabil omeniti, da 80 šoiski otroci precejšnjo svoto zložili za ubožni sklad isti dan, da se odpošlje osrednjemu odboru. Lepi dar je preč, gosp. župnik Šašeli daroval za ubožne otroke, in sicer 20 K. Živeli! Kakor slišimo, imeli bodemo v nedeljo pred božičem imeniten dan. Pri-liel se bo preč, g, župniku „zlati zaslužni križec s krono". Občinski odbor ima zdaj jiriložnoat, imenovati preč. gosp, župnika častnim občanom. Eukrat se je govorilo o tem ,še ob času pokojnega župana. To bi bilo ob enem za 25 letnico župnikovega bivanja pri nas, ki jo bo prihodnje loto preč, gosp. župnik obhajal. Ce znajo na Dunaju ceniti zasluge našega preč. gosp. župnika, kako bi jih ini ne znali. Saj je vendar veliko storil za našo občino in faro,
Minoli teden so dobili nekateri posestniki v na,ši občini krmo. Večiua posestnikov je naročilo krmo potom podzemeljske posojilnico. iJobili jo bomo v polovici januarija. Vinska trgovina gre tudi pri nas bolj počasi. Vendar so plačuje od 36 do 40 K hI.
DomaČe vesti.
(Odlikovanja ob vladarjevem jubileju.) Mej mnogimi osebami, ki so bile dne 30, nov. odlikovane, bilo jih je tudi dokaj iz Kranjske, mej njimi sledeči: plemič je postal kranjski deželni glavar, državni in deželni poslanec g. Franc Š u k 1 j e. Komturni križec Franc Jožefovega reda z zvezdo jc dobil državni ia deželni poslanec ter deželni odbornik g, dr, Ivan Hu-štcršič. Komturni križcc Fran Jožefovega reda je bil ]>odeijea kanoniku in generalnemu vikarju g. Ivanu Flisu v Ljubljani, Kod železne krone tretjega razreda sta dobila kamornik, kranjski deželni odbornik in graščak g. grof Jožef IÍ arbo-Waxenstein in graščak g. Nokolaj vitez Gutmannsthal-Henvenutti, Viteški križec Franc Jožefovega reda je podeljen dekanu in župniku v Ribnici preč, g. Franc DoHnarju, kanoniku v Novem mestu preč. g. Franc Povšetu, dekanu in župniku v Stari Loki preč. g, Frane Kumer in dekanu in župniku v Leskovcu preč, g. Franc Schweiger-ju. Cesarska svetnika sta postala kočevski župan g. Franc Loy in ravnatelj kmetijske družbe v Ljubljani g. Gustav Pire. Zlati zaslužni križec s krono so dobili mej drugimi: župan v Kamnigorici g. Kappus pl. Pichelstein, deželni poslanec in župan v Grosupljem g, Franc Košak, žui)nik v Adlešičah preč. g. Ivan Hašelj, okr. komisar v Omomlju g, Oton iierk in tin. straže nadkomisar v Ljubljani g. Jurij Pfeifer, Zlati zaslužni križec so prejeli: stavbni komisar v Novem mestu g. Rudolf Franc, nadučitelj v Zatičini g, Franc Kovač, nad-učitelj v Mozlju g. Matija Krauland, oficîjal ^ Novetn mestu g. Ivan Mlaker, nadučitelj v Ďmomljug. Franc Žetina, župan
v Žužemberku g. Ivan Vchovec in posestnik v Gradacu g, l>o-minus Vezič. Srebrni zaslužni križec s krono Je prejel župan v ýkoiíijanu g. Ivan Picej.
((■astno občanstvo) je v slavnostni seji dne 2. dec. odbor občine Prečina jednoglasno podelil mil. gosp. (iroštii dr. 8cb. lOlbertu vsled mnogih zaslug pri zgradbi nove cerkve in drugih dobrotnih naklonjenosti tamošnji občini, V isti slavnostni seji je podelil odbor enoglasno častno občanstvo tudi c. kr. okrajnemu glavarju g. baronu Viljemu Rcchbach vsled zaslug za blagor občine, posebno za zgradbo nove šole in cerkve. V isti slavnostni seji je tudi občina pristojdla v družbo za varstvo otrok in nda-dinske oskrbi kot ustanovnica,
( Premem be pri duhovnikih.) Č, g. kaplan lîertold Bar t el je premeščen iz Kostanjevice v Sostro. — Nameščeni so čč. gg. Janez Kovač kot kaplanov Stari loki, J.KlenienčÍč v Kostanjevici in Jos. Lavtar v Železnikih, — Župnija sv. Trojica pri Trži.Šču je podeljena e. g, Frančišku Vidmar, kapelanu v Krškem. —
(Jubilejno slavnost v Novem mest») obhajali smo na sledeč način; Nu predvečer 1, t. m, sviraia je mestna in meščanske garde godba, katero jo spremljalo veliko število mestnih gardistov z lampijoni, po mestu ter se ustavila in igrala pred okrajnim glavarstvom, poveljstvom žandannerij,skega oddelka in stanovanjem gospoda župana. Razsvitljava mesta se je ojtustiia in je mestna občina kakor tudi prebivalstvo podarilo znatne zneske „za otroka" in mestnim revežem. Zjutraj 2. dec. priredila je godba budnico po z zastavami okrašenem mestu. Ob 10, uri pa je imel v kapiteljski cerkvi mil, g. prošt dr. Sob. KI ber t ob obili asistenci slovesno sv. mašo z zahvalnico, katero so se udeležili vsi mostni uradniki, uradniki vseh c. kr, uradov in tiinogo-brojno pobožnega občinstva. Glavne dele sv. maše naznanjali so streli pred cerkvijo stoječe uniformirane meščanske garde, l'o sv. opravilu, ki se jc končalo s cesarsko jiesirujo, defilirala je meščanska garda ])red okrajnim glavarstvom. Udanostnih odjioslan-stev se je zglasilo ])ri gos]». okrajnemu glavarju; Mil, gosp, prošt dr. Seb. E1 bert v imenu kajdteljske in dekanijske duhovščine, preč. g. prijor čč. usndljenih bratov v Kandiji, preč. g. gvardijan ĆĆ. 00, frančiškanov, občinski zastopi Novega mesta in Kandije, odposlanci voj. veteranskega društva, prost, gasilnega društva, okr, bolniške blagajne in kmetijske Řole na Grmu. — V toku tega dneva vršile so se tudi slavnosti prirejene od tukajšnje c. kr, gimnazije, deške šole in dekliško šole v prostorih Narodne čitalnice na jako slovesen način. 3, t, m. slavili so «O letnico jire-svitlega cesarja tudi obrtni in trgovski vajenci v prostorih Nar, čitalnice, V obče obhajala se je ta redka slovesnost no le po celi Kranjski, temveč po širni Avstriji in vseh ostalih krajih, kjer živé avstrijski jtodaniki, na jako slovesen način.
(Umrl) je po kratkem bolehanju dne 9, avgusta t. 1. im Drski pri Novam me,stu gospod Florjan Kalinger, učitelj v p. in posestnik. Pokojnik je dočakal visoko starost 82 let. Rodil se je v Stopičah I. 1827 ; v mladosti je služboval začetkoma kot organist v Polomu in v Soteski, v lotih 1B52. in 18r>H. je obiskoval tedanjo učiteljsko i)ri))ravnico (prei»arandijo) v Idriji. Hil je tačas žo oženjen. Kot učitelj jo služboval na raznih krajih. Prva njegova služba je bila v Toplicah, kjer jo služboval (> let; od tu je přisel v Črmošnjice, pozneje v iioštanj. Nekoliko let je služboval v Zdoleh na Štajerskem, Pozneje jo bil nastavljen v Mirni poči, Vavti va.si in zadnje njegovo službeno mesto je bila liadovica, kjer je bil zelo priljubljen in spoštovan. Služil je nail 42 let, dokler se ni pred 12. leti podal v zasluženi pokoj, še čvrst na duhu. Bil je dober učitelj in |>cvcc, bil je pa tudi vnet sadjar in čebelar. Kljub svojim bornim dohodkom se je zelo trudil, lia je krščansko in dobro vzgojil svoje otroke, izmed katerih je eden njegovih sinov sedaj c, kr. okrajni šolski nadzornik v Kranjit. — Pogreb, ki 80 je vršil dne ll.t. m. na pokopališče v Hmihel, je pričal, da jo ranjki užival vsestransko spoštovanjft. Učitelji-kolegi zapeli so mu pred hišo „Nad zvezdami", na grobu „Hlagor mu", spremila ga je velika množica znancev na zadnjem potu; med iijimi župan šmihel-stopiški g, I. Zurc, c, kr, okrajni .šolski nadzornik g. I. Turk in 21 tijegovih bivših kolegov učiteljev in učiteljic iz novomeškega okraja, izmed starejših kolegov jo bil tudi gospoil I. íSajé, nadučitelj v pokoju v St, Jerneju, s katerim sta bila sošolca. Pokojnik je bil vse svoje življenje zelo delaven, prijazen v občevanju in povsod priljubljen. Šo pred 2 lotoma je praznoval v svojem rojstvonem kraju v Stopičah demantno jioroko, obdan od svojih mnogih otrok, vnukov in pravnukov. — N. v m. p.!
(Umrl) je dne 12, t. m. v Celovcu vodja tiskarno Družbe 8v. Mohorja, gosp, Vekoslav Logat, [«> daljši bolezni, previden
s sv. zakratticnti za miiirajočiej star fifí Jet. Rajnik jo l)ii kastni -ohraii ol>(';iti Gloha.snicH, Bistrica in .Mofi^i^orje na KoroSkerii in častni dan iiinoffih narodnili ilruštGV. 1'ofireb za probujo koroških Slovcncev jako /.uJílníeiiciíii moža je danca 15. t, m. na pokopa-liSču v Ijjiibljani. Vrlemu rtiožii sveti vcÈna Juc!
{Umrla) jc line .3. t. m. iia Suboru pri Metliki iiad-uOit(j\jova sopro^ra ^roHpa HVanCiška Porko roj. Smuk v 42. letu svoje (iobe. Sveti ji večna Jiič!
• (l^rodnica) v tiikajSi^î i:osarico Elizabeto ženski bolnid jo postala č. sestra Ajinea Hniiè, doma h Mirne peči. » (1'oziv županom.) Ker se v cesarice Elizabete bolnico v Novem mestu sc vedno jirig-Iašiijo za vzprejem bolnice, katere imajo ali pomanjkljivo ali nejiravilno ubožno spričevalo, soda r«. županom sledeče na Kninije: Vsaka bolnica, katera žoii biti oskrbovana na deželne stroške, naj jirineso ubožno s])nčevalo, v katerem naj 1)0 izrecno izražena pristojnost in plačilanozmožnost hoblice. Vsako tako spričevalo itiora biti podpisano od ří. žu-pfitia ali iijoříovejra namestnika in od fi. žnimika ali njcfîovofra namestnika. Opremljeno mora biti to spričevalo s pečati obeh uradov. Ako pu kaka ))olnica ni pristojna v občino, v katerej stanuje, naj prinese seboj dva ubožna spričevala in sicer eno od (lomovin.ske občine, drui^o pa od občino v katerej stanuje; oba «pričevala morata biti v fíorawjeiii smishi izffotovijena. Ako kaka bolnica sama plača oskrbne stroške, bo seveda sprejme brez vsakih listin.
(Cesarice Elizabeto bolnica v Novem mestu) je začela delovati dne 10. novembra 1908 ter je vzprejela do II. t. m. 26 bolnic v svojo oskrbo. Bolnici prihiteli so na pomoč 7. različnimi darovi sledeči dobrotniki: Pretnilo-iitlijivi jiroSt g. dr. Elbort dva lična in zolo krasna oltarja; ff. Antonija pl. Fichtenau, vclcposestnica, sodcc vina in več mernikov krom lirja; neimenovana gospa več zlatnino in srebrnine; zapuščina ve eč. g. kanonika Hočevarja kopalne banje, ajiarati za parno kopelj in vino; g. ]vau Jiadolj, j)osestnik v 1'onikvab nekaj krompirja in kolerabo; r. Franc Hantol, jjosestiiik v Ljubljani in rodbina Fabjan v Ljul)-ijani po 20 K, slavna mestna hranilnica v Novem mestu 250 K; ÍÍ. Aviçuata Kalčič stensko uro, svetilko in nekaj svečnikov; g. profesor Franc Vadnjal, veliko svetilko; g. Marija Kolone, veliko stensko podobo Matere Božje; lekarnar Josip Borgmann več steklenic kuhanega sadja (kompota) in druzoga sočivja kakor tudi nekaj hrastovega lesa in druge hišne potrebščine; g. Ida Vidic, sojtroga c. kr. postnega oskrbnika, sočivje in zelenjavo; g. Herman Goriany, veleposestnik na Kuprčvrbu drva po znižani ceni; g, Franc Majze^, po-sestnik v Beli cerkvi več mernikov jabolk; g. Janez Ferlič in g. .los. Ogoreutz, žnjian, večkratno broKidačno dovažanjo iz kolodvora; g. Ludvik Ferlič, brezplačno iiova/.anjo ledu; g. Elizabeta hVankel na Dunaju 50 K; tvrdka J. Krajec nasi, križ za oltar; g. Sidonija Jeschenagg 2 vazi za oltar; jirečast. g. kanonik 1'ov.šc krasni niašni misale; g. dr. Defraucescbijcva dva oleandra; gdč. Marija Ularici, šolska voditeljica jedno juko, precast, kelegijatni kapitelj nekaj rož. Ker je vsak začetek tožak, boriti so mora tudi naš novoustanovljeni zavod z materijalniriii težkočanii in je vse hvale vredna darežljivost imenovanih dobrotnikov, kateri naj bi kmalu našli mnogo posnemovalcev. Mile darove sprejema mil. gospod pro.št in čč. sestro nsmiljenke. Imena darovalcev se bodo izkazala v „Dolenjskih Novicah". Bog povnii vsem stotorokratl
(Prošnja.) Brosi se blagovoljnih darov za oltar sv. Elizabete v kapelici čč. sester in za oltar Sv. Križa v veliki bolniški dvorani nove bolnico.
(Iz Kandijo.) Mesto razsvetljave k 60-Ietnici presvitlega vladarja se je i»o Kandiji pobiralo za občinske reveže. Iz nabrane «vote jo bilo ](0gosčenih dne 2. doc. 12 ubožcev. Koncem kosila, ki je precej dolgo trajal, je zapelo vseh 12 revežev — vsi so bili že stari, res onemogli — cesarsko jiesem, in v pravi zdru-ženosti so zaklicali svojemu vrlemu žujianu trikratni „živio", ki jim je preskrbol, da so mogli tako lepo proslaviti spomin jubilanta. Vi željo, da bi kmalu nastopila 70-lotuica, da bi jo zopet tako jiraznovali jiri Kušlanu, so so razšli.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 19US jo 237 strank vložilo 89.691 K 28 h; 204 stranko vzdignilo 60.ÍÍ95 K 70 b; torej več vložilo 29.;-)E)6 K 58 L; trem strankam se je izplačalo hii»otećnih posojil 4200 K; 356 menic se je oskomptovalo za 107.944 K; statye vlog 3,361.852 K 13 h; denarni promet 501.404 K 70 b; vseh strank bilo je 1178.
(V političnom okraju Novo nieato), ki šteje 48.970 probivalcev, je bilo v tretjem četrtletju 48 parov poročenih. Rojenih je bilo 356, umrlo pa jih jo 241, mej temi 110 otrok v
starosti do 5. leta. V starosti od 50 do 70 let utnrlo jih je 3], nad 70 let pa 47 ljudi. Umrlo jih jc 20 na jetiki, 7 na pljučnici, 3 na oslovskem ka.šlju, 4 na <iavici. 12 na škrlaiici, 1 na logarju, 14 na slučajnih smrtnib po,škodbah in 2 na uboju in umoru, vsi drugi umrli so na raznih drugih boleznih.
(Poštno določbo) z oziroin na množeči se vožno-jioštni jiromet v božični dobi, katero smo priobčili v Dol. Novicah št. 24. lanskega leta, ostanejo tudi za letos nespremenjene.
(Prihodnji semenj v Kandiji) bo v četrtek, dne 17. t. m. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo.
(Za božična darila, božična drevesca za uboge i. t. d.) ponuja družba Sv. P. <'laverja posamezne izvode ilustro-vanoga misijonskega àisopisa „Odmev iz Afrike" v povoljnem številu brezplačno in poštnine prosto. Razširjanje dobrega berila mod ljudstvo je znano najpotrebnejše dobro delo naše dobe. Naroča se: „Sv. P. Claverja družba za afrikanske misijono. Trst, Via del lionco št. 6., in Ljubljana, Frančiškanske ulice št 8.
(Logar) pojavil so je v Mrzli luži, občino Čatež, politični okraj Krško. IJosedaj je zbolelo na tej nevarni bolezni 8 možkih, II žensk in 14 otrok; 3 niožki, 3 ženske in 7 otrok je zopet ozdravelo, vsi drugi so še v zdravniški oskrbi. Vzrok bolezni jo najbrže slaba pitna voda,
(Mesečno poročilo) v bolnici usmitjenib bratov oskrbo- • vanih bolnikov, V teku meseca novembra se je sprejelo v bolnico 109 bolnikov. Bolnišnico zapustilo je 76 ozdravljenih, 28 zbolj-■šanih, 1 neozdravljen. Umrlo jih je 9, in sicer 1 vslod pljučnice, 3 pljučna tuberkuloza, 1 vsled zmečkanega čoka, 1 vsled vnetja možganov, ) vsled kroničnega črevesnega katarja, I v.sled sarcome v trebuhu, i vsled mesnika na vratu. — Oskrbovalnih dni se je nabralo 2555, na vsako osebo pride povprečno 13-81 dni. Koncem meseca jo ostalo v oskrbovanju 71 bolnikov.
(Nezgoda.) Probodel se je Janez Molek, posestnik iz Slamne vasi St. 26, občina Radovica. Ko je osekaval neko drevo, se mu je spodrsnilo in jo priletel na pokoncu stoječi drog, ter si pretrgal črevo in mehur. Pripeljali so ga v bolnico v Kandijo, kjer jo še isti dan umrl.
(Poskus samouuiora.) Duh se je omráčil čevljarskemu' mojstru Janezu Smrekar iz Mokronoga. Po3ku.sÍl se je usmrtiti, zato se jo oddálil od doma, vzel nož in si prizadel več stiirtno-nosnih ran. Prereza! si jo trebuh, probodel prsno votlino v obližju srca, a srca ni ranil, prerozal si je tudi vrat in zadal še en sunek na sence. Prvo obvezo mu je napravil g. dr, Hočevar, pottini ga pa poslal v bolnico v Kandijo, kjer so mu rane za,šili in znova obvezali. Kakor so je cul«, je zadnje dneve svojega živ^enja jako potrpežljivo preživel in ni bilo čuti tožeče besede iz njegovih ust. — Jak.0 pobožno jo prejel sv. zakramente za umirajoče, obžaloval svoj čin in žo čez dva <lni izdihnil svojo dušo. Kaj ga je k temu gnalo, ni znano.
(Alkohol, človeški morilec.) Aíibalič Avgust je popival v nedeljo dno 6. decembra do pozne noči. Obiskal je več gostiln, kakor je bila to žo igegova navaila. — V zadnji gostilni na Brodu pri Kandiji je ostal najdbe časa — navlekel so ga je že precej, zato je pa postal tudi siten in drugim gostom na<l-ležon, tako, da so vsled lyega hoteli vsi gosti oditi in zapustiti gostilno, zato je bil |»rin)oran gostilničar ga odsloviti. — Ko je odhajal, sešla sta se skujiaj zunaj na hodniku s Ant, Hrova-tom, se pograbila (menda za res), pri tem jia se zaletela s prodhišnega hodnika in oba jtadla kakih tri metre globoko na glavo, .Mihalič jo bil odspodaj, zato je )ia tudi več doldl. — Kaj se jo zgodilo, se takoj ni vedlo, polirali so težko poškodovanega Mihaliča, ga naložili na voz in takoj peljali v bolnico usmiljenih bratov, kjer so že umirajočega položili na nosilnico in ga pri-ne-sli na hodnik, kjer je že v zadnjih zdihlejih prejel ev. poslednje olje in papežev blagoslov iz roke i. g. P. Bernarda, in po preteku desetih miuut je l>il že mrtev. — Pri sodnijski obdukciji se je dpgnalo in videlo, da je čroi)irrja vsa razbila, in da je ponesrečenec v.stled otrpnerga možganov preminul. Zadnji čas jo bil Mihalič v službi pri Jos, K oš iček, prej pa je Itil dlje časa pri g, Jos. Zurcu v Kandiji. Njegov nasprottiik je zadobil samo lahko poškodbe, nekaj prask po čelu, katere so mu bodo kmalu zacelilo.

tioHpodarNke stvari.
— (Vinska kupčija) malone miruje na Dolenjskem, ker maiýka odjemalcev za naša vina vslod konkurence tujih vin. V^sak išče le cenena vina, naj jib dobi kjer si bodi. Domača vina za-
stajajo, dočim se vpeljujejo razna vina od zunaj. Ker je letos povsod dosti vina, opoKarjaino vnovič nase vinoiçradnike, da nastavljajo zmerne cene. Treba nam je letos konkurirati s ceno, a kakovostjo vina in 9 (loSteno in dobro iiostrežbo. Seveda ima vsaka stvar svoje meje in tudi vina ne moremo oddajati pod ceno. Toliko kolikor nas stane, moramo dobiti zanj, L'paii je ]»a, da se zbojjša kupčija do s|)omladi tndi za naša vina.
—	(Posredovanje vinske ku[)čije,) Kmetijska podružnica novomeška je pripravljena, opozarjati vnanje odjemalce na naše vino tudi s tem, da hoče ponudbe nasib vinoiçradnikov priobčiti na posebnih listih (ofertnih Ustih), ki ae imajo razposlati na poklicane strani. Zato se obrača do vseh vinof^radnikov, ki želijo, da se ponudi njih vino v prodajo, s prostgo, da ji naznanijo množino vina in vrsto vina (belo vino, rudeči cviček itd.) kakor tudi ceno, po kateri imajo vina na prodaj. Vse te ponudbe se imajo natisniti po vrsti, to je po vinskih le^iali in okrajih in razposlati domačim in vnanjitn gostiiničarjem in vinskim trjiovcein.
—	(Umetna gnojila) ki jih je naročila kmetijska podružnica, so došla že jirejšnji teden. Opozarjamo na to vse naročnike z nujno prošnjo, da pridejo takoj po nje, ker je zadnji čas, lia se vzamejo iz skladišča na novomeškem kolodvoru. Skladišče je prepustil iz posebne prijaznosti — kakor že večkrat prej — grajščak iz Ruprčvrha g. Goriany, kateremu smo za to hvalo (ioižni.
—	(Diplome od jubilejne sadne in grozdne razstave,) ki jo je priredila letošnjo jesen kmetijska podružnica novomeška na Grmu, so gotove in se imajo odlikovanceni oddati. OiUia^cnim udeležnikom razstave se imajo doposlati po pošti, bližnjim pa razdeliti na _Grmu. Zato »rosi kmetijska podružnica vse, ki so bili iz novomeške okolice ot likovani z diplomo in imajo večkrat v mestu opraviti, da se potrudijo sami na Grm, kjer se jim izroči diploma. Diplome se bodo oddajale v pondeljek dne 21. dcc. 1.1.
—	(Suha zima.) Leto.ši^a suša se kaže že v tretje. Po suhem poletju smo dobili suho jesen in sedaj imamo zopet suho zimo brez snega. Pozne setve zimske p.šenice in rži so komaj izhajale, toliko da so pribodle iz zemlje. Vsîed mraza je zcm(ja dobro zmrznjena, želeti pa je, da jo v varstvo zimske setve činii)reje pokrije snežena odeja.
—	(Ravnanje s hlevskim gnojem) je pri nas v obče pomaiijk(jivo in slabo. Gnoj je treba na gnojišču ^poravnavati in dobro tlačiti, da so pravilno razkrojuje in godi ! Če ga puščamo v nemar, da nam leži razkojian kakor ga ra\Tio pri kidanju namećemo, potem nam na vrhu zmrzuje in ostane surov, ne glede na to, da se nam iz njega mnogo lažje zgube razno retiilne snovi, ki bi sicer ostale v dobro stlačenem gnoju. Ker ima biti gnoj vedno tudi nekoliko vlažen, je prav, če ga v suhem vremenu zalijemo.
—	(Trebljcnje grmovja.) To naših travnikih in mejah vidimo dosti nepotrebnega grmovja, ki ni za drugo, kakor da jem(}e prostor in da žali oko mimoidočih, ki .so vajeni, da je vsak prostor dobro obdelan iii skrbno izrabljen. Kjer je treba koristnim ptičkom zavetja in gnezdišč, tam naj raste grm, povsod drugod naj se pa ]>otrebi in odstrani grmovje. Prav letošnja zima je nudila do-sedaj dosti prilike za čiščenje travniških prostorov in obra.ščctiih meja.
—	(Zimska jajca.) Če hočeš od koko.ši tudi po zimi jajc, potem je treba, da jih imaš na gorkem in tla skrbiš za tečno pičo. Jajce ima mnogo redilnih snovi v sebi in je treba kokašim zategadel precej gradiva, da ti neso jajca. Cez poletje dobi kokoš mnogo prikladnega živeža zunaj na prostem, po zimi je pa treba, da vse to nadomestimo z dobro in prikladno pičo doma po kur-nikih. Turšica ni dobra za aesne kokoši. Z njo se kokoši debele. Izmed zri^ja je posebno dober ječmeo, ki naj se poklada popoludne. Zjutraj naj se poklada primerno gorka kuha iz krompirja, kateri se primeša deteljna rezanica ali deteijni sempir, ki ga kaže prej popariti (najbolje že na predvečer) in jmstiti v pokritih posodah nekaj časa stati, in pšenične otrobi ali pa lanene tropine. Ker potrebuje kokoš za tvorbo jajčne lupine mnogo apna, je prav, če se jajčje lupine zbirajo, stolčejo in med pičo pomešajo. Lahko se daje nauicsto tega tudi klajno apno.
—	(Domače kokošje pleme) ima zlasti to prednost, ki je ne smemo podcenjati, da je utrjeno za naše razmere, sicer pa dobro za meso in za nesenje. Ko bi našo gos )odinje skrbno odbirale kokoši za rejo, gotovo bi so dalo naše p eme Ss močno izboljšati v svojih lastnostih.
Velezanimivo pismo.
Vič, g. kanonik Virant je hranil med svojimi pismi Uidi velezanimivo pismo, ki ga je pisal naš slavni misijonar rojak Friderik Itiiniga svojemu prijatelju Kosecu, ' /.e starinska vrednost takih i»isem je velika, saj je iz roke moža, ki s i)0-noaom zre nanj dežela iia.ša; drugič pa kaže to iiisino tako jasno in ljubeče duha, ki ga ima veliki apostol v (inljtii deželi; pri skrbi za sebi izročene ne jiozabi tudi ^ubezni, ki jo je dolžan svojim. — Gos)). kanonik nam je jirepustil pismo v ponutis, potem ga bo jia daroval knezoškofijskemu muzeju. — Pismo se glasi v originalu:
Iif)chirílrdif/pr Herr Kosez! Mňn v-ertkcMar Frpumi!
IJnffenmn (irfreutf. mirji dip, NailiHrlit vm meiiwr Hrluve-atm- Amtdia, da(i Sût der Jíofnim-tcr ihrer Kinde)- siml Jrh ffanf:e O'ott, de.r es narji Seiner unltfítJianffsw/mlii/e.ii Vornehmuf xo gefii(/t hat, dafi diejfc piden Kimler eiiten JHeder gn ihrmi Erzicher arhalten hahcn. Oefiihrlich mid die Juhrn der .Iwjcnd vwl hleihend die iti die^sr J^enude d&f Lehem ejnpfamjitneu EindrUcht. die guten uie die bme». Olnrldieli die Jmjenti, die, durch (dm frmmm Hawl tjeleitet, den Wef) der Tiujmd nie V6rlie}-t, tmd durch ununlerhrDrhene Tníjendiihinvi sirh die Jiifjend (/ieit:hn(m sm' ziveijien Nutur mar.ht. — leh ItiÙe tS'ie schr dmt-(}fínd, meiv. n-erthe>fter F7-tnmd/ sei/en >S'ie diesen niir so wertheu Kimlern ci» ivalirnr Si-Jndzeiif/el. J^rœœde ôoit at atalodi in via, fit inti-odnr in loeuni, quern 2)(irmit m IJouiívuk . . . ])ne etw sams ... <4 hmiia oiimi^mii per ie repleantnr. —
Ifh will ni'M emumijehi, fiir de}i f/idun Erfohf Threr Jiemuhiinffen zu hetiien: und hifte, ,Sie, mir den nahmlichen Freinidfchafisdiand zti enveiscn.
Mit aafriťhtvjer lÂeUe Ihr dtml-kirer Freund
Friedrich Baraga, Mi^-ňondr. Afi.-<>-wt} fît. Maria am (Mind-liirer, den 10. Mdrz ÎHH4.
ča,stiti gospod Kosec! Najdražji mi prijatelj!
Neizrečeno me je razveselilo jioročilo moje sestre Amalije, lia ste postaîi Vi izgojiteH in učitelj njenih otrok. Hoga zahvaljujem, da je v svoji češčcnjavredni previdnosti dal dobrim otrokom duhovnika za domačega učitelja. Ncvarnosti]>olna so mlado.itna leta in stalni so vtisi, ki jih jirejme človek v tej dobi, tako dobri kot slabi. Srečna mladina, ki ob roki pobožnega vodnika ne izgubi čednostne i>oti in si z neprestanimi kropostniiiii dejanji prisvoji čednost kot nekako drugo naravo. Zelo Vas ])rosini, najdražji mi prijatelj, bodite tem otrokom, ki jih tako ljubim, res angelj varuh. PrsRcede eos, et custodi in via, et introduc in locum, ipiem paravit eis Dominus .. . Due cos sanos ... et bonis onmilms per te repleantur. — (Hoili pred njimi in varuj jih na jioti, pripelji jih na kraj, ki ga jim je pripravil Gospod, Vodi jih zdravo in z vsem dobrim jih napolni.)
Za srečen uspeh Vaših prizadevanj hočem goreče moliti; prosim, da izkažete tudi Vi meni isto prijateljsko uslugo,
V odkritosrčni ljubezni Vaš hvaležni prijatelj
Ki-iiierik ïïai'agji, misijonar.
Misijon sv. Marija ob Grand-Kiver, dno KJ, marca 1834.
Gotovo je najti še tuintam takih znamenitih listin; naj so zbirajo in objavljajo!
Sinesiiico.
(Vrla soproga.) Pšeničarica je vria žena, kajti sleherni večer pošjje hlapca s samokolnico k vaškemu gostilničarju po svojega moža, da — staremu ni treba peš domn.
(Dobro zasolil.) Postarana dama (priliznjeno): „Koliko let mi prisodite, gospod?" ~ Gosj>od (jezno): „Nič! saj jih imate že tako zadostil"
(Čudna pristojnost.) Sodnik: „Vi sto pristojni na Dunaj?" — Priča: „Večjidel da," — Sodnik: „Tega ne razumem, kako menite to?" — Priča: „Vidite gospod sodnik, to je tako: rojen sem bil v Budjevicah, sedaj sem pa vže nad osem let na Dunaju. Ko sem prišel, sem tehtal 5(J kil, a sedaj tehtam 110 kil. Torej je 60 kil (»ristojnih v Bndjevice in večina, to je fiO kil, na Dunaj,"
(Da jej ne šine v glavo!) Kmetica dekli, ki pelje v dežju mleko v mesto. „Nožka, kaj si tako abotna, kaj ti ne gre v glavo, da bi odkrila posodo od mleka ako dežuje?" —
(OltćiiUjiv soscii.) V krčmi ]>ri larî stcjili so se |»rav iiiO(;no, 1'ri ttîj priliki je Janez svojcimi sosedu Xacetii zlomil rebro, uisusn« irirctio pretrgal, oko iztakiiil, nos ])Ohal}il iti polovico brk iupiilil. Vsleil tctja loži Nactí Jíuieza in olm jnidet« pred fioiiiiika. — Soiiiiik: Janez, vi sto vašof^a soseda Načeta le)>o zdelali! Saj je napol mrtev!" — Janez: „O j^ospod sodnik, s tem filistroTri Me že ne liom nikoli veè pretepali Zaradi teh inujhnil] holocin, ki sem mu jih prizadejal, čuti se haS razžatjc-ncfi-a. No, s tem pač nočem iiio več opraviti imeti."
Darovi za dijaško kuhirgo v Novem mestu.
V1Í. g. Andr. ('îesenj. župnik 10 K; i;. kancelist Čižinek 2 K; Neiinřuovau 20 K; Neinieuoviin lOK; NetineriKraii tr^ovecôK; nabral ŮK;	E'iiilija
Maiirer iijeato vetica na krtiti pok. knaunika ,T. Iloíevar 15 K; Pavlin JoBJi», krujnški tiíojut.er K; vlfi, iujmik Fr, ňešarek 10 K; Aiidtela Čeiarek K ; novomeSka hranilnica ob jiriliki tíOletnice prcsvitleiía ceiiarja .'ÏOO K. Živil 8« ilaruvall; ŽHiiljani U llirne [loĚi z«|(et 1 tok krompirja, lejie. Iz Zabořila firi flirni peiii 3 vreće kromfiirja in rejie \z Št. Jerneja 3 mernike krmiipir.ia m pili mernika Mola. (Jusp, Itneti is Kostanjevice Q mernikov krompirja. Joie Murt;elj U Daljnega vrtia 2 vreii krompirja iti rejte. Mentu in RaniUja la mesec deuember 44 K. — Vsem dobrotnik »m iirekani nnjtopleiso ïalivalo — zlasti šesl ivni novomeški liranilnici za njeno rea vliko ilarilo. Kog bodi vttem plainikl — Ob etiem pa lepo prosim ëe nadalje podpore. Jako bi se mi nstreglu a živili, Rr(i]Li|iirja iitiam in tiinogo premalo — in žita si skoraj prositi ne upam, ilnai bi ca bil iieizreieiio vesel, ker je moka izvenredno draga. Že doslej, ko še nimamo pop ilnoitia treli Šolski)) jiteGOcev, staue moka že nad 4Ë0 E. Z nekim stra-boin liledaiti v novo leto. Ako lie pridejo večji zneski elasti od slavnih posojilnic, bo koin;em leta zopet velik deficit,	Dr, Jos. Marinko.
Loterijske številke.
TRST, r>. decLMnhra 41	49 1Í)
GRADEC. ISi. deeembra 52 20 70	43
ZAHVALA.
Za mnogobrojne doknxe iskrenega noiíutja, ki ho nam dosli povodim) smrti nnŇega uepozabneica očeta, starega očeta in strica, goHpuda
Florijan-a Halinger
nadučitelja v pok. in posestnika na Drski,
izrekaiiio tem potom najiskrencjio »abvalo. Zlasti se za-bvaljnjeuirt preč, dnbovSíini v Šmilielii, preiS oo. fratičilkanom iz Novega oieMta, čč. gg. UKtniljenini 1irat<im W. Kandije za sprpiiLstvo pri pogrebo in požrtvovalnost v bolezni, tdavnetnn tičireljsivil in gg. peveem, za ginljive žaloetitike pri liiai žalosti in i<ri o I prt eni grobn. Nadalje gre zalivala g. ž.npana Ziirun in vmetnu slavnemu občinstvu, ki jn rajnega v t.ako obilnem Htevilii «premilo k veônemn poËitkn.
DRřiKA jiri Novem mestu, dne 13 decembra 1Í08
(288)
Žalujoči ostali.
Družbeni oklic.
E 680/8
(331)	Zahvala.
Ker sem dohil o priliki Naivi.=.jCKa odlikovanja od mno<,'ih strani toliko častitck, da mi ni mofroče vsakemu čč. i^jf. posebej se za nje zahvaliti, izrekam po tem jiotu vsem prisrčno zahvalo,
Ivan Sašelj, župnik.
St. 30357.
Rii/^las.
Kot mornarski ucenci (SdiiJi'sJuniïen) v c. kr. mornarico se sprejemajo mladeniči, ki »o že presegli 15. leť) in niso se prestopili 17 leto starosti, ki so avstrijski ali ogrski državljani, popolnoma brez telesiiili lilb, svoji starosti primerno razviti, zdravi, ostrega vida in niso bili še kaznovani. Ako en ali drug teh pogojev manjka, je sprejem nemogoč. Natančna (iuločila glede prošenj za sprejem se zvedo pri vsakem c. kr. okrajnem glavarstvu.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo.
i22ii}	9. decembra líí("i8.
(230)	JUT-	^WS
Ker se letos ne more mleti, bodem jaz žito, pšenicu in drugo žito zamenjaval za moko vsaki dan.
J. Paučić, Novo mesto.
NAZNANILO,
Slavnemn občinstvu iiljudno naznanjam, da sem otvoril
mizarsko delavnico
v svoji lastni hiši v Šmihelu h. št. 53 in da prevzamem vaakoršno v to stroko spadajoče delo, kterega izvršim kar najliitreje, solidno ter po primerno nizki ceni. V zalogi bodem imel vsaki čas tndi izgotovljene krste z^ tnale in odrasle.	Spoštovanjem
Jernej Sii jtir, mizarski mojster V Siniliohi.
Ženske lase
I'o zalit'vanju Janeza Rozmana paseatnika ? Ivaiijivasi, zastojianoga r" dr. .Takiih Sesula (olvttnikn v Riidolfovem, bo
dne 29. grudna 1908 dopoldne ob 10. uri
pri Bpodft) oziiaiiienjeiii iiiidtilji v izbi it (3, draiba zeniliiSča vi. át. 83, kat. obč. UirnaiiBi^ obstoječega iz dveh njivnib parcel át, 4i!7 in 416.
Nepremičninato, ki jib je prodati na drnžbi ie doloěeiia vrednost in sieer pari; St. 437 MOK in parfieli št 44(i pa 40OK, tednj sknpaj 540 K.
Najmanjši pomidek aiiasa 3fM K, jiod tem ziii-flkoiii se iie prodaja,
Dražbene pog.ije in lidtine, ki «e tičejo nepremii-iiiiie izemljisko-ktijižni tïpÎKek, izpisek iz katastra, CBnitvetii ziipi-inik itd.) amejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj or.nainetiieni sodiiiji v iabi át. ů med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri siidniji najpozneje v dražbeneui obroku pred začetkocii dražbe, ker bi ne sicer jie moglo razveljavljati glede tiepremičniiip smtj«.
O naiialjnih dotrodkib dražbenega postopanja se ebveetijo osebe, katere imajo aedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zailobe v teku dražbe-l'Oi'topatija, ledaj samo z nabitkoiu pri sjdttiji, kadar niti ne stanujejo v okiihiiii spiniaj oKtiamenjeiie sodnije uiti ue imenujejo tej v Bodneui kraju ata-UUjoÉiřga pooblaščeuca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II.,
doe 12. novembra lt)08.

zmetane in rezane kupujem po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlaímljamka dela. V zalogi imam fíiia toaletna mila. prave fran-crtske parfume itd BAi-RUM t.koi'ina proti iiipa
danju laa in prhut, odlikovana z 10 zlatimi kolajuami, HAARPETROL za ra^c ;io> mladka, NUStOL iz orehovega izvlečka za laae in brade čudovit uspeli, prekaša vaa dosedanja barvila, Pole;; tega priporočam nioj znani BRIVSKI SALON na novo urejen z najtiovejSimi bigijeničnimi kotnforti, g bitro. čist« in dobri postrežbo, želeč mnogLibrojuei^a obiska.
Spoštovanjem se priporočam	Ivail SvetÔC,
(6-24-37	brivec In vlasuljar, Rudaltovo. Glavni trg, (Natprotl mestne hiie.)
Dobro iziuîon iiiliiiar, ^i se žeu izuriti
za nadmlinarja
v umetnem valjčnem mlinu, se takoj sprejme s primerno plačo. (232-3-1) Naslov v iipravnistvu „Dol, Novie".
OabilD za nakup istr. vina!
Fino pristno frirautirano vino. več tisoč hektolitrov, Ijolo, rodeče, in trno oii 36 v najiroj postavljeno tia tukajšnji dr», kolodvor proti gotovemu jilaiiilu, je za prodati in sc eksjicdira iz vzorne kleti kršc. vinarske zadruge v Vodtijanu. Cene za vaxone ]io liofrovoru. 'IVo-}»inovec in droženka (istr. konjak) I* od 70 do yO novč. liter. Za kršO. vinar, zadrugo: dïl-lS-lS)
Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra.
1 kg aiveita ekubljenega perja K 2, polbelega E 2 80, belega E 4, finega K 6, Dajhol.i^ega skabljenega E S. sivega puha K 6, belega £ 12,--
K JO. preuega puba
Od 6 lig nadalje poštnioe prosto.
Dovršene DOSte ie	napolDjeue, n «lo gostega, iako
Mwif.wip pwtctjc „pg^^gg^ rdečega, modrega, belega ali
rnmeua nankiug-blaga, 1 pernica veiiko»t 170Xlî6om z 2 blaai-Bfims, velikost 80X^8, napolnjena z jako lepim mebkim petjein K 16, s polpnhiim E ^0, a pubom E 24, posame^se pemise E 12, 14, 16, blaz ne E 3, E 3 60, E 4. Proti povae^n razpoSilja pušnine prosto pri aaročiln od K 10 nadalje.	196-24-i)
Maks Serger v Dešenici àtev. 226. Češki les.
Za neiigaiaju<:e deiar uazaj. — C«niki ea^tanj íd poitnine prosto.
kateri ima veselje do trgovine 13 lll||/l||rl| do 14 let star se »prejme tako) •iWUiiWll v trgovino z mešanim blagom
pri Anton Zurc-u, trgovcn v Crnom Ijn.
■ ■m n mm i ^upuJ^ pšenico, orehe in
Ir 11 ^ 11 IT I vse druge deželne pridelke M U ■! U I ■ po najvišji ceni vsaki dan
(204^0^4) Jakob Paučič v liudolfovem.
štev. 143 v Novem mestu, obstoječa iz 4 «ob in pritiklia
ter kosom vrta, je na prodaj. Pri liisi je tudi gozd. Plača se v gotovini le eno třetino. Vse (lrn<,'o se iioizve pri g. L. Ropas-u, tajniku mestne hranilnice v Novc!« mestu, (žiS-a-S)
SaloicaxTp
stavbeni, galanterijski in orna- t mcntni klepar; uvoditelj vodovoda, strelovoda i. t. d. V Brežicah, (Štajersko)	(2i6.3-3i
Vnajem se takoj odda v Smihelu
lepo stanovanje v novi hiši
obstoječe iz dveh sob, kuliiiije in kleti.
Proda
se tudi hiša. Natančneje pri ujiravi „Dol. Novic".
na najlepšem prostoru z vrtom, je na prodaj v najem, — Kje povo uredništvo „Dol. Novic".
se da tudi
1206-B-l
Domoljubi!
Najbolj varno naložen denar [p
je v slovenski	(sa^M,
Mestni hPonilniGi v Noveni mestu.
Za varnost denarja jamči in je porok mestna občina novomeška z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
V to hranilnico vlagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in viirovancev, ter žnpniSča cerkveni denar.
Kdor sam ne more ali nima časa iti dvigniti denar, kjer ga ima sedaj naloženega, naj kar izroči knjižice drugih hranilnic mestni hranilnici, Ta jih sprejme kot gotovi denar. Na obrestih dotični nič ne izgubi.
Knjižice drugih hranilnic ali denar se lahko pošlje tudi po pošti na mestno hranilnico,
•
Hranilnica se naíiajti v mestni tiiši na glavnem trgu.
JdguTomi nrednik, isdajat«lj in aaloinik Urban Horvat.
Tiak J. Krajtc nasi.