Dolenjske Novice.
Izhajajo 1, iii 15, vsacega meseca. Oeiia jim je za Kdoi' želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" eir-celo I gld., za jiol leta 50 kr. — Navoúiiino sin'ejenia tisiíiti dati, plaša za dvostojmo petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa nredniatvo.	enkrat, dvakrat 1'2 kr., trikrat 15 kr.
GosiMXÏiirske stvari.
Na vojsko!
Ne bode vojska krvava, vsii.j riídeřa kri ne bode tekla; tudi nam ne boie prinesla solza in g-orja, ampak le (ioljiiek. Sovražnik ni velik, ali iinnof,''oštevilen ; eden bi tie ako oval mno^o — ali vťliko Število, kmeiií, pa ti stavi dostikrat sive lase T g'lavo — torej po njem ! Koiiiaj g'a, mori ga brez usmiljenja!
Pa kedo je ta vrag-?
Riijavi hroňř aii keber je, ki vže zaèeiija tu in tam laziti iz zemlje. Se pet tednov in držalo se bode tega spaka po našem drevju uiilijone, ker Iftos je kebrovo leto. Ako mu bodemo pustili mir, bode obžrl naše liiaste, bukve, fjabre, da morda Se iesplje in tudi drii^jjo koristno drevje tako, da bode vdrugií pognalo lis'je in vsled tega jako zaostalo y rnsti, naj si tudi ne g-ovori o tem, da letos objedeno drevje ue bode rodilo plodu.
Pa od kod je ta požeruh? Nadlegoval te je že dobri dve leti, moiuo si se jezil nad njim, pobijal ga ludi ali s težavo in malim vspeliom. Ali ne veá, kako je po nekateriti krajih Žrv žrl?
Ali Novo Mesto, ali Rudolfovo?
v kratkem času bode prisopihala železnica ^ srce dolenjsko. Hlizo Brálina vzdiguje se h kolodvor, skoraj ves je že dogotovljen. Nadeli so ime „Rudolfovo". — Kako naj se imenuje srce dolenjsko: „Novo Mesto" ali „Rudolfovo?'^ V poslednjem Èasu je nastala cela vojska radi pravegu imena; pro5 z „Novim Mestom!" govoré eni, drugi pa povzdigujejo svoj glas rekoÈ: Će nam vzamete „Novo Mesto", dajte nam boljše ime kakor je „Rudolfovo", ker ta beseda je slovniina nezmisell Katero ime je torej pravo ime?
Poglejmo za 30 let nazaj Dne 7. aprila 1865 obhajalo je Mesto 5001etnico svojega obstanka. Taias je prosilo na Dunaj«, naj se mu dovoli »pustiti ime „Neustadtl" in y bodoče rabiti ime
— Neiiasiteni 6rv je konèeval travnike, žito, krompir, peso in ct'Io trte. Iz tega požeruha se je po zimi iiiiredil rujavi hioaíí, ki liode v kratkem prilezfl h zemlje, da v drugačnej obleki nadaljuje svojo škodo, samica pa da zaplodi nove požeruhe. Položila bode v mebko prst kacih GO jajćic, iz katerih bode [irilezlo toliko malih črvižev, ki bodo kmalu veliki črvi — ogrci, da ti vnovii uničujejo trud tvojih rok.
Tijcega poieruha vendar ne smemo trpeti. Zato pravim — na vojsko brž ko se pokaže. Davimo očete in matere, pa ue bode več otrok — ubijajmo kebre, pa ne bode ve6 črvov.
Pa kako je to mogoče? preveč imamo dela, ře otroci nimajo časa kebrov loviti, kako jih bom pa jaz? tako se mi ugovarja.
Verjamem, da je res malo časa. Ali Čas se mora dobiti. Ako ti preti povodenj, da ti odnese seno, ali nimaš precej Časa, da kravo odtegneš iz nevarnosti? Ako ti žival gre ^v škodo, ali nima,i precej časa, da jo odpodiS? Ùe ti dela keber ř^^udo, zakaj bi pa njemu prizaneševal ? — Ali veruj mi, ako reč prav napraviš, tudi ne boS zgubil toliko dražega Čaaa, Zjutraj zgodaj se drži hrošč otrpnjen na veji. Idi z enim ali dvema
Rudolfswert, to je prvotno, po slavnem Rudolfu IV. ustanovitelju mu dano ime. Mesto je zadobilo to milost, in od tistega dne dalje se je Imenovalo in se Še imenuje Rudolfswert. Toda to je nemško ime! Kaj pa je sè slovenskim imenom, ali seje tudi to spremenilo? O tem nam nobeden vir ne poroča. V slovenskem je torej ostalo staro ime „Novo Mesto"; le nekateri novotarji so se jeli sramovati starega imena „Novo Mesto" iii začeli so Mesto nazivati „Rudolfovo", kakor bi bilo to bolj imenitno.
Ta naša trditev je popolno resnična; ako pa ni, dokaze naj kdo nasprotno s tem, da nam z veljavnimi razlogi pove: prvič, da je beseda „Rudolfovo" lastno ime, drugič kako se glasi pridevnik izpeljan iz tega lastnega imena?!
Prav po nepotrebnem so zavrgli nekateri, kateri le po novotarijah stikajo, staro ime „Novo Mesto", ki se je rabilo že od pamtiveka, in sj
drugima, rasprostrite ruhe pod drevje, potreaite veje. Hrošči vam popadajo kakor mrtvi na ruhe. Sedaj pil v vrežo (žakelj) z njitiii, katero pa sproti dobro zavezHj. V kratkem bodeš imel požrešnih živalic na mernike, s čemur si pa končal vže milijone Črvov. Ume se samo po sebi, da moraš doma lirošře popariti t vrelo vodo, ker ti sicer po dnevu uidejo. Ako Jako delate vsi, ako vas dela vsaj večina, bodete neizmerno kori-tilí sebi, ker ne bode prihodnja leta toliko g'rdih řrvov, kakor jiii je bilo doslej; ako bi se vsaka tri It'ta tako pridno ponavljalo, ko se prikaSte hroš6, bi kmalu izg'itiil skorej popolnoma, Vide! sem po letu tu in tam, da so po njivali m orači pobirali Črve. To je prav, ali gotova resnica pa je, da bodete z desetkrat manjim trudom opravili desetkrat več, ako pobirate hrošče, kakor sem vam ravnokar povedal.
Umorjeni lirosči so izvrsten ji'iioj, pa tudi prav dobra in redilna piča za kokoši.
UTauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljsati rejo goveje živine,
Reja goveje živine postaja v današnili časih èim dalje bolj vaíiia, ker si zamoremo z njo èe iiajlaglje pomaifati do večjih dohodkov v gospodarstvu. Doslej nam daje naša goved še precej pičle dohodke, pa ne zato, ker ne redimo yeč živine, ampak zato, ker to živino, katero imamo, slabo redimo.
V prvi vrsti manjka naài živini prepotrebne krme. Brez zadostne krme je zastonj misliti na napredek v živinoreji. Razun tega ravnamo pri nas z živino tudi še tako, da ni mogoče kaj boljšega doseči. Pri nas boie treba rejo goveje živine se v marsičem izboljšati, da nam bo pri-naî^ala take koristi in take dohodke, kakor po
drugih deželah. Le potem bode postala živinska kupčija tudi pri nas bolj živahna, in dosti veČ denarja bode prihajalo v deželo za na'^o goved kakor dosedaj. Kajti po boljšo in lopeo goved bodo kupci radi prihajali tudi iz daljnih krajev, posebno sedaj, ko dobimo železnico.
Da bodemo pri nas goved boljše izrejali, potrebujemo poleg nove postave, še precej podpore in poduka, in zato vsem gospodarjem prav toplo priporočamo času primerno knjižico, katero je iï-dala kmetij.ska podružnica v Novem Mestu z naslovom: „Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljsati rejo goveje živine".
V tej knjižici najdeš v lahko umevni besedi vse povedano, kar je treba vedeti vsakemu gospodarju, da si /.boljša svojo goved. Knjižica je vrh tpga tako po ceni, da si jo lahko kupi vsak kmetovalec, kajti ona stane le 15 kr., po pošti naročena pa 18 Icr., koji znesek je naprej poslati. Knjižico prodaja gospod J. Krajec v Novem Mestu, kakor tudi kmetijska podružnica v Novem Mestu.
Knjižico priporočamo v nakup tudi kmetijskim podružnicam, da jo razdele med pouka Željne svoje ude.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Državni zbor doslej ni še nič določnega sklenil o volilni reformi. Po velikonočnih praznikih bo zborinca nadaljevala razgovor o tej stvari.
Na Dunaju so 15. marca volili novega župana. Pri tem se je pokazalo, kako velik vpliv ima na Dunaju krščansko-socijalna stranka,^ za katero se pred par leti še nikdo ni zmenil, Zidje so hoteli imeti kot župana nekega Ricliterja, ki se je že pred leti proglasil kot brezverca, kristi-
izmislili novo, ki ni domačega izvora, temveč po nemškem skovano. Zvati so začeli mesto z besedo, katera ni niti samostavnik, temveč goli — pridevniki! Ta pridevnik pa potrebuje samostavnika. To pomoč so mu tudi nameravali dati koj precej od početka v letu 1865, ker hoteli so nekateri, da semesto v prihodnje ne imenuje več „Novo Mesto", temuč „Rudollbvo Mesto".
Iz zložnosti pa, ker je „Riidolfovo Mesto" res jako okorna beseda, vvela se je novotarija; „Rudolfovo", Te skovanke se je branila zdrava ljudska pamet in se je je srečno ubranila. Najbrže se to ime med narodom nikoli ne bo vdomačilo.
Kaj pa je s pridevnikom, izpeljaidm od besede Rudolfovo? Ta pridevnikov pridevnik bi se glasil: „rudolfovski" ; ker je pa „rudolfovski" áe kosmatim ušesom prekosmat, zato se ga pa izogibajo kar se da, in res ne vem se spominjati,
da bi ga kje bral zapisanega, slišal ga pa gotovo še nisem nikoli. Pa tudi pridevnik od Rudolfovega Mesta: „rudolfovomeSki" ni priporočila vreden, ne zveni prijetno, in je še opiljenemu, oglajenemu jeziku pretrd, kaj le neolikanemu. Ker je torej „Rudolfovo" po nemškem imenu skovana beseda, „Rudolfovo Mesto" pa tudi preokorno, ostane v pravi in polni veljavi „Novo Mesto" kot edino pravilno in primerilo ime. L. Novomeški.
Opomba uredništva. Sicer bo na Slovenskem nnmtfi kraji, ki imaju iirideviiiáko oblika s kimiimcto „—ovo" kot ime, (n. pr. Primskovo, Frankolovo, Trnovo, Graliovu itd.) a zdi se naiu nepotrebno, poStauo in staTo aluvoiisko inie „Novo Meato" izpodrivati z novim „Budolfovo", katero se rabi le iiit pupirjn, v (jud-Hki gtiTorici [la nikoli, Ako se je nemSki „Neuatniltl" prelevil v ,,Rudolfswert", iz tega nikakor Se tie sledi, da se mora i slovensko „Novo Mestij" prekrstiti v „Rudolfovo". T« iino je bIo-venakini uSesom vsekako tuje iii preokorno. Aku ?e ohrani Ktaro ime, ni se bati, da bi kdo oponaJn! s turi »ko p itn o« t, aaj „Mesto" ostane pri vsi svoji sUroKti vondar-le vedno „Novo'M Sioer pa t.ndi tn veljajo besede Miroslava Villiarja: „Če knjes besedo — Ne bodi bahać; — NarMu se vklauj^j, — Ker on je kovač!"
7. štev.
DOLENJSKE NOVICE.
jaiii pa so se temu uprli in izvoljen je bil drug-mož. Seveda so židovski e-asniki zaradi tega zagnali velik hrup. — Velikonočni teden so imeli socijalni deniokrati iia Dunaju svoj sliod, kjer so se razgovarjali o volilni reformi, o praznovaiiju 1. maja, o osemuniem delu, o splosiiem štrajku itd.
Rusinski po.^lanci treli narodnili stra.i)k so se te dni seSli, da bi se med seboj zedinili iii pog*^-dili. A raíísli so se brez uspelui.
Na Hažarskem g^ovori in pise sedaj vse le o Kiianem revolucijoiiarjii Košutu, ki Je 20. marca umrl T Tiiriiiu na Lažkeni. Ncverojetiio je, kaj vse Ma/,arji zatij in zaradi njega fifovore iii delajo. Proslavljajo ga kot najslavnejšega, najzashižiiej-Bega svojega rojaka, kot pravega mažarskega odreSenika in svetnika. In vendar je tii mož, ki je bil po veri luteran, po niiAljenju strasten frania-son, pahnil v največjo nesrečo ves mazarski narod. Skoro 50 let ga je vladal in begal s svojimi nasveti, Zaflnji njegov iia^svèt je bil, iiaj stopijo Mažarji v zvezo — s hudiiem samim! 80 do 100 tisoè ljudij je po KoSntovem kovarstvu zgubilo svoje življenje, milijoni pa so xíiradi njega postali nesreřiii. Rane, kaiere je on zasekal svojim rojakom, §e sedaj niso zaceljene, a vkljub temu ga obozavajo in ae pred njim tako rekoč valjajo v pralni. Ta zaslepljenost je res nedoumljiva. Nedoumljivo pa je tudi, da avstrijska vlada vse to dovoli, saj Košut je lil zaklet sovražnik habsburške vladarske rodovine, katero je svoje dni celo odstavil. Sedaj so pa prepeljali na Mazarsko njegovo truplo in njemu bodo v Pesti postavili velikaiisk spomenik. To poveliievanje Košutovo nam označuje jasiio sedanje mažarske razmere. Dolgo ne more vei tako dalje iti.
Kaj je novejša po širokem svetni
Trgovska pogodba, ki se je sklenila med Nemčijo in Rusijo, je mocno zbližala obe državi. S teiii je utrjen evropski mir. Franciji pa ta pogodba ni nič kaj všeé.
l*apež je izdal te dni novo okrožnico na poljske škofe, ki so pod rusko, avstrijsko in nemško vlado. Zlasti priporoča ruskim kofom, naj vstra.jajo v zvestobi do rimske stolice,
V Braziliji so silni boji. Vstaja je po celi deželi. Najbrže ne bo preje miru, nego da se zopet ustanovi cesarstvo ali pa ae dežela razdeli v več manjèili državic.
Piše se nam:
Iz Novega Mesta na velikono&uo nedeljo. — Danes praznuje svet praznik odrešenja iz teme zmot, praznik vstajenja naseda Zvelicarja. Pri tej prllikj se človek tudi ozre po avetu, motreč položaj, motreč zaibbijo njegove iiade, njegovi upi, telo — uresničijo se ali ne.
Taksne in enake misli navdajajo človeka, ko zasliši preljube velikonočne zvonove prešinja. ga novo življenje, novi uiii in nade.
Povsodi vidi se, da svet napreduje, in tudi na Dolenjskem pričelo ae je nekaj živalinejše gibanje. Zadnja leta aéra snujejo se po vsem Dolenjskem posojilnice, katere vse doliro uspevajo iu so velike ko-riiiti ZA dotične okraje.
Novomeški mestni zastop je pa tudi, uvaževaje korist hranilnice, katera bi naj postala središče vsega denarnega prumela na Dolenjskem, sklenil ustanoviti uieatno lirauilnico v Novem Mestu. Vlada ju vže pravila potrdila in mestni zbor volil je tudi ^že upravni oiUior, slednji pa ravnateljstvo, in delovanje se bode pričelo a 1. majem tekočega leta.
Hranilnica bode sprejenířila vloge in dajala posojila na posestva in na vrednostne papirje. Posojila na zemljišča bodo se vračala v letnih obrokih, tako, da se bode dolg nekako v tridesetih letih izplačal. Obresti luodo nizke, kakor pri (iru»ih hranilnicah.
Za varnost vlog je dala mestna občina varščino lO.OUO gld., in jamči v obče z vsem svojim imetjem. lli.OOO gld, je položila me.^tna občina v dižavnih vrednostnih papiijih.
Da je Inaniluična uprava pa tndi v dobrih rokah, so porok možje, ki sedé v uiiravnem odboru in v ravnateljstvu. Vsa Dolenjska pozna gospoda prosta Drba, velicega trgovca Pauserja, dr, Pozuika, dr. Scbegula, Brunerja, socln. svetnika dr. Ge-strina itd; zavod, kateremu taki možje načelujejo, zasluži gotovo zaupanje. Tudi mestni župan Perko je v odboru in ravnateljstvu. Zatorej Dolenjci I prinesite Vaše prihranjene goldinarje v mestno hranilnico v ííovem Mestu, kjer se hodo dobro obrestovali in bodo dovolj varni. Tukaj bodete lahko iu hitro odpravib Vas posel brez stroškov iu velike zamude.
Ustanovitev mestne liTanilnice je velicega pomena za Novo Mesto, za Dolenjsko sploh to je vstajenje Dolenjske iz gospodarskega propada. Zatorej še nikdar niso velikonočni zvonovi tak^^ milo ae glasili po Dolenjskem, kot letošnjo veliko noč, in meni se je spolnila gorka želja, ena nada se je uresničila. Jaz pa si usojam zakli(;ati novenui zavodu: živi, rasti, cveti v korist Dolenjske ; Bog daj svoj blagoslov.
Od dolenje Krke — Kako veselo je bilo pri nas pred dvajsetimi, pet in dvajsetimi leti, kako je ukal gornik jeseni, naj si se vže ozre na desno proti Leskovcu ali na levo proti Čatežu, Sv. Križu! Ali sedaj je drugače. Sladko kapljico nam je odvzel Bog po strupeni rosi in trtni uši skoraj popolnoma. Ljudje so grozno obubožali vsled te nesreče; pomoči pa ne bode še hiti'o — deloma, ker ne morejo vsled pomanjkanja denarja, deloma pa ker niso ubogali.
Od začetka se niso skorej niČ brigali, da bi sadili ameriške trte, češ, ne bode nič, ali pa, bo vže Bog pomagal; le malo je bilo modrih mož, recimo g. Gre g ori č iz Krškega, g. Martin Colarič iz Slinovca in drugi, ki so precej jeli saditi in cepiti trte. Ti imajo sedaj vže precej dobrega vina, zlasti pa dobivajo nekateri za trte, reznike ameriške več novcev nego poprej za vino. Tako se jim poplačuje pamet in pa trud. — Sedaj seveda drugi žaliyejo, zakaj niso tudi tako ravnali ; ali prepozno je.
Vendar vsaj nekaj nas tolaži; poprijeli so .se sedaj kolikor mi znano sploh rigolauja (kopanja) in zasajanja z ameriškimi trsi. Ali težave so velike. Kopanje je jako drago, ker je v mnogih krajih treba kamenje sti'eljati, trte pa se težko udobé. Posamezni
gospodje blizo nas, na Bizeljskem itd., jih prodajajo jako drago. Imamo sicer cesarsko trtnico v Kostanjevici, ali tudi ta nam slabo streže, Rezniee so drage, pridejo v slabem stanu, dostiki'at na pol suhe, da se jih malo prime, pa se čakati je, da je strah, predenj piide dovoljenje od ministra skozi vsa pota do Kostanjevice pa do prosilca. Neki gospod mi je pravil, da je čakal nad eden meaec. Reč ima dober namen; naj slavna vlada vendar kaj stoii, da bode tudi bolje vstregla, vei pomagala potrebnim posestnikom, katerim sedaj ve<S ne manjka dobre volje, kakor jo je manjkalo poprej.
Iz Hrusovea. — G-otovo, drage ,,I)ol. Novice", uiste iz tega kraja še iiikakorsnega dopisa dobile. Ker sem pa jaz spreitiljal tri nadepolne mladeniče v njih domovino, in tam y meni tako milem kraju preživel velikonočne jiraznike, sem se namenil nekaj sporočiti-
Mi,slil sem si, [»vva tvoja domovina je preveseli kraj, kjer je tvoja zibelka tekla ali stiila, kjer si dete prve rožice trgal in deček metulje lovil. Tadi ptičica svoje gnezdo pozna, kako bi človek svoj rojstveni kraj pozabil. Slehrni zelen hulmec nas spi-mnj veselih mladih dni, vsaki atudenček nam pripoveduje od sreČuili rajskih časov pretekle mladosti! zeleni travniki in le-dinice pi,sane nam kažejo, kako ve.selo je bilo svoje dni naše življenje. Kdo bi Rvoje dni ljubi domovini za vse to hvale ne vedel? Kdo s hvaležnim srcem za svojo domovino ljubeznjivo ne skrbel?
Treba je pomagati svojemu kraju, v katerem si doma, kakorkoli zamoreš, da bo lepši in prebivališče prave sreče iii zadovoljnosti. Ne sramuj se svojťga ljudstva, ki je tvojega naroda, in svojega jezika ne pozabi, katerega so te učili tvoja ljuba mati. Beseda materna je živo znamenje ljubezni materiie; kdor to znamenje zataji, matere vreden ni, —
Ker je tukaj mirno, bogaboječe ljudstvo, sem tudi na sv. Jožefa dan po popoldanski službi božji obiskal iiekatei-e znance, da bi videl, kako se bavijo in kaj delajo ob praznikih in nedeljah. —
Prav veselilo me je videti v hi.šah stare ženice z očali, ki so iz prelepih knjig družbe sv, Mohorja prav ganljivo čitale; pn tudi mladi ljudje to delajo. Dobre, svete bukve so res velika dobrota božja. Kakor srečen je, kdor ima zvestega prijatelja, tako srečen je, kdor brati zna, Svoje dobre bukve lahko vsaki čas v roke vzames, se i'azveselis lepih reči, in ohladiš svoje žalostno srce. Pa kakor nas zapeljivi prijatelj lahko opehari ali goljufa, v Časno in večno nesrečo potisne, ako se mu v roke damo, ravno tako nas škodljive bukve oslepijo, v zmote v hudobije, v Časno iu večno nesrečo spravijo. Torej, Če hočeá poŠte» in srečen biti, ne Jemljl vsakih bukev v roke, ki se ti ponujajo. Ni vse zdravo ne, kar ljudje hvalijo. Prej da take nove, ali pa tebi neznane knjige bereš, pokaži jih pametnim gospodom ii. pr. duhovniku, učeniku, poštenim starišem itd , da iz njih strupa poprej ne zavžiješ, kakor bukve spoznaš, Le po malem in varno beri, da ti branje ne bode škodovalo.
Kako koristno je tedaj, ako sta mladenič ali deklica pridna šolo obiskovala ter se koristnih naukov v njej njtučila. Kdor zna pisati in brati, vsakemu polten odgovor dati, za toliko več velja, za kolikor več dobrega zna, naj si bo hlapec ali gospodar, kmet ali imeniten gospod, če le pošteno ravna.
Slišal sem di'iigej petje, sel sem tje, ter sem še jaz pričel z maliiin šolarčki lepe šolske pesmi peti, ker lepa pesem gostokrat vec premore k pobožnosti,
nego še toliko ganljiva pridiga, in Bogu ravno tako dopade, kakor najlepša molitev,
Oh sveto petje! si mislim, ti nebeško moč v sebi imaš. Kedar se božja beseda trdega srca ne prime, ga lepa pesem omeči. Pred poštenim petjem strah beži in skušnjave pobegnejo.
Drugej sem videl, kako so se pošteno kratkočasili. Stare ženice so varovale pri peči male otro-čiče, ter jim to in uno pripovedovale, gospodinje so trle orehe, ki jih bodo rabile za velikonočne potice in kolače. Mladina je tudi veselo rajala po sobi, nekateri pa tudi zunaj. Opravljali so nekateri svoje delo pri živini. Glej, tako je prav, da opravljaš svoje delo prav pi'idno vsaki čas, ne le ljudem na videz, ampak zavoljo Boga. Iz mladega se vadi zvest biti v vseh rećeli, zvestoba je spoštovana pri Bogu in ljudeh ; kdor le na pol stori, plačila vreden ni. Bolje (ia brez plačila si priden delavec, kakor bi bil brez dela malo prida paglavec. Za vsako dobro delo, ki ga drugim storiš, jdačilo v svetem raju gotovo dobiS.
Bučele strd nabirajo, pa ne samo za-se. Se mravlje so si dobre in si pomagajo; glej! bližnjemu pomagati ti lepo kaže.
Nekateri bolj odraščeni dečki so se pa tudi po novem tiru na železnici kratkočasili, ter se s t;iko imenovanem „Balinwagerlom" gori in doli vozili.
V letu 185'2/3 sem popotovaje videl, kako so od Ljubljane jiroti Vi'hiiiki kopuli in delali železnico, in na dalje v Trst; pa še mi-iliti si nt-;em upal, da bi kedaj [10 Dolenjskem prav blizo mojega rojstnega kraja, ali še celo po zemlji mojega Preljubega očeta tekla, in glej, doživel sem vse to. Železnica, ki bo še letos odpi'ta, bo oživila ta kraj, ter pripeljala več tujcev, Bog daj tudi več blagostanja. Bog nam ilaj vse povsod Srečno hojo, lahek pJt po zeleziiîoi!
—	Hrušovski Janez,
Iz Borovnice, 20. marca. — Naša fiirna cerkev je dobila v teku nekaj let popolnoma novo lice. Ne mine leto, da bi se ne naredila kaka nova naprava. In tudi letos dobili smo lep. nov božji grob — po skrbnem prizadevanju našega Čast. gospoda župnika J. Oblaka. Delo je izvršil domači umetnik, slikarski mojster S Ogriii na Vrhniki. Kes mojstersko delo ! Veliko so vže dali tukajšni farani za olepšavo farne cerkve, ki se sme zdaj prištevati najlepšim cerkvam na Kranjskem. Bog povrni radodarnim rokam stotero! Bog pa tudi nam še ohrani sedanjega gospoda župnika na mnoga leta!
Iz Severne Amerilte. — Razpišite ta list našim rojakom v „Dol. Novicah", da bOdo videli, kako živijo njib sinovi v Ameriki. Naši Slovenci tukaj jako slabo izhajajo to leto, ker nimajo dela. Veliko jih je, ki ne zaslužijo niti, da bi se preživeli, marveč morajo trpeti glad in lakoto, dokler jih pokliče črna smrt. Tukaj ni več nobenega zaslužka, ker dela ni; poleg tega ao pa še plato zmanjšali. V Filadelliji se je delo odprlo ter naznanilo, da bodo delali po stari plači. Kar stopi nekdo ter nagovarja gospode, da on dobi lahko 100 mož, ki bodo delali po pol dolarja na dan. Pa še takšnega ui moč dobiti, ker zdaj dobi namreč le tisti delo, kateri ima kaj denarja, ďa „basa" prej desetkrat napoji. Prišel sem od tukaj iz Steeltona v neko bližno mesto v Harisbitrg, ter sem šel v pisarno k delodajalcu in sem ga vprašal, če ima kje prostora za me, da bi delal. A on mi Je odvrnil osorno: imam vže veliko boljših ^judi, kakor si ti. K sreči sem imel v žepu ilašico rakije, katera je bila precej draga ter
iTiu ponudim, ako mu je drago, da izpije kupico pijače. Precej vzame in pije ter mi pri tej priči ukuŽe, da moram drugo jutro ob sedmi uri priti na delo iu će imam še kaj take pijače, naj jo prineaem seboj.
Tukaj je veliko inkdeiiiôev iz Hrvaškega. Kadar človek v nedeljo ide na šetnjo, vidi najveć Hrvatov, ki lazijo okoli tako, kakor mravlja po svojim mravljišču.
Mi Slovenci dosti trpimo, pomagamo si kolikor moremo, vedno mislimo iu skrbimo za svojo staro domovino, kakor ptica Iiiti za svojim gajem. Tuja zemlja .e vedno tuja mati, ki ne more človeku prirasti srcu, 'cakor ona zemlja, v kateri ae je človek rodil iu odgojU m v kateri mu počivajo kosti milega in dragega očeta.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Novo Mesto in okolico bo imela svoj redni letni obfmi zbor v sredo dné JI. ai-rila 1894 ob 6 uri zvečer v bralni sobi Novomeške „iiarodue čitalnice" s sledečim vsporedoni; 1. Poročilo za přetečeno leto. 2. Volitev odbora in dveh odposliuicev k občnemu zborovanju. 3. Posamezni nasveti. K obilni udeleži)! uljudno vabi
__Načelni^tvo.
DomaČe vesti.
(Občni zbor „Dol. Sokola") bode 7. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnici.
(f TJmrl) je 17. marca g. Jak. Mebora, znan novomeški posestnik, po dolgej bolezni star nad 80 let. Pokojni gospod je prišel k nam s Češkega ; s svojo pridnostjo in umnim gospodarstvom i^i je pridubil lepo premoženje, s svojo Ijubeznjivostjo pa zaupanje in spoštovanje. Zlasti pa nam je povdarjati, da je bil izgleden kmetovalec; pa je imel tudi izvanredno veselje do kmetovanja. Ako je zvedel za nov(^ dobro vrsto žita, krompirja i. dr., naročil ga je gotovo ter potem dajal seme drugim. Gotova resnica je, da je prišlo prav veliko koristnega v okolico novomeško ravno po g. Mehori. Kako so mu v kmetovanju zaupali, priča istina, da so ljudje nanj gledali, njega prasevali, kako, kedaj naj se dela, dokler ni bilo kmetijske šole na Grmu. Bog daj pokojnemu večni mir! — V Krškem je umrl davk, adjunkt g. Reichel po jako dolgi in mučui bolezni. V Novem Mestu je delj ča«a služboval, in ostal v blagem spominu.
(Bolnišnica usmiljenih bratov v Kan-diji.) Večkrat je vže opomnilo predstojništvo, kakovi boiniíci se sprejmejo, in kaj je potrebno, pa se vendar ne pazi na to. Zadnji Čas je prišlo v eneui dnevu pe.t bolnikov in sicer nekateri od daleč, ki ne morejo ostati v bolnici, ker so neozdravljivi. Torej, gospodje župniki, župani in drugi, pazite na tole: Sprejemati se morejo samo bolniki, ki imajo akutne (hude) pa ozdravljive bolezni. Jetičiii iu sploh hirajoči se nikakor ne morejo sprejeti; kajti ako bi hoteli sprejemati take, je bolnišnica v par tednih polna za zmeraj, kamo bi pa dajali potem take. ki fli zlomijo roko, nogo, ki dobé pljučnico? itd. Zato se zahteva vselej, da prinese bolnik spričevalo od zdravnika, kakošiio bolezen ima, da ne bode napravil dolge poti, pa zastonj. — Tirja se dalje, da se vsakdo prej oglasi. Bolnišnica j« majhna, ako bi bile vse postelje oddane, bi moral bolnik nazaj na dom. Torej — posebno od daleč — poprej poprašajte! — Bolnik fiaj prinese od gospoda župnika ali gospoda župana izkaz, od kod je? kamo pristojen? koliko star? ka-
stanu? Predstojništvo prosi, naj se pazi na to, Kf!' sicer pride marsikak bolnik liihko v škodo in sitnost brez vsake krivde tukajšnje bolnišnice — po svojem lastnem zadolženju.
(Izprašane babice) se bodo nastanile Pođ-gradom in v Vavti Vasi. Ob enem so za popolaiti izpraznjena me.sta za babici v StopiČah in Beli cerkvi.
(Doneski za okrajno blagajno) bodo za, leto 1894 za pet odstotkov nižji, ko za leto 1893.
(Zidanje) se je pričelo radi lej^ega vremen» sploh po mestu in okolici. Zidalo se bode letos, kakor je videti mnogo. Gospod li. Dolenc je kupil So-kličevo hišo na trgu sv. Katarine, kojo misli podreti in na nje prostor vže letos zidati dvenastropno novo hišo za stanovanje. — G. pl. Langer ima tudi veliko dela izvršenega vsvojej hiši gostilna „pri Solucu". — Hiša rokodeljskih pomočnikov se tudi vže razširja, da se vdobi prostor za dijaško kuhinjo, kojo toplo priporočamo imajočini mladinoljubom.
(Na P r i m s k o v e m) se je ustanovila pošta ter odprla Ifi. marca v občinskem uradu Gradišče. Zove se pošta Primskovo pri Litiji.
(O k r a j u posojilnica v M o k r o n o g u), registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, imela je svoj prvi uradni dan 8. t. m. v mokronoškem šolskem poslopji. Posojilnica bode imela uradni dan sleherni četrtek pojioldiie ob dveh v šoli. — Pri občnem zboru dne 1. t, m, se je določilo za uloge 4V.>"/o, za posojila pa 51/3%). Omeniti nam je z zadovoljnostjo, da je zanimanje za to prekonatno napravo veliko. Mnogo mokninoških in okoHškili rodoljubov je že pristopilo k posojilnici, — tako, da zadruga koj spočetka šteje že 30 zadiiižnikov. Upati je, da jih pristopi Še več. Zavednim rodoljubom pa pokladanio toplo na srce, da ljudstvo pouče o koristi iu imenitnosti okrajnih posojilnic!
(Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zooljšati rejo go vej e ži vine.) Tako se imenuje knjižica, katero je spisal g. RoUrman, pristav kmetijske šole na Grmu, in katero je pred kratkim izdala kmetijska podružnica v Novem Mestu. Knjižica je sjiisana prav poljudno in bode prav dobro ustregla potrebam kmetijskega stanu, kateremu je tudi na-metijena. Več o tej za vsacega kmetovalca važni knjižici poyedano je spredaj. Na tem mestu bi bilo le še to navesti, da je ves poduk v knjižici razdeljen v Štiri dele, s sledečimi nadpisir t. reja bikov, 11. reja krav, III. reja telet in IV. reja mlade govedi. Razun tega govori knjižica v pristavku tudi o hlevih, na koncu pa o novi postavi za povzdigo reje goveje živine na Kranjskem. — Knjižica obsega v mali oamerki 51 strani in velja v prodajalnici Krajeca v Novem Mestu le 15 kr., po pošti naročena pa 18 kr.
(„Šmarnice"), ki se imenujejo „Salve lie.gina" ali razlaganje molitve „Ce.šena bodi Kraljica" za šmar-nično opravilo. Spisal Jožef Kerčon, duhoven ljubljanske škoiije. Te šmarnice so izšle v zalogi „Katoliške bukvarne" y Ljubljani. Knjiga obsega 318 strani, stane vezana v pol usnje 90 kr., v usnje z marrao-rirano obrezo 1 gld, z zlato obrezo 1 gld. ao kr., po pošti 10 kr. več. — Gospod pisatelj sam je vže porok, da je knjiga izvrstna, vsaj je znan kot izvrsten pobožen pisatelj ; še bolj pa ae o tem prepričaš, ako vzame.š knjigo v roko. Kečem le: vzemi in beri!
(„Spisi za mladino") so gotovo velike važnosti. Ni boljega sredstva za deco izobraževati in blažiti, nego je dobra knjižica. Pa tudi segajo po mičnih spisih otroci radi sami, da je veselje. Slovenci smo v zadnjih letih tudi v tem precej napredoval ; imamo le li list „Vrtec", ki vže niid UO let razveaelju e naše dečke iu deklice; „Angeljček" v Ljubljani je tudi prelepo vodilo po pravem poti; sploh gospod pro-
fesor Kržič ima vže lepili zaslug za naao mladino Tudi gg. Krajec, Giootjiii in drugi so nani vže podali marsikaj lepega v svoji zalogi; vendar pa moram reći, da nain ravno tu manjka še dokaj. Zato nas veaeli tembolj, ker moremo danes svojim čitateljem priporočiti dve novi knjižici za otroke, „Zabavna knjižica za slovensko mladino" tretji zvezek. Uredil g, A. Kosi, učitelj v Središču, je prva knjiga. O prvih dveh zvezkih te knjižice smo ob priliki vže govorili. Kakor ona dva, tako priporočamo tudi ta zvezek. Po vsebini je jako mičen in podučen. Razveselite z ii)im svoje otroke! Cena uiu je samo 15 kr. Izdajatelj je vrednik sam; natisnila je delo Katoliška Tiskarna v Ljubljani. — Dru^a knjiga ima naslov „Igre in pesni za otroška zabavišča" in IJiitiska šole. Uredil Ivan Merci na, učitelj na c. kr, deski vadnici v Gorici. Iřídala diužba ss. Cirila in Metoda kot 10. zvezek svoje knjižnice. — S to knjigo iiaui je slavna družba prav posebno vstregla, viiîij 30 je bilo jako pitti'eba. Kako vesele jo bodo učiteljice v zabaviščih — (otroških vrtib), ki dobi z njo preleji navod za igre in petje pri inalili, za katere se trudijo; kako prav bode prišla pa tudi učiteljem sploh, zlasti tistim, ki se havijo z vzgiijo manjših učeuctv v ljudskih šolah! Sezite po lepe) knjižici, s tem bodete najbolje pod-jiirali tudi vrlo družbo as, Cirila in Metoda.
Razg^las.
Gradec 24.
90 73 53
Visoko C. kr. kmetijsko ininistftrfltTO Jo odredilo 2 odlokmn z dne 13, marca t. I. it. ;i92, da se ^Tši petdnevni poučni teČaJ za ribiče po i)re(llogih samtiataliiegR rihnrskega odaekn podpisane dniiibe iu da puuiujeta gospoda Ivan Franke, c kr. profesor ter UHíeinik imuiiuvniieiiRi odseku iti Josip Hubad, c. kr, gim. profesor,
Vsled tegft rsiziilaanje podpisan« družim sitdeĚe;
1)	TeĚaj se l>o vrSil od 15,-20, aprila t. I. v rî'borejnem zavoiiu iiiieiiovBnega odseka na Studencu pod Ljui)!jano,
2)	V teSaJ se sprejino le ribići, drugi ]ia izjemno le v Itftkeiii nvn/evunja vredneni phu'aji,
.^í) Vsak obiskovaletr teíaja dol)Í po ii gld. na dan ter z ozironi lift oddaljenost njegovega doom od Ljubljane primerno odškodnino za put.
Prošnje za «prejem v teiaj je predltižiti imjkasneje do 8. aprila t. I. podpisani družbi. Prošnjam je priloititi potrdilo pristojnega županstva, rla su prusilei; z riM.stvora živi.
C. kr. kmetijska družba Kranjska v Ljubljani,
dné 2H. iiian^a 1894.
Uitzne vesti.
* (Vzgleden gospodar.) Neki lastnik plav-žev na tYancoskeni je vjieljal v svojih tovarnali dobro sredstvo, da se mladina ne navadi zapravi ji vosti. Nobenenai delavcu pul 21. It-roi» stariisti ne izplača teden.skega zaslužka. Priti morajo ponj stariši ali pa jerobi. Poslej je tudi pijančevanje v istem kraju zelo ponehalo.
Loterijske številke.
Trst 17. marcu 53 57 80 37 83
ilaznaiiilD dolenjskim vinograđnikoni.
Vsled sklejja veleslavne-ga deželnega odbora z dné an. niai'cija 18fl4 št, 2911, bude Iftos na deželni vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli na Grmu pri Rudolfovým tridnevni cepilm tečaj o suhem ali lesnem cepljenji ameriških trt in njih ulaganje v trtnico in sicer dne 16, 17. in 18. aprila 1.1,
Ta cepilni tečaj je namenjen vsem vinogradnikom črnomaljskega in novomeškega političnega okraja ter je udeležba vsakemu dovoljena.
Tistim, katerim bi bilo težavno se tukaj tri dni na lasine stroške vzdržati, je dovoljena denarna podpira 1 gld. na dan in sicer je ta tako odmerjena, da jo dobi 15 prosilcev iz n;etlišliega, 15 iz črnomaljskega sodnij^kega in 20 iz novomeškega političnega okraja. Kdor želi to podporo dobiti, nloži naj najkasneje do 10, aprila t. I, Lekokkoiano jrcŠnjo do podpisanega vodstva, v kateri naj g. žujfnik s tlmbro in podpisom potrdi vrednost prosilčevo. Podpoi'a se bode zadnji dan tečaja pri vijdstvu izplačala,
Prečastiti gospodje župniki so najuljudneje naprošeni, da blagovole to naznanilo župljanoni objaviti.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske $0le na Grmu, dné 27, marcija 1894,
^AHYAXaÍS .
7jH milo Ročiitje mej boleznijo in o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Jakoba Mehova,
pekovskega mojstra in posestnika,
izrekujemo najtoplejšo zalivalo vsem, ki bo se vdeležili sprevoda, posebno za krasne poklonjene vence in slavn, „Pevskemu društvu" za lepo nagrobno petje.
((;3>	Žalujoči ostali.

v Brunnerjevi gostilni
(71-1)
se toči izvrstno
Mengiško pivo (MaMnshnrger),
Krompir „oncidovec"
priznano najboljšo dandanašno sorto krompirja, se prodaja v i^inetîjski soli na Grmu, bodisi za jed, aH pa za seitie po dva in pol krajcarja kilogram. — Eavno tam se prodaja tudi
jabolčno i liniškovo drevje,
finih namiznih iti mostnih sort LŠde se pa tudi
posten hlapec in volar
z letno plačo 66 gld.	(Eis-a)
Ker nameravam v začetku aprila odpreti svoj vrt, preskrbljen zopet z najboljše vrste pivo, iščem sposobno natakarico, srednje starosti ter poštenega vedenja, na račun ali proti primerni plači. Ponndbe sprejema
Danijel ^lahaVf
Mf.tlika, Dolenjsko.


odpre se s I. aprilom t. I. iiueligeiitiiiin, slo-veii-ike pisave dobro zmožnim in delaluim osobám, ki bi se lioiele posvetiti važnej narodno gospodarskej stroki Ponudbe pošiljajo naj se v zaprtih insiiiili t napisom: ,,Dober zaslužek" poste restante v Ljubljano. (61-1)
^ovo lepo posestvo na proda
v Zalogu, tri četrt ure od železiiične postaje Novo Mesto in pol ure od postaje Straža ležeče lepo posestvo »ii ravnini, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in vinogradov, je takoj naprodaj. Cena 3.500 gld. Več pove lastnik Franc Šteh, Zalog his. štev. 13, posta Novo Mesto.
Takoj se odda v najem ali pa prodá
lepo Jiiaiijšo posestvo '.íí®
v stari Bučki. Več pove J. Pelko, vočar zemalj. vlade, Zagreb (Maksimir).	(co)
Na prodaj je do
ovih, lično izdelanih, trpežnih vozov,
različne velikosti in cene pri Fran Wallandu v Žužetn-bergu,	(54—2)
50
Oves „Willkomm".
Ta izvrstna vrstii težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala v goratih pokrajinah kot najzgodnejša in najrodovitejša ; ima visoko iu prav dobro krmilno slamo in ne poleže. Ktr se niora ta oves jako redko posejati, zadostuje 50 U^ za en joh. Cena enemu kilo je 25 kr., 50 % 10 gd,, lob % 18 gld. Vrečice, ki imajo 5 % po.^iljajo se poštnine lirosto na vsako poštno postajo za i gld. 80 kr. — Bogato rodeči dupavskt oves rodi najbolje v peščeni ilovnati zemlji; 50 % za 6 gld. 50 kr,, 100 % za 12 gld. z vrečo postavljen na postajo Konjice. — Razpošilja oskrbnistvo grajščine Golice pri Konjicah na Štajerskem dokler ga ima kaj v zalogi, {40—a)
Gospodarski opravnik,
I ti je teuretiSko ter priiktisku zmožen poljedelstva, živi-narstva ter kletiirstva, se 8)irejme /n gos p oil ara t fu deželne vinarske, aadjetrake in iiuljedelske Sole tia Grimi pri Njveiu-mestu na Dolenjskem,
Opravnik dobi nn leto 360 gld. plače, 20 gld. za kur. JavD, prosto stanovanje in svečavo (petrolej) ter majhen I zelenjadni vrt ];a porabo. I Službo jc nastopiti I maja 1.1.
[	Prošnje s priloženimi spričevali je poslati najkasneje J
! do 15. aprila poipisaneinn vodsts-u.	i
I Vodstvo kranjske deželne, vinarske, sadjarske In } I	poljedelske sole.	Î
I	Kil (Ifiîiu |iri NuïDiniiiesl.u, Uni 13. man;» 1894.	I
P
Otvorjenje nove prodajalnice.	Ik
P. n.
Podpisani dovoljuje ai si. občinstvu naznaniti, da je v Rudolfovem na Velikem Trgu, hiš. štev. 87 v Kastelčevl hisi otvoril novo pro-dajalnico pod tvrdko
Anton Ogrin
(preje Th, Salloker.)
Prodajal bode špecerijsko blago aajboljSe kakovosti in po jako nizki ceni. Upa, da si bode s fitiim blagom, kakor tudi hitro postrežbo kinalo pridobil naklonjenost slavnega občinstva. Priporocevaje se za mnogobrojni obisk svoje novo vrejene prodajalnice, beleži
z odličnim spoštovanjem
P
(6ÍJ-1)
Anton Ogrin
v Rudolfovým, Vel. Trg št. 87.
k
^	ay Otvarjfflje naife prodajalnice. HH
Na prodaj je
200 mernikov semenskega kronr,pirja
po nizki ceni pri
(68)
Janez Ferliču.
Išce se 14—1(> letni deček,
ki bi se hotel učiti strojarskega obrta. Sprejme se pod ugodnimi pogoji pri
Ivan Oblaku,
1)	Htrojarju iia Vrhniki,
Znano najboljši garantirani sveži
Roraan-cement
za opeko, prodaja vsled zaveze s tovarno pri Zidanem Mostu po jako nizki o^ni
(32 3)	I*rljatelj
v bt Jauiu iia Dolenjskem. Na zahtevanje ze naznanjajo cene pismeno.
50
Na prodaj je
fïiGiniliOï lepep sernefiskega bmpirja
1(0 jako nizki ceni. — Več pové lastnica (27—1)	pl. Fichtenaa,
i
^	Svarilo !
Podpisani svarim vsakega, da moji soprogi
Ani Zupanlč, nikakoršiiega denarja ne posodi,	S
ker jaz nisem plačnik,	&
Gradac, dné 24. febrnvarija 1894.	Z
2 t3G-3)	Jure Zupanîô.	5
mM]
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu, daje na podlai^i sklepa z dne 21. marca 1894, št. 1, na znanje, da bode liraniliiica zat-ela poslovati dné
1. maja tekočega leta
ob 10. uri v mestni hiši.
Od tega dneva sc bodo prejemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko ^^la<,^ajo že od 15. aprila počenši.
(70)
X^" Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.—12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo mestne Iiranilnice ï Novem Mestu,
Adolf PauBer,
preJsetiiiik riivuat«ljHtvtt.
dne .30. marca 1894. Frau Perko,
pisaruiíiii ravnatelj.
Dr. Schegula,
imdja-edseduik ravnateljstva.
i ^—I	>"'L. J >——^
Posojllmca v Črnomlji, registrnvana zadruga z neomejeno zavezo, imela je dne 19. marca t. I. redni obČni zbor, v kteiem se je potrdil račun in bilanca za. 1893, kakor sledi;
Bilanca.
Aktiva,	gld.	kr.	P a S S i V a.	gld.	kr.
	293		Zadružnikom 1606 deležev á 2 gld. , .	3212	
Dana posojila..........	18!J«60	G5	■ Hranilne uloge . . . gld. 1833^9.58 )	19037iï	
		56	1 Kapitalizoviine obresti . „ 7044'04 )		
Pri driigili deuariiili zavodih je naloženo .	4500	— !	PredplaČMie obresti va 18í)4.....	1963	14
Obresti od naloženega denarja pri drugili			Nevzdijyrtiene dividende od deležev . . .	497	88
zavodili za 1B93........	133	75 .	Vitopnina, pripadajuća resernieinu zakladu	222	—
Še ne povnieni prehodni zneski ....	85	55 '		282y	44
Vrednost tiskovin (knjizio, mecjic, dohuih					
pisem)..........	37	61 !			
Gotovina 31. decembra 1803.....	3214	1 96			
Skupaj . ,	199098 ,	08 ,	Skuiiaj . .	199Ú9tí	08
Doliodîtûv bilo jé 141.414 gld. (54 kr,, iBdatkuv 143.358 jflil, al kr., skupnega prometa 283.773 ffia. 85 kr. Reiervui Mklad ima koncm ieit3 Tm gW. 7B kr.
DruĚtveiiikov bilo je koncem 1892. leta 781, v letu 18iJ3 jih je izstopilo 11, pristupilo jia in, tako, da je bilo koncem J8ÍI3, leta 681 zadruŽLikov, ki imajo 167« deležev po 2 gld. v skupnem znesku 3168 gid,
m
Ravnateljstvo,
600 mernikov dobro osušene koruze	knunarija naprodaj.
(65—1)	inia ua prodaj
oskrbništvo Brajtenau poàta Novo Mesto.
Oskrbnlàtvo grajsčine Brajtenau pri Noyem Mestu
isce več
delaifsi družin, ïàiw tudi posamezne osebe,
Delayd dobivajo stanovanje proti odslužku, nekoliko njiv za potrebni živež, drva za kurjavo in imajo cel letni zaslužek kot navadni dninar pri obdelovanju posestva.	(64-1)
V nekem majhnena, prijetiiein kraju ]>rî fari, tri Četrt ure od postaje južne želeiaiee je takoj jsa oddati hiSa vnajboljSeui staiýu, v kateri se ualmja tudi kramarlja, zraven je tudi vrt in poJje.
Taisto bi stalo 800—lOOU gold, iu je jako pripravno s» kakega vpokojene?a, udovo, alt samsko osebo, katera ima inajbne potrebščine. — Ve6 o tem pové iz prijaznosti gosp. A, KaMi v Ljubljani.	(42—3)
(67-1)
eentoT mrve in nemške detelje
ima na prodaj Josip Windîscher,
posestnik v Eaudiji.
Soromotto : 0d|[OTonii or^dnik ioi)p Benkovió. — IsdajaUlj, c^ožuik in ti^ku i. Krajio,