B JUBILEJNA GLEDALIŠKA SEZONA OB DVESTOLETNICI ROJSTVA ANTONA TOMAŽA LINHARTA Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. Urednik Lojze Filipič. Osnutek za naslovno stran: Vladimir Rijavec. Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. Naslov uprave: Glavno tajništvo SNG, Ljubljana, Cankarjeva 11. Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje. Redakcija 5. številke XXXVI. letnika (jubilejna sezona 1956/1957) je bila zaključena 15. oktobra, tisk pa je bil končan 10. novembra 1956 GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA Šestintrideseti letnik LINHARTOVA JUBILEJNA SEZONA 1956-57 — S T E V. 5 MOLIERE SOLA ZA MOŽE IZSILJENA M02ITEV ČETRTA PREMIERA V LINHARTOVI JUBILEJNI SEZONi 1956-57 174 MOLI ERE ŠOLA ZA MOŽE Komedija v treh dejanjih Prevedel JOSIP VIDMAR Sganarel \ . . ..... EDVARD GREGORIN Arist j a ............IVAN JERMAN Izabela \ , .............MAJDA POTOKARJEVA Leonora I 65111............HELENA ERJAVČEVA Ližeta, Leonorina spremljevalka VIKA GRILOVA Valer, Izabelin ljubimec . . . ANDREJ KURENT Ergast, Valerov sluga .... JURIJ SOUČEK Komisar............PAVLE KOVIC Notar..............DUŠAN ŠKEDL Prizorišče: Pariz MOLIERE IZSILJENA ŽENITEV Komedija v enem dejanju Prevedel JOSIP VIDMAR Sganarel......................EDVARD GREGORIN Geronimo......................IVAN JERMAN Dorimena, mlada koketa, Sga- narelova nevesta ..... VIKA GRILOVA Alkantor, Dorimenin oče . . . PAVLE KOVIC Alcidas, Dorimenin brat . . . ANDREJ KURENT Likast, Dorimenin ljubimec . . DUŠAN ŠKEDL Pankrac, filozof aristotelovec . . ANTON HOMAR Marfurius, filozof pironovec . . JURIJ SOUČEK Dve ciganki 1................IVANKA MEŽANOVA Ve ciganKi .................MAJDA POTOKARJEVA Prizorišče: javen trg Režiser: FRANCE JAMNIK Scenograf: ing. arch. NIKO MATUL Lektor: prof. dr. ANTON BAJEC Akad. slikar kostumov: ALENKA BARTL-SEItšEVA Koreograf: prof. PINO MLAKAR Kostume izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom Cvete Galetove in Jožeta Novaka Inspicient: Vinko Podgoršek Odrski mojster: Vinko Rotar Razsvetljava: Vili Lavrenčič, Lojze Vene Masker in lasuljar: Anton Ceeič Molierova prva pariška lefa »... da ima gledališče velik vzgojni učinek. Najsi pridigamo moralo še tako lepo in duhovito, ne dosežemo istega, kar je moč doseči z dovtipom in satiro. Č!e izpostavimo slabosti splošnemu posmehu, jim s tem zadamo odločilni udarec. Ljudje preneso ukor, toda nikoli posmeha in norčevanje. Ni jih sram, da so slabi, pač pa jih je sram, če so smešni.« Moliere (Uvod v Tartuffa) Dne .24. oktobra 1658 se je Moliere zmagoslavno vrnil iz province v Pariz. V prvem obdobju po vrnitvi je v gledališču Petit Bourbon, ki ga je delil z italijanskimi komedijanti, obnavljal in z velikim uspehom uprizarjal svoj stari, v provinci Preizkušeni repertoar fars, se od časa do časa poskušal tudi v tragediji, a je v tej zvrsti vedno znova doživljal hude polome, hkrati pa se je posvečal pisanju novah dramskih del. Repertoarna zadrega je potisnila Molieru v roke pero že v Provinci. V gledališki, pisateljski in življenjski »visoki šoli province« si je nabral predragocenih in prebogatih izkušenj, hkrati Pa je v njej prebrodil začetniško fazo, tako da je lahko že prvo leto po povratku v Pariz (1659) suvereno in odločno vrgel v 175 v 176 obraz plemstvu in meščanstvu — zanašajoč se pri tem na protektorat absolutnega vladarja — satiro take ostrine in takega formata kot so bile »Smešne precioze«. S »Preciozami« je Mo-liere sprožil plaz ostrega nasprotovanja, blatenja, intrig, laži in pritiska, s katerim je prizadeta družba hotela zadušiti njegov kritični glas. Ob »Preciozah« se je začela proti Molieru in njegovemu delu gonja, podobna mnogim gonjam, kakršne je užaljena družba uprizarjala z vso trdoto, z vso neusmiljenostjo in z vso zvijačnostjo, kadar se je našel pogumen umetnik, ki je trgal in sežigal bogato in razkošno baržunasto draperijo družbene in družabne konvencije ter s tem razgaljal pod njo in za njo skrite slabosti in napake družbe in posameznikov. Toda »Precioze« so bile samo napad na prehodno slabost, na modno neumnost, ki ji je zapadla tedanja družba. Treba je bilo seči globlje, usmeriti žarko svetlobo satire in posmeha na splošnejše, zato pa usodnejše človeške napake. Potem ko je Mo-liere v »Namišljenem rogonoscu« (1660) prvič uporabil avtobiografsko potezo ljubosumnega moža, je v »Šoli za može« (1661) zarezal globoko brazdo. Napisal je svojo prvo problemsko komedijo. Ing. arch. Niko Matul: osnutek scene za Molierovo komedijo »Šola za može« »Šola za može« predstavlja v Molierovem opusu delo (izključujoč pri tem njegove komedije-balete), ki pomeni prehod od zgodnjih komedij z elementi burke, v zrelo, problemsko, dramaturško in stilno dovršeno komedijo. S stališča slovstvene zgodovine utegne biti zanimivo, da je Moliere v »Šoli za može« motivno in tematično črpal pri Menandru (»Samničanka«) in pri Terencu (»Adelphoi«), vendar veliko manj kot dejstvo, da je — s stališča gledališke zgodovine — prav »Šola za može« tisti poganjek, iz katerega je, zakoreninjena v živem deblu sočne, razposajene in razigrane srednjeveške farse in sejmske glume, zrasla francoska klasična komedija. »Šola za žene« (1662) problemsko ne pomeni posebnega premika, zato pa izrazito poglobitev, večjo umetniško zrelost, korak od teze k življenju in — pod vplivom Boileauja, s katerim so Moliera vezali dokaj tesni stiki — dramaturška in stilna dognanost. V »Šoli za može« Moliere obravnava problem izrazito tezno: dve diametralno nasprotni teoretični postavki o ljubezni, zakonu in o odnosu človeka do človeka postavi v nezmotljivo preizkušnjo živega življenja. Ta »življenjski preizkus« je Molieru v bistvu Ing. arch. Niko Matul: osnutek scene za Molifcrovo komedijo »Izsiljena ženitev« 177 Le Pautre: uprizoritev »Namišljenega bolnika« na francoskem dvoru dokazni postopek, v katerem dokaže pravilnost tiste teoretične postavke in tistega gledanja, o katerega pravilnosti je sam vseskozi prepričan. Ob vprašanju ljubezni, zakona, vzgoje otrok in družine v »Šoli za može« zazija večno nasprotje med zastarelim, preživelim in novim, med zdravo pametjo in neumnostjo, med naturnostjo in protinatumostjo, med moralo in nemoralo. Mo-lieru je natumost ekvivalent za zdravo pamet in moralo. Kar je natumo, mu je tudi moralno, a vse, kar je shematično, proti-naturno, okostenelo, je slaboumno in nemoralno, zato se s posmehom in satiro proti temu brezobzirno bori. »Izsiljena ženitev« je s »Šolo za može« motivno povezana (le da'je komedijska situacija obrnjena), a stilno sodi »Izsiljena ženitev« v povsem drug krog: med komedije-balete, ki jih je Moliere pisal po kraljevem naročilu za dvome zabave. Nastala je leta 1664 in je bila namenjena za karnevalsko noč v Louvru. V njej so močni elementi farse in commedie dell’arte. Na francoskem dvoru so bile v tem času v navadi razkošne baletne predstave. Fantastika, preobloženost, razkošje so bile glavne karakteristike teh predstav. Mešali so se mitološki in pastoralni elementi, a pred posameznimi plesnimi točkami so recitatorji razlagali vsebino plesov. Moliere, ki je bil tudi režiser 178 dvomih zabav, je že leta 1661 naredil zanimiv poskus: pripravil je balet »Vsiljivci«, ki se je bistveno razlikoval od običajnih baletnih ekshibicij na dvoru: baletne scene je povezal z enotno komedijsko zgodbo. (Zaljubljenca Erast in Orphise prideta na ljubezenski sestanek, toda motijo ju razni vsiljivci. Ti vsiljivci niso več figure iz pastoralov ali mitoloških zgodb, marveč ostro karikirani ljudje iz sodobne družbe.) Podobno delo je »Izsiljena ženitev«, le da je tu razmerje med zgodbo in vložki obratno kot pri »Vsiljivcih«. Medtem ko je bila zgodba pri »Vsiljivcih« na moč preprosta in prazna, poudarjeni pa vložki, je pri »Ženitvi« zgodba poglobljena, zanimiva, vanjo je položen problem in vneseni so ostri satirični poudarki, za ples pa je namenjena ena sama možnost, predviden je en sam vložek: ob srečanju s cigankami in glumači. V »Izsiljeni ženitvi« Moliere smeši Sganarellovo protinatu-ralno čustvo, njegov slaboumni načrt, Dorimeno in okolje, iz katerega je, taka kot je, zrasla, in modno manijo papagajske sholastike in ad absurdum pretiranega descartovskega skepticizma. Obe karikaturi filozofov močno spominjata na figuro dottora v commediji delTarte, toda Moliere ju je oživil, osvobodil ustaljene sheme, postavil v novo okolje in ju fundiral v novo funkcijo: v parodijo konkretne filozofske vsebine. Molierova prva problemska komedija »Šola za može« doživlja svoj slovenski krst skoraj tri sto let po nastanku. S tem posegom v zgodnje obdobje Molierovega ustvarjanja poravnavamo Molieru star dolg in odpiramo občinstvu pogled v tista območja Molafe-rove ustvarjalnosti, ki so bila pri nas doslej po krivici zanemarjena in prekrita s prahom pozabe. Lojze Filipič Comedie Franeaise, hiša Richelieu, med gradnjo 1. 1790 179 JANKO TRAVEN 180 Moskovsko Umetniško gledališče in slovensko gledališče (Ob srečanju po 35 letih) Moskovski hudožetveni akademski teater (MHAT) je v letošnji pomladi po preteku dolgih let vnovič obiskal Jugoslavijo in je s svojim obiskom počastil tudi Ljubljano kot prestolnico in gledališko središče Slovenije. S tem je slovensko gledališče obnovilo svoje stike z ruskim gledališčem, ki so se zlasti razširili v prvih letih po prvi svetovni'vojni, zaradi političnih razmer med obema vojnama pa kmalu prenehali. Mislim pri tem predvsem na najbolj značilna gostovanja različnih skupin, katerih člani so še pripadali gledališki skupnosti MHAT, ali pa so nosili njegovo oznako samo še kot oznamenovanje svoje nekdanje umetniške pripadnosti in igralske izrazitosti. Ni skrivati, da so bili prvi stiki med MHAT ali nekdanjimi pripadniki tega umetniškega kolektiva in slovenskim gledališčem prav v tistih prvih letih po prvi svetovni vojni za naše gledališče tako plodni, da je mlado, obnavljajoče se slovensko gledališče v teh stikih našlo pobudo, zgled in smernice za svoj razvojni napredek. Moskovski hudožestveni teater sta začela ustanavljati leta 1897 dva idealista in gledališka ljubitelja, potem ko sta ugotovila svojo idealno soglasnost o potrebi živega gledališča zlasti glede na nov repertoar, nove možnosti režije in življenjsko prepričljivost igranja. To sta bila Nemirovič-Dančenko, časnikar in dramatik, ter Stanislavski, zelo nadarjeni gledališki diletant, ki je v okviru »Društva ljubiteljev umetnosti« prirejal v Moskvi diletantske predstave in z dokaj visoko ravnijo teh predstav opozarjal moskovsko gledališko občinstvo na nove možnosti igranja, četudi so bile v tej njegovi začetniški družbi šele v zarodku. Ta mah je v glavnih zahodnih državah že predrl nov duh v gledališču, ki so mu zlasti glede na repertoar kumovali prvaki zahodnega dramskega naturalizma od Ibsena, Strindberga, pa do Hauptmanna itd. Pod vplivom gledališke družine Meiningovcev se je začel oblikovati tudi nov slog igre, ki so ga podpirali novi prijemi režije in novi inscenacijski pogledi. Kazalo je že, da so pri tem novem snovanju zaostajala kot nekako najmanj prizadeta ruska gledališča z vsemi svojimi tradicijami dolgoletne in svojevrstne gledališke kulture. Toda tedaj sta stopila Nemirovič-Dančenko in Stanislavski z ustanovitvijo Umetniškega gledališča ne samo v boj proti takim tradicijam, ki so se po veliki večini razkrajale v neživljenjske šablone, temveč v boj za novo pojmovanje gledališča in igralskega izraza. Ključ za umevanje osnov njunega gledanja na gledališče je- bil odmik od literarnih shem in gole igralske rutine, zato pa sprejem živih življenjskih utripov bodi po vsakdanjostni resničnosti, bodi po poglobljenem igralskem izrazu notranje človeških dušeslovnih doživetij. Kot gledališče, katerega vodstvo je bilo prepričano, da mora temeljiti vsa osnova in delo mladega gledališča v življenjskih prvinah ruskega značaja in sploh v duševnih globinah narodnega življenja, je začelo svojo delavnost v prvi sezoni z zgodovinsko dramo Alekseja Tolstoja »Car Fjodor Ivanovič«. To načelo je pripomoglo, da je gledališče prav tako že decembra 1898 uprizorilo dramo A. P. Čehova Francoski in italijanski komedijanti; zadnji na levi: Moliere kot Arnolphe v »Šoli za žene« (Po reprodukciji v Gledališkem listu Comčdie Frangaise) »Utva«, ki je pri svoji prvi uprizoritvi v tedanjem Petrogradu propadla. Novo umetniško gledališče je po idejni osnovi svojega vodstva in po igralski kvaliteti svojega ansambla doseglo, da je pomenila moskovska uprizoritev »Utve« zmagoslavni uspeh i za dramatika i za gledališče. Hkrati je bil to predor novega prefinjenega igralskega izraza, ki se je po svoji dojemljivosti in umetniški sili kosal z novo-tarskimi in tedaj še prav nič privajenimi dramaturškimi oblikovalnimi prijemi mladega ruskega dramatika Čehova. Uspeh »Utve« ni pomenil za Umetniško gledališče v Moskvi samo dosego simbola utve kot začetka njegove zmagoslavne poti, temveč je pomenil tudi v miselnem in izraznem konceptu tega gledališča odločilen premik naprej, če je v svojih začetkih temeljilo na osnovah naturalizma kot sodobnega slovstvenega in igralskega sloga, je z zavojevanjem in uspešnimi uprizoritvami nadaljnjih novih dram A. P. Čehova poglobilo svoj igralski in scenični izraz v smislu besednih in miljejskih fines impresionizma ter do najmanjših podrobnosti dušeslovnih odtenkov odrskih ljudi, ki jih je Cehov iz sredine ruske zemlje čaral v vzdušje odrske resničnosti. Ne glede na poseb-nostno razmerje Umetniškega gledališča do domačih, ruskih dramatikov (prim. zlasti Gorkega) se je gledališče spoprijelo z najrazličnejšimi dramami klasičnih in modernih dramatikov (prim. na primer Maeterlincka) irj ie fad: nri uprizoriva* .o-1;": j svojim načinom igranja uosera'o ta>e »w!rf*;:vc c*Li ;? ;;;vo njc^-.v.:;;a an- -* r>+ sambla in njegov celotni umetniški napor treba postaviti kot slogovni igralski izraz dobe tudi v svetovnem merilu. To je zlasti potrdilo že prvo veliko gostovanje Umetniškega gledališča po Srednji Evropi 1906, kjer je kljub uspehom mladega Reinhardta odneslo prvenstvo. Gostovanja po prvi svetovni vojni (prim. zlasti v ZDA) te slave niso prav nič zmanjšala, temveč so jo samo še potrdila. Toda s svojim matičnim ansamblom je Umetniško gledališče na zahodu zadnjič gostovalo leta 1937 v Parizu. Ko je leta 1906 Umetniško gledališče nastopilo svoje prvo, že omenjeno gostovanje po Srednji Evropi in poželo prve velike uspehe v zamejstvu (v Berlinu, Pragi in na Dunaju), so bili redki med slovenskimi razumniki, ki so bili videli predstave gledališča v označenih mestih. Kljub pričakovanju se gostovanje gledališča ni dotaknilo gle- Conifirtie Francaise, hiša Luxembourg, sezidana v 1.1779—1781 daliških središč slovanskega juga in ni obiskalo ne Beograda ne Zagreba in ne Ljubljane. Naši sodobni publicistiki je ostala samo dolžnost, da je priložnostno registrirala uspehe gledališča. S tem je navezovala na prvotno poročilo Ivana Prijatelja, ki je ob svojem študijskem obisku v Moskvi zasledoval če že ne delovanje Umetniškega gledališča, pa vsaj uprizoritve dram pri Slovencih že dokaj znanega ruskega dramatika A. P. Čehova, katerega dramo »Utva« je sam prevedel, ni pa prišla v tem času na oder slovenskega gledališča. Slovenskih igralcev kot občudovalcev in zasledovalcev delovanja Umetniškega gledališča v Moskvi v časovnem razponu do prve svetovne vojne domala ni bilo; vse preveč je bil mladi slovenski igralski naraščaj v vseh prvih letih našega stoletja skoraj izključno pod vplivom srednjeevropskega gledališča (vključujoč pri tem tudi češko) in vzgojnih metod njegovih igralskih pedagogov, komaj da sta ga zanimala gledališko življenje in vrenje v Rusiji, katerih uspehi so odmevali tudi v naši gledališki provincionalnosti tega časovnega obdobja. Prva svetovna vojna je nudila za boljše stike med slovenskim in ruskim gledališčem ter za ožji stik z igralsko stvarnostjo Umet-182 niškega gledališča v Moskvi večje možnosti, četudi zveni to para- doksalno. Prisilna oblika vojnega ujetništva jih je pospeševala in je bila za slovensko gledališče nedvomno koristna. Med vojnimi ujetniki, ki so v Rusiji našli poti in načine, da so ob izviru preučevali uspehe Umetniškega gledališča v Moskvi, moramo v prvi vrsti navesti Pavla Golio, ki je bil za svojega bivanja v Moskvi v najožjih prijateljskih stikih z umetniškim vodstvom gledališča in zlasti s Stanislavskim. Golia se je že v Moskvi odločil, da po zgledu delovnih metod Hu-dožestvenega teatra preobrazi slovensko gledališče, če bi mu izid vojne to omogočil. Ko se mu je v začetku leta 1919 uresničilo, da je po svojem službenem položaju pristopil k umetniškemu vodstvu Drame tedanjega Narodnega gledališča v Ljubljani, si je v tem Comčdie Franoaisc (hiša Richelieu): galerija lilpov v foyerju za občinstvo smislu tudi izbiral svoje sodelavce, v prvi vrsti poznejšega režiserja Osipa šesta. Igralec in poznejši režiser šest je v Moskvi preučeval delo Umetniškega gledališča in zlasti njegove delovne metode, četudi ga je pozneje bolj privlačevala baročna podstat teatralnosti Maksa Reinhardta, ki je do neke mere nikoli ni bilo mogoče vskladiti z nekoliko (vsaj spočetka) suhotnim naturalizmom hudožestvenikov. Tretji Slovenec, ki je imel priložnost, da se je kot vojni ujetnik po-bliže seznanil s hudožestveniki, je bil Rade Pregare, ki je Stanislavskega osebno spoznal pri študiju priprav za eno izmed Gogoljevih uprizoritev v Novomoskovskem in pozneje prf študiju gledališča v Moskvi, četudi Pregare med obema vojnama ni nepretrgoma sodeloval pri slovenskem gledališču, pa je s svojo pedagoško metodo, prikrojeno po sistemu Stanislavskega, pogosto odločilno vplival na usmeritev mladega slovenskega igralskega naraščaja; dramska šola in gledališče po zgledu hudožestvenikov v slovenskem gledališkem središču Pa sta mu po prvi svetovni vojni lebdela v duši ves čas kot neures-^čljiv sen. Med mladimi slovenskimi igralskimi naraščajniki je imel 183 takoj v letih po prvi svetovni vojni Ciril Debevec najlepšo priložnost, da je ob gostovanju hudožestvenikov v Pragi več tednov pri njih hospitiral in natanko preučil njih delovne metode in osnove njih igralskih uspehov; ne glede na to, da je Ciril Debevec sprejel kot osnovo nemško igralsko šolo in se hkrati šolal ob češkem gledališču, je njegov stik s hudožestveniki v času študija svoje prispeval k poglobitvi njegovega predornega režiserskega razbora in dognane postavitve psihološko nelahkih odrskih storitev. Toda prikaz takega vplivnega območja ruskega gledališča hudožestvenikov na igralsko in Moliere kot Sganarelle odrsko prakso mlade slovenske igralske generacije je treba priključiti tistemu časovnemu obdobju, ko so se ti mladi posamezniki pričeli uveljavljati v slovenskih gledališčih med obema vojnama. Ko pa so hudožestveniki prvič gostovali v Ljubljani, je bil Pavel Golia kot ravnatelj Drame slovenskega osrednjega gledališča, medtem ko je bil Osip Šest prav tam kot prvi režiser zadolžen, da s skupnimi napori izoblikujeta slovenski dramski ansambel, ki naj bi bil pripravljen za obsežne in raznovrstne naloge, čakajoče ga v obnavljajočem se osrednjem gledališču in sploh v slovenskem gledališkem življenju v bližnji prihodnosti. Vztrajni graditelj in sooblikovalec slovenskega gledališča, ta mah kot njegov dramaturg zaposleni Oton ŽuprnM-j, prav ob gostovanju hudožestvenikov razširil svoje gle-dal:S:.a tudi na rusko posebnost, s predornim zasledovanja^ oprezujoč za evolucijo ruske pogovorne in odrske besede. To izpričujejo njegovi zapiski ob predstavah gostujočega gledališča, ki jih je beležil z intimnim nadihom samostojnega opazovalca in premislekov zrelega- gledališčnika. Ob bok se mu .je postavljala oblikujoča se mlada slovenska gledališka kritika s Francetom Koblarjem na čelu, ki je premišljeno iskal in uporabljal ustrezno doseženo izrazno raven spremljajoče kritične besede kot priznanje slovenskega gledališkega razumništva. Ne malo zatem se mu je pridružil na isti poti Josip Vidmar. Hudožestveniki, ki so prvič leta 1921 obiskali Ljubljano, so pripadali skupini Umetniškega gledališča iz Moskve, ki je leta 1919 gostovala na jugu Rusije v Harkovu in so jo borbe v državljanski vojni odrezale od možnosti, da hitro vzpostavi zvezo z matičnim gledališčem. Neprostovoljno se je zato skupina morala umakniti s področja Rusije in je preko Carigrada prispela v Bolgarijo in Jugoslavijo. Po prvih gostovalnih nastopih v Beogradu in Zagrebu je skupina nastopila tudi v Ljubljani. Skupina Umetniškega gledališča je za svoje nastope v Ljubljani izbrala predstave svojega repertoarja, oziroma dela, ki jih je imela v študiju, pri čemer bržčas vodstvo slovenskega gledališča ni imelo mnogo vpliva na spored gostovalnih predstav in njih izbor. V treh zaporednih prvih mesecih leta 1921 so se v Ljubljani razvrstile naslednje predstave Umetniškega gledališča: januarja trije večeri, na katerih so uprizorili A. P. Čehova prizore iz vaškega življenja »Striček Vanja«, dramo Surgučeva »Jesenske gosli« in »Literarno umetniški večer« z insceniranimi povestmi Čehova in raznimi recitacijami; februarja naslednje uprizoritve: Čehova »Češnjev vrt«, odlomki iz Prizor iz moskovske uprizoritve Nušideve komedije »Dr« (Moskva, marec 1956) 185 romana Dostojevskega »Bratje Karamazovi« v dveh večerih, Harrisu-nova drama »Pred vrati slave, Bergerjeva drama »Potop« in drama A. P. Čehova »Tri sestre«; marca je skupina dala še dva večera s ponovitvijo deloma izpremenjenega »Literarnega večera« in dramo Maksima Gorkega »Na dnu«. S tem se je končalo gostovanje hudo-žestvenikov 1921, ki jih je predstavljal Bersenjev in med katerimi je Ljubljana imela priložnost spoznati igralce in igralke: Knipper-čehova, Massalitinov, Kačalov, Pavlov, Šarov, Bersenjev, Germanova, Grečeva, Krasnopoljskaja, Križanovskaja, Orlova itd. Prizor iz moskovske uprizoritve Nušičevc komedije »Dr« (Moskva, marec, 1956) Potem ko se je skupina večji del vrnila v Rusijo, sta sledili v Ljubljani še dve gostovanji nekdanjih članov Umetniškega gledališča v Moskvi. Maja 1924 so le-ti nastopili s predstavami: Dostojevski »Selo Stepančikovo«, Dickens »življenjski boj«, Andrejev »Jekaterina Ivanovna«, Ibsen »Gospa z morja«. Maja 1925 pa so nastopili igTalci pod vodstvom Germanove in Massalitinova. Praška skupina hudože-stvenikov pa je gostovala v Ljubljani leta 1930. Prvo gostovanje hudožestvenikov 1921 v Ljubljani je bilo v času, ko se je slovensko gledališče z velikimi napori osvobajalo začetnih in do neke mere tudi še diletantskih spon v svojem razvoju iz tiste dobe, Id je -segala še v čas daleč izpred prve svetovne vojne. Od različnih strani zbrane igralce je vodila želja, da bi si s skupnostnimi napori izvojevali določene poglede na igralsko oblikovanje iger zastavljenega si repertoarja in da bi s teoretičnim študijem zagotovili maksimum osnove za praktičTio udejstvovanje v svojem poklicu, to je za oblikovanje svojih vlog. Gostovanje umetniško prvovrstne igralske skupine hudožestvenikov je zato bilo tem bolj dobrodošlo, ker je njihov nastop omogočil kritičen pregled lastnega snovanja in dela ter je bil hkrati dobrodošel razgled v zunanjem svetu že do Slovenska dramska dela na odrih FLRJ: scena za dramo S. Gruma »Dogodek v mestu Gogi« — Sarajevo 1956 popolnosti izkoriščenih igralskih sredstev. Gostovanje je bilo tudi izrednega pedagoškega pomena za tisto obdobje slovenskega osrednjega dramskega gledališča, ko se je v njem začela oblikovati dramska ansambelska skupnost, ki je — temelječa na vidnih in izrazitih igralskih prvakih — imela v naslednjih sezonah izoblikovati slovensko gledališče. Mnogo načel, ki so pomenila motor in gonilno silo Umetniškega gledališča, je našlo svoje mesto tudi v slovenskem gledališču, ki je začelo poglabljati svoj umetniški napor. Srečanje po 35 letih je letos moralo biti zanimivo že zaradi rasti in uspehov slovenskega gledališča v obdobju takega prelomnega časa in zaradi pregleda umetniške tvornosti in oblikovalnosti Umetniškega gledališča, ki je imelo za seboj isto časovno obdobje plodnega in do neke mere mir-nega igralskega ustvarjanja. MILENKO DOBERLET PRVI SLOVENSKI GAŠPERČEK Dne 8. septembra 1956 je v Ljubljani po kratki bolezni umrl Milenko Doberlet, rezervni kapetan I. r., gospodarstvenik, organizator in slovenski lutkar. Doberlet ni imel vesele mladosti, že zgodaj je' moral trdo delati. Ko je po prvi svetovni vojni 1919 delal v tedanjem vojaškem arzenalu v Ljubljani, ga je vznemiril poziv v slovenskih listih, ki ga je na vse Slovence naslovil slovenski lutkar Milan Klemenčič, ko je ustanavljal slovensko marionetno gledališče in je za to potreboval slovenskih sodelavcev. Doberlet se je pozivu odzval, vstopil v snujoči se slovenski lutkarski kolektiv in se tako rekoč za vse svoje življenje zapisal slovenskim lutkam. Spočetka je bil pri marionetnem gledališču nameščen kot igralec, pozneje pa se je moral posvetiti meščanskim poklicem: radijski tehniki in trgovini. Vendar je ves čas — tudi po prenehanju prvega slovenskega Klemenčičevega marionetnega, gledališča — sodeloval pri lutkah: za predstav Klemenčičevih miniaturnih lutk v času od leta 1935 do 1940 ni minila niti ena predstava brez Doberletovega sodelovanja, ki je lutkam uredil tudi električno osvetljavo. V tem času je žrtvoval za lutke vse, kar je mogel. Leta 1943 je Milenko Doberlet kot sodelavec OF odšel na osvobojeno ozemlje in bil ondod med organizatorji industrijskih delavnic glavnega štaba in službe zvez NOV. Seveda se ni mogel odtegniti sodelovanju pri partizanskem lutkovnem gledališču, ko je to navzlic težkim okoliščinam začelo delovati. Po vojni se je Doberlet z vso vnemo zavzel, da je prišlo do obnovitve marionetnega gledališča, ki ga je vodil Savo Klemenčič in ki je prirejalo predstave v privatnem stanovanju v sedanji Župančičevi ulici do ustanovitve Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani. Vendar mu ni bilo dano, da bi doživel uresničitev načrta, po katerem naj bi obnovili nekdanje Klemenčičevo marionetno gledališče kot interno marionetno gledališče v okviru Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Milenko Doberlet je bil po naravi obdarjen za igranje in recitacijo. To mu je netilo stalno obiskovanje slovenskega gledališča in ob prvem obisku hudožestvenikov v Ljubljani 1921 so v privatnih družbah vzbujale pozornost Doberletove recitacije ruskih del. Zlasti je svoj dar razvil, ko je pristopil k marionetnemu gledališču. Po tedanji navadi je igralec pri marionetah i vodil svojo marioneto i govoril njeno besedilo. Doberlet se je ukvarjal z različnim vlogami, najbolj pa z Gašperčkom. že pri tretji predstavi marionetnega gledališča je začel igrati Gašperčka ter mu je ostal ves čas zvest. Po prejšnjih prvih dveh poizkusih se je pokazalo, da bo treba za Gašperčka izbrati posebnega igralca, ki bi se mu posvetil z vso dušo. Ko je Milan Klemenčič za to izbral Milenka, je zadel v črno. Doberlet se je slovenskemu Gašperčku povsem posvetil in po svoji oblikovalni moči, ki jo je razvil pri tem, resnično zaslužil častno oznamenovanje prvega slovenskega Gašperčka. Milan Klemenčič mu je sicer sprva razlagal podobo Gašperčka, kot si ga je zamišljal. Doberlet je njegovo obrazložitev sprejel in skušal v tem okviru oživotvoriti Gašperčkov lik. Morda ga 188 je včasih razvil čez mejo podobe, kakor jo je tolmačil stari Kle- nienčič, zato pa živo in življenjsko. Ker je Doberlet dobro obvladal ljubljanščino, se mu je zlasti posrečevala podoba Gašperčka kot ljubljanske barabice. Občinstvo je njegovega Gašperčka sprejelo z velikim navdušenjem, saj je bil zanj prepričljiva življenjska podoba in oseba iz resničnega sveta. Kmalu se je pokazalo, da je Doberletov Gašperček nedosegljiv lik slovenskega marionetnega gledališča, lik, ki ga je Doberlet po svoji naravni darovitosti in lutkarskem navdušenju čedalje bolj uveljavljal. Zato je tudi njegov Gašperček še posebej pomemben za razvoj slovenskega lutkarstva. Doberletov Gašperček je bil tip, ki ga je v skladu z besedilom njegov igralec po svoje izoblikoval. Morda pa je bil del človeške usode, ki jo je Doberlet gledal v sebi ali v naši ljubljanski vsakdanjosti. Vsekakor si je mladi Milenko globoko v dušo vtisnil verze slovenskega pesnika in lutkovnega dramatika Mirana Jarca, ki jih je le-ta napisal v prologu k neki lutkovni igrici: Jaz sem širokih mas dovtip kakor ocvirk vrh dobre kaše, življenje je le kratek hip, zato naj dobro bo in naše... Ne čudi se, prijatelj, ko boš prebral te vrstice, da so prišle po besedah, ki nam jih je posredoval Savo Klemenčič (iz stare garde slovenskih lutkarjev in živa zgodovina slovenskega lutkarstva), v naš Gledališki list. Besedo v spomin Milenka Doberleta smo bili dolžni zapisati zato, ker je bil le-ta v neživem gledališču živ oblikovalec človeških usod, in ne samo zato, ker sta neživo marionetno gledališče in živo gledališče v tako resničnem sorodstvu, da bi marsikdo skoraj ne vedel, kdaj se neha eno in kdaj se začenja drugo... jt Molierov »Namišljeni bolnik« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju (Črnomelj 1944, režija Jože Tiran) 189 STATISTIČNI PREGLED DELA Avtor Prevajalec Delo Režiser Asistent režije Scenograf Kostumograf Glasba Razsvetljava Razni sodelavci 1. A. Miller I. Črnagoj LOV NA ČAROVNICE S. Jan S. Jovanovič M. Jarčeva V. Lavrenčič L. Vene 2. F. G. Lorca M. Mahnič SVATBA KRVI V. Molka V. Molka M. Jarčeva M. Vodopivec V. Lavrenčič L. Vene H. Neubauer (koreograf) 3. N. Machiavelli C. Kosmač MANDRA- GOLA F. Jamnik D. Fišer N. Matul A. Bartl-Serša D. Škerl V. Lavrenčič L. Vene J. Menart (prolog in verzi) 4. G. Axelrod H. Grlln SEDEM LET SKOMIN I. Pretnar k. g. S. Jovanovič M. Jarčeva B. Adamič V. Lavrenčič L. Vene 5. P. Golia JURČEK V. Molka V. Molka A. Bartl-Serša M. Vodopivec V. Lavrenčič L. Vene H. Neubauer (koreograf) 6. W. Shakespeare M. Bor HENRIK IV. (prvi del) B. Kreft J. Kislinger Ž. Petan V. Rijavec M. Babie-Jovanovič N. Souvanova M. Žigon V. Lavrenčič L. Vene 7. T. Wllder J. Moder NAŠE MESTO S. Jan R. Sajkova E. Franz M. Jarčeva V. Lavrenčič L. Vene 8. A. P. Čehov A. Pirjevec TRI SESTRE V. Molka V. Rijavec M. Kobijeva V. Lavrenčič L. Vene 9. J. .Javoršek POVEČEVALNO STEKLO (krstna uprizoritev) A. Hieng k. g. J. Kislinger S. Jovanovič M. Kobijeva V. Lavrenčič L. Vene 10. I. Cankar HLAPCI S. Jan V. Molka V. Molka V. Molka V. Lavrenčič 11. D. Smole POTOVANJE V KOROMANDIJO (krstna uprizoritev) F. Jamnik V. Rijavec M. Kumar-Matul V. Lavrenčič L. Vene 12. J. Glraudoux J. Moder NORICA IZ CHAILLOTA B. Kreft M. Mahnič J. Kislinger V. Rijavec V. Molka M. Jarčeva M. Vodopivec V. Lavrenčič L. Vene H. Neubauer (ples) B. Miklavc (pantomima) 13. M. Hudnik KULT MRTVIH (bral. gledališče, kr. uprizoritev) M. Skrbinšek V. Rijavec V. Lavrenčič L. Vene drame SNG V SEZONI 1955—1956 Inspicient Sufleza Razčiembena vaja Datum uprizoritve Število predstav premiera na novo ponovitev Obisk M. Benedičič 27 V. Podgorškova 27 22. VIII. 1955 8. X. 1955 27 10200 B. Starič 21 H. Benedičičeva 17 V. Podgorškova 4 22. VIII. 1955 13. X. 1955 21 7185 V. Podgoršek 40 F. Presetnikova 40 9. IX. 1955 19. X. 1955 40 18040 B. Starič 2 F. Presetnikova 2 22. IX. 1955 15. XI. 1955 » 2 1091 V. Podgoršek B. Starič 27 P. Presetnikova 27 19. X. 1955 26. XI. 1955 27 13329 M. Benedičič 28 V. Podgorškova 28 23. IX. 1955 25. XII. 1955 28 12584 B. Starič 24 H. Benedičičeva 24 9. XII. 1955 25. I. 1956 24 11319 M. Benedičič B. Starič 20 V. Podgorškova 20 30. XII. 1955 2. III. 1956 20 7874 B. Starič 6 H. Benedičičeva 6 27.1. 1956 16. III. 1956 6 2404 M. Benedičič 16 F. Presetnikova 16 10. IV. 1956 16 7852 M. Benedičič 15 F. Presetnikova 15 17. III. 1956 25. IV. 1956 15 5320 V. Podgoršek 16 V. Podgorškova 16 12. III. 1956 27. V. 1956 16 6143 B. Starič 1 H. Benedičičeva 1 31. V. 1956 17. VI. 1956 1 203 Skupaj 243 103544 Od 243 predstav v sezoni 1955-1956 je Drama SNG odigrala v domači hiši 118 abonentskih predstav za 13 abonmajev (za vse abonmaje so bila odigrana naslednja dela: Lov na čarovnice, Svatba krvi, Mandragola, Henrik IV., Naše mesto, Tri sestre, Potovanje v Koromandijo in Norica iz Chaillota. Povečevalno steklo je bilo odigrano za 4 abonmaje, po odstavitvi tega dela z repertoarja so bili za ostalih 9 abonmajev odigrani Hlapci. — Sedem let skomin so dobili le abonenti enega abonmaja, ostali so to predstavo zaradi nesreče glavnega igralca Severja videli šele v predsezoni 1956-1957), — 17 zaključenih predstav (sindikat SZDLS, tereni, gimnazije, šole), — 93 »izven« predstav in 15 »izven« predstav na gostovanjih (Lov na čarovnice -— 11. decembra 1955 v Št. Vidu, 3. februarja 1956 v Kamniku, 1. aprila 1956 na Vrhniki; Mandragola — 18. decembra 1956 v Vevčah, 30. januarja 1956 v Piranu, 31. januarja in 1. februarja 1956 v Kopru, 8. aprila 1956 v št. Vidu, 20. maja 1956 v Kamniku, 7. julija 1956 na prostem v Zagorju; Naše mesto — 8. julija 1956 na prostem v Zagorju; Hlapci — 22. aprila 1956 na festivalu Jovana Sterije Popoviča v Novem Sadu, 1., 2., 3. julija 1956 na III. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu — v gledališču Sarah Bern-hardt). Direkcija in Umetniški svet Drame sta v sezoni 1955-1956 organizirala tudi dva javna razgovora z obiskovalci gledališča (9. novembra 1955 in 22. junija 1956). V sezoni 1955-1956 so v dramski hiši- gostovale naslednje skupine: Narodno pozorište — Beograd (Clifford Odets: Premiera v New Ycrku) 25. in 28. oktobra 1955; Plesna šola Mete Vidmarjeve (Komorni večer) 26. marca 1956; Akademija za glasbo — Ljubljana (I. operni večer) 22. aprila 1956; Slovensko narodno gledališče — Trst (Luigi Pirandello: Henrik IV.) 26. in 27. aprila 1956;, Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani (Jean Anouilh: škrjanček) 10. junija 1956, (August Strindberg: Oče) 24. junija 1956, (John Galsworthy: Prvi in zadnji; William Shakespeare: Kakor vam drago) 27. junija 1956. V operni hiši so v sezoni 1955-1956 gostovale naslednje skupine dramskega značaja: Piccolo teatro di Milano (Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodov) 15. in 16. septembra 1955; Narodno pozorište — Beograd (Petar Petrovič Njegoš: Gorski venec) 24. in 25. oktobra 1955, (Borisav Stankovič: Koštana) 26., 27. in 28. oktobra 1955; Kitajsko klasično gledališče — Peking 6. in 7. decembra 1955; Mestno gledališče — Celje (Ranko Marinkovič: Glorija) 10. februarja 1956; Moskovsko hudožestveno akademsko gledališče ZSSR »M. Gorki« (Lev Nikolajevič Tolstoj: Sadovi prosvetijenosti) 29. in 30. maja 1956, (Koncertna izvedba odlomkov iz klasičnih predstav MHT — Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Mrtve duše, Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Kare-nina) 30. maja 1956, (Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre) 31, maja 1956. Iz gornjega pregleda je razvidno, da je bilo v sezoni 1955-1956 poleg domačih 243 predstav v SNG na sporedu še 21 dramskih nasto-192 pov tujih skupin, kar da skupno 264 dramskih predstav. IGRALSKI NASTOPI ČLANSTVA DRAME SNG V SEZONI 1955-1956 IGRALCI: 1. BAJC MAKS Lov na čarovnice . . . . Ječar Herrick 27 Svatba krvi . ženin 21 Jurček . Cene 27 Henrik IV. (X. del) . . . . Poins 28 Naše mesto . Wally Webb 24 Tri sestre Častnik 20 Povečevalno steklo . . . Mestni poet 6 Hlapci Pisek 16 Potovanje v Koromandijo . Novinar 15 Norica iz Chaillota . . . Jadin 16 Kult mrtvih Rankov 1 BENEDIČIČ MARJAN (tudi inspicient) 201 Svatba krvi . Fant 21 Henrik IV. (I. del) . . . . Prvi glasnik 28 Prvi voznik (vsk.) (4) Naše mesto . Igralec baseballa, Moški med mrliči 23 Povečevalno steklo . . . Prvi birič 6 Hlapci . Kmet 16 Potovanje v Koromandijo . Postrešček 15 Norica iz Chaillota . . . Prijatelj živali 16 CESAR JANEZ Lov na čarovnice . . . . Giles Corey 125 27 Sedem let skomin . . . Dr. Brubaker 2 Henrik IV. (I. del) . . . . Falstaff (alt.) 14 Povečevalno steklo . . . župan 6 Hlapci Kalander 16 Potovanje v Koromandijo . Debeli 15 Norica iz Chaillota . . . Prezident 16 96 CESNIK STANE (v začetku sezone na orožnih vajah v JLA) Jurček . Oče Matevž 26 Henrik IV. (I. del) . . . . Grof Douglas 27 Naše mesto Joe Stoddard 21 Tri sestre Podporočnik Rode 20 Povečevalno steklo . . . Rabelj 6 Hlapci Prvi delavec 16 Norica iz Chaillota . Pevec 16 Kult mrtvih Interniranec 1 DRENOVEC LOJZE (upokojenec) 133 Henrik IV. (I. del) . . . . šerif 28 Naše mesto . Profesor Willard, Moški med mrliči 24 Hlapci . Kmet 16 Norico, Iz C/.j;!'..'!.'; . . . Rentnik in grdi človek 16 « n 6. FURIJAN MAKS 194 Mandragola....................Pater Timoteo Henrik IV. (I. del) .... Bardolph Naše mesto....................Simon Stimson Tri sestre.....................Saljoni Povečevalno steklo .... Lajnar Hlapci............................župnik Potovanje v Koromandijo . Predstojnik-Hudič Norica iz Chaillota . . . Rudosledec Kult mrtvih...................Laryk 7. GREGORIN EDVARD Lov na čarovnice Svatba krvi . . Henrik IV. (I. del) Povečevalno steklo Hlapci .... Norica iz Chaillota 8. HOMAR ANTON Lov na čarovnice . . - Svatba krvi................. Jurček ..................... Henrik IV. (I. del) . . . Naše mesto.................. Tri sestre.................. Povečevalno steklo . . . Hlapci...................... Potovanje v Koromandijo Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih................. Danforth Drvar (vsk.) Owen Glendower Režiser Nadučitelj Baron Hopkins Ezekiel Cheever (vsk.) Fant Krčmar Drugi voznik Howie Nevvsome Častnik Opat Krčmar Natakar Trakar Lomun 9. JAN SLAVKO (tudi direktor Drame in režiser) Naše mesto....................................Režiser 10. JERMAN IVAN (tud Lov na čarovnice Svatba krvi . . Sedem let skomin Henrik IV. (I. del) Naše mesto . . Tri sestre . . . Hlapci .... Norica iz Chaillota 11. KOVIC PAVLE Lov na čarovnice . Henrik IV. (I. del) . Povečevalno steklo Hlapci . . . . : Norica iz Chaillota tajnik Drame) Sodnik Hathorne Drvar Richardov glas Grof Westmorland Gospod Webb Kuligin Poštar Načelnik reklamnega tiska Thomas Putnam Falstaff (alt.) Kamen Komar Mešetar 40 28 24 20 6 16 15 16 1 166 27 8 28 6 16 16 101 12 15 21 27 28 24 20 6 16 15 16 1 201 24 27 21 2 25 24 20 16 16 151 27 14 6 16 16 79 12. KRALJ BORIS Mandragola . . Sedem let skomin Henrik IV. (I. del) Naše mesto . . Tri sestre . . . . Povečevalno steklo Hlapci................. Norica iz Chaillota Kult mrtvih . . . 13. MAKUC DRAGO Mandragola................ Jurček ................... Henrik IV. (I. del) . . . Naše mesto................ Hlapci.................... Potovanje v Koromandijo Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih............... 14. MIKLAVC BRANKO Lov na čarovnice . . Svatba krvi................ Jurček .................... Henrik IV. (I. del) . . . Tri sestre ................ Povečevalno steklo . . Hlapci..................... Potovanje v Koromandijo Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih................ Callimaco Tom Mackenzie Princ Henrik Igralec baseballa, Moški med mrliči Častnik Janez Pohlin Kmet Pierre Drugi esesovec Siro Piščalka Edmund Mortimer George Gibbs Kmet On Prijatelj rastlin Interniranec John Hale Luna Meh Archibald Vemon Vojak Oče Benedikt Kmet Tone Gluhonemi Rokling 15. PEČEK BOJAN (upokojenec, v drugi polovici sezone Mandragola....................... Menih Henrik IV. (I. del) .... Krčmar 16. PODGORŠEK VINKO (tudi inspicient) Jurček Henrik IV. (I. del) . Povečevalno steklo Hlapci . . .' , . Norica iz Chaillota Kult mrtvih . . . 17. POTOKAR LOJZE Lov na čarovnice Svatba krvi . . Henrik IV. (I. del) Naše mesto . . Tri sestre . . . Hlapci Norica iz Chaillota Gozdni možiček Peto Drugi birič Kmet Postrešček Interniranec Francis Nurse Nevestin oče Grof Northumberland Dr. Gibbs Cebutikin Hvastja Kanalar in reševalec 40 2 28 23 20 6 16 16 1 152 35 24 28 24 16 15 16 1 159 27 21 27 28 20 6 16 15 16 1 177 bolan) 29 15 44 27 28 6 16 16 1 94 27 21 28 24 20 16 16 152 195 18. POTOKAR STANE Lov na čarovnice .... Prečastiti g. Parrls 27 Mandragola...........Messer Niccia 40 Jurček .........................Snežak 27 Henrik IV. (I. del) .... Grof Worchester 28 Tri sestre.........Andrej Prozorov 20 Hlapci.......................župan 16 Norica iz Chaillota . . . Cunjar 16 Kult mrtvih.......Komandant Werner 1 175 19. ROZMAN LOJZE (v aprilu 1956 odšel v JLA — kadrovski rok) Lov na čarovnice .... Ezekiel Cheever 12 John Proctor (vsk.) 15 Svatba krvi...............Leonardo 21 Jurček .........................Hlapec Peter 26 Henrik IV. (I. del) . . . . Henry Percy 28 Naše mesto......Igralec baseballa, Moški med mrliči 21 Povečevalno steklo . . . Steklar Filip 6 s 129 20. SEVER STANE (med sezono dlje časa bolan) Lov na čarovnice .... John Proctor 12 Svatba krvi......................Drvar 13 Sedem let skomin .... Richard Sherman 2 Hlapci...........................Jerman 16 43 21. SKRBINŠEK VLADIMIR (kot gost — sicer v Radiu Ljubljana) Henrik IV. (I. del) .... Kralj Henrik IV. 28 Tri sestre.......................Veršinin 20 Hlapci...........................Zdravnik 16 64 22. SOTLAR BERT (na dopustu — sodeloval pri filmu) Naše mesto.......................Policaj Warren 4 23. SOUČEK JURIJ Mandragola.......................Ligurio 40 Jurček .........................Oče Matevž (vsk.) 1 Henrik IV. (I. del) . . . . Prvi voznik 24 Naše mesto.......................Sam Craig 24 Povečevalno steklo . . . Oče Brumen 6 Hlapci...........................Kmet 16 Potovanje v Koromandijo . Luka 15 Norica iz Chaillota . . . Stražnik 16 Kult mrtvih......................Esesovec Ohlert 1 143 24. STARIČ BRANKO (tudi inspicient) Henrik IV. (I. del) . . . . Točaj Franci 28 Naše mesto.......................Si Crowell (vsk.) | 2 Hlapci...........................Kmet 14 Nace (vsk.) 2 Norica Iz Chaillota . . . Tepček j .Ti.rvUi.................... Interniranec 1 63 Svatba krvi................ Mandragola................. Sedem let skomin . . . Jurček . ............... Henrik IV. (I. del) . . . Naše mesto................. Tri sestre................. Povečevalno steklo . . Hlapci..................... Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih................ 26. VALIČ ALEKSANDER Mandragola................. Jurček . ............... Henrik IV. (I. del) . . . Naše mesto................. Tri sestre................. Povečevalno steklo . . Hlapci..................... Potovanje v Koromandijo Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih................ 27. ZUPAN JOŽE Svatba krvi................ Jurček . ............... Henrik IV. (I. del) . . . Naše fnesto................ Tri sestre................. Hlapci..................... Potovanje v Koromandijo Norica iz Chaillota . . Kult mrtvih................ IGRALKE: 1. DRAGA AHACICEVA Lov na čarovnice . Svatba krvi . . . Povečevalno steklo Hlapci............. Norica iz Chaillota 2. MIRA DANILOVA Svatba krvi . . . Tri sestre .... Hlapci............. Norica iz Chaillota Kult mrtvih . . . 21 Menih (vsk.) 5 Radijski napovedovalec 2 Lipe 26 Princ John Lancaster 28 Joe Crowell 24 Podporočnik Fedotik 20 Spletkar 6 Kmet 16 Načelnik reklamnega tiska 16 Prvi esesovec 1 165 Menih 40 Trobenta 27 Gadshill 28 Policaj Warren (vsk.) 20 Ferapont 20 Steklar Sivec 6 Kmet 16 Suhi 15 žongler 16 Interniranec 1 189 Drvar 21 Veter 27 Sir Walter Blunt 28 Joe Stoddard (vsk.) 3 Tuzenbah 20 Drugi delavec 16 Gost 15 Natakar Martial, Eden od podobnih si moških 16 Edelberg 1 147 Suzana Walcott 8 Dekle 5 Fina dama 6 Kmetica 16 Irma 16 51 Mati 21 Olga 20 Jermanova mati 16 Josephine 16 Sestra Elza 1 74 25. ŠKEDL DUŠAN (tudi arhivar Drame) Fant 197 3. HELENA ERJAVČEVA Lov na čarovnice .... Tituba Svatba krvi...................Dekle Sedem let skomin .... Elaine Henrik IV. (I. del) . . . Lady Percy Tri sestre....................Maša (alt.) Hlapci........................Kmetica Potovanje v Koromandijo . Blagajničarka 4. VIKA GRILOVA Lov na čarovnice .... Mary Warren Svatba krvi..................._Dekle Jurček .......................Nevihta Henrik IV. (I. del) . . . Lady Percy (vsk.) Povečevalno steklo . . . Vera Hlapci........................Kmetica Potovanje v Koromandijo . Hilda 5. VIDA JUVANOVA Lov na čarovnice .... Elisabeth Proctor Mandragola....................Sostrata (vsk.) Naše mesto....................Soamesova Tri sestre....................Natalija Ivanovna Hlapci........................Minka Potovanje v Koromandijo . Mati 6. MILA KAČIČE V A Lov na čarovnice .... Ana Putnam Svatba krvi...................Dekla Jurček........................Dekla Urša Henrik IV. (I. del) . . . . Gospa Furija Povečevalno steklo . . . Hrvatica Hlapci........................Geni Norica iz Chaillota . . . Gabrielle 7. ELVIRA KRALJEVA (upokojenka) Lov na čarovnice .... Rebecca Nurse Svatba krvi...................Tašča Tri sestre....................Anfisa Hlapci........................Kalandrova žena Norica iz Chaillota . . . Constance 8. ANČKA LEVARJEVA Svatba krvi...................Leonardova žena Tri sestre....................Irina Hlapci........................Lojzka 9. VIDA LEVSTIKOVA Lov na čarovnice .... Sara Good Mandragola....................ženska Sedem let skomin .... Dekletov glas 198 Naše mesto.................Webbova 27 21 2 27 13 16 15 121 27 21 27 1 6 16 15 113 27 a 24 20 16 15 105 27 21 27 28 & 16 16 141 27 21 20 16 16 100 21 20 16 57 27 40 2 24 Povečevalno steklo . . . ženska z otrokom S Hlapci Kmetica 16 Norica iz Chaillota . . . Dama 16 131 IVANKA ME2ANOVA Lov na čarovnice . . . . Suzana Walcott (vsk.) 19 Svatba krvi Nevesta 21 Sedem let skomin .... Miss Morris 2 Povečevalno steklo . . . Naivno dekle 6 Hlapci Natakarica 16 Potovanje v Koromandijo . Ona 15 Norica iz Chaillota . . . Dama 15 94 MARIJA NABLOCKA (upokojenka) Mandragola ...... Sostrata 37 Norica iz Chaillota . . . Aurelie 16 53 MIHAELA NOVAKOVA Lov na čarovnice . . . . Betty Pariš 27 Svatba krvi Deklica 21 Jurček Vila 27 Naše mesto Emily Webb 24 Povečevalno steklo . . . Prismuknjena ženska 6 Hlapci Kmetica 16 Norica iz Chaillota . . . Cvetličarka 16 137 DUŠA POČKAJEVA Lov na čarovnice . . . . Abigail Williams 27 Svatba krvi Dekle (I.) 21 Dekle (II.) (16) Jurček Jurček 27 Povečevalno steklo . . . Svirnica e Hlapci Kmetica 16 Potovanje v Koromandijo . Zala 15 112 MAJDA POTOKARJEVA Lov na čarovnice . . . . Mercy Lewis 27 Mandragola Lucrezia 40 Sedem let skomin . . . . Dekle 2 Naše mesto Rebecca Gibbs 24 Povečevalno steklo . . . Klariča 6 Hlapci Anka 16 Norica iz Chaillotn ... Dama 16 131 SAVA SEVERJEVA Svatba krvi Smrt (kot beračica) 21 Tri sestre Maša (alt.) 7 28 LEONTINA SKRBINŠKOV A Svatba krvi Dekle 21 Sedem let skomin . . . . Helen Sherman 2 Povečevalno steklo . . . Pelinka 6 Hlapci Kmetica 16 45 199 17. MIHAELA ŠARICEVA Naše mesto . . . Gibbsova 24 18. MILEVA UKMARJEVA Svatba krvi . . . . Jurček ............ Soseda Jurčkova mati Meta 21 27 6 16 70 Povečevalno steklo .... Prijazna ženska Hlapci Kmetica V gornji pregled igralskih nastopov niso vneseni: Jamnik France (Mandragoia — Siro — 5 nastopov); Kislinger Juro (Henrik IV. — Grof Westmorland — 3 nastopi, Grof Douglas — 1 nastop, Hlapci — Kmet — 16 nastopov); Mahnič Mirko (Hlapci — Kmet 16 nastopov); Molka Viktor (Jurček — Piščalka — 3 nastopi, Lipe — 1 nastop, Hlapec Peter — 1 nastop, Hlapci — Kmet — 4 nastopi), ker igralstvo ni bilo njih primarna zaposlitev v Drami SNG. Manjkata tudi Kurent Andrej (skozi vso sezono v JLA) in Skrbinšek Milan (na bolniškem dopustu). Kot gost je sodeloval Simončič Nace, član Mastnega lutkovnega gledališča, štirinajstkrat v vlogi Naceta (Hlapci). Legenda: alt. = alternacija, vsk. = vskok. številka poleg vloge pove, kolikokrat je v njej igralec nastopil. V manjših vlogah so sodelovali tudi slušatelji Akademije za igralsko umetnost (Marjan Belina, Danilo Benedičič, Polde Bibič, Dana Bratuževa, Vojko Černelč, Franček Drofenik, Sergej Ferrari, Drago Fišer, Breda Gosti-čeva, Majda Hermanova, Marjan Hlastec, Miran Kenda, Rudi Kosmač, Branka Kostičeva, Ivo Leskovec, Vera Perova, Albert Raner, Emil Rižnar, Marija Semetova, Božo Ulaga, Boža Weissova), člani Opere SNG (Jaka Hafner, Ljubo Kobal), gojenci Srednje baletne šole in razni volonterji, vendar se o njih sodelovanju ni vodila točna evidenca. Statistiko sestavil D. š. DVE SMERI V KITAJSKEM GLEDALIŠČU (Z uprizoritve zgodovinske drame o največ jem kitajskem poetu Chu Yuanu v Rangoonu) Po vsem svetu znani kitajski pesnik, esejist, zgodovinar, politik in pobornik ideje za svetovni mir, Kuo Mo-Jo, je med drugo svetovno vojno leta 1942 napisal v mandarinskem jeziku zgodovinsko dramo o velikem kitajskem pesniku Chu Yuanu. V drami je prikazan upor in izgon plemiča in poeta Chu Yuana, ki se je bil kot minister kraljevine Chu uprl pogubni spletkarski politiki kralja Huai Chu, ki je vladal tedanjim sedmim kraljestvom. Dejanje se odigrava v Yingu, glavnem mestu kraljevine Chu, leta 313 pred našim štetjem. Dramo so prvič po zadnji vojni uprizorili v Pekingu v izvedbi »Kitajskega umetniškega gledališča mladih« v spomin na pesnika-revolucionarja Chu Yuana, uprizarjajo pa jo še vedno kot veliko dramsko delo po vsej Kitajski in izven nje. To zgodovinsko dramo, v kateri je prikazano zanimivo obdobje kitajske zgodovine pred dobrimi dva tisoč leti, sem videl v Rangoonu v izvedbi dramske družine kitajskih visoltošolcev, ki žive in študirajo v Burmi. Bilo je prav v dneh, ko so se Burmanci marljivo pripravljali na slavnosti burmanskega Novega leta, po našem koledarju v prvi polovici aprila. Na prostranem dvorišču kitajske šole je bil postavljen velik in tehnično dobro urejen oder. Skrb režiserja Wang Chun Yina, da bi z mladimi igralci kar najbolje uprizoril to delo, je bila očitna, saj je poskrbel, da so bili inscenacija in kostumi izdelani po originalnih osnutkih »Kitajskega umetniškega gledališča« v Pekingu, kar je uprizoritev še bolj povzdignilo. Tudi igralci so dobro rešili svoje vloge. Način uprizarjanja drame pri Kitajcih pa je bil zame toliko bolj dragocen in zanimiv, ker je bila slogovna stran režije in igre, kakor tudi inscenacije in kostumov v živem nasprotju od uprizarjanja kitajskih klasičnih iger in oper. Kot vse kaže, je specifičnost kitajskega gledališkega izraza, ki terja od igralca veliko zmogljivost raznoterih izraznih sredstev, kot v igri, petju, pantomini, plesu in akrobatiki, predvsem domena pravljične zvrsti gledališča. Izvajalska stran v sodobni kitajski drami pa je povsem realistična, občečloveška in tipično kitajska samo tam, kjer so prikazane svojstvene značilnosti njihovega življenja. Takšne tipične značilnosti v umetnosti je zaslediti pri vsakem narodu, ki je še očuval svoje šege in navade, a zato te posebnosti še niso umetniško slogovne, ampak bolj folklornega značaja. Te pa vsebuje tudi .kitajska drama v zadostni meri, saj se življenje Kitajcev v marsičem precej razlikuje od navad drugih narodov, zlasti še od zahodnih. Sodobna kitajska dramaturgija je v svojih modernih dramah v marsičem, v mnogih delih pa tudi povsem odsopila od principa klasičnega uprizoritvenega sloga. To je opaziti celo pri zgodovinskih dramah, čeprav sega njih dogajanje v čas pred dva ali še več tisoč leti. Kajti tudi pri Kitajcih je danes namen zgodovinske drame, prikazati življenje v nekem obdobju njih zgodovine tako, kot je v resnici bilo, ne pa način gledališkega igranja, kakršen je bil razvit v tisti dobi. Seveda obstajajo še vedno gledališke igre, ,ki so nastale v klasični dobi, katere se uprizarjajo še danes tako kot so jih upri- zarjali ob njihovem nastanku in ki so še danes pri širšem občinstvu najbolj priljubljene. To so dela večje ali manjše zgodovinske vrednosti, ki segajo v klasični razvoj kitajskega gledališča. V teh igrah so ohranjene še vse značilnosti simboličnega igralskega izražanja, v katerih že kostum ali maska nakazujeta karakter osebe, kjer posamezne, nenaravne geste izražajo svojstveni pomen, ali pa je z značilnostjo plesa prikazan že del vsebine. Ta slog, ki je bogat zlasti z dinamičnostjo barv, ritma in glasbe, je ohranjen predvsem v kitajski klasični drami in v operi, dočim se ga sodobno kitajsko dramsko gledališče več ne oklepa. Predaleč bi me v tem poročilu zavedle podrobnejše ugotovitve o bistvenih razlikah v uprizarjanju kitajskih klasičnih iger in oper ter modemih dram v kitajskih gledališčih, ki pa so vredne, da se v bodočnosti še kdaj ustavim ob njih s tehtnejšim razpravljanjem. Z literarnega stališča se torej drama »Chu Yuan« po samem značaju skoraj nič ne razlikuje od evropskih ali ameriških gledaliških del, ki obravnavajo kako zgodovinsko obdobje. Snov te kitajske drame je zgrajena po vseh principih sodobne dramaturgije in razlika med našimi dramskimi deli ter to dramo je le v tem, da na primer Kreftovi »Celjski grofje« — da za primerjavo uporabim kar slovensko delo — prikazujejo del slovenske zgodovine z značilnostmi tedanjega življenja pri nas, dočim Kuo Mojev »CHU YUAN« prikazuje izsek iz kitajske zgodovine pač z značilnostmi dobe, kraja in življenja, v katerem se dejanje odigrava. Zanimivo uprizoritev drame »Chu. Yuan« v Rangoonu je prav tako kot v Pekingu na nekaj mestih podčrtavala glasba Ma Si Chun-ga, ki jo je skomponiral nalašč za to dramo. Po starih kitajskih motivih je vemo podčrtavala tisto dobo, čeprav je v orkester uvedel tudi nekaj modernih glasbil. Ples mask na dvorski zabavi pri kralju Hvai je bil izvajan v originalu, kakor se je ohranil izpred dva tisoč let do današnjih dni. Plešejo ga še zdaj ob raznih slovesnostih, najpogosteje pa je izvajan v uprizoritvah kitajskih klasičnih iger in oper. Delo samo in njega uprizoritev sta mi nekoliko odgrnili zaveso tudi v ustvarjalnost sodobnega kitajskega gledališča. Pričakovati je, da bo z novimi dramskimi deli prav tako obogatilo azijsko kulturo kot jo je z nesmrtnimi deli klasičnega gledališča. Emil Frelih Festival v / de pariš „ THEATRE SARAH BERNHARDT YOUCOSLAVIE LE THEATRE NATIONAL DE LJUBLJANA tej »’. 2 *» i JUiLLET, 6 20 h. 30 j LES VAIHS d ivan CANKAR ~J*h* L>tAVKO jan"'" m*»t\ *1 Co«tum*i , VIKTOR MOtKA • ■ ■' Plakat za gostovanje Drame SNG s Cankarjevimi »Hlapci« v Parizu ooo „VINO - KOPER" Ljubljana, Emonska 2 // Tel. 20-807 Vam nudi odprta in steklenična vina: Burgundec Merlot* Barbera Istrski teran Malvazija Refoško Cabernet Pinot TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA ki VISOKA KVALITETA UPORABLJENEGA MATERIALA — STROKOVNOST IZDELAVE — OKUSNA OPREMA — SO TEMELJ VELIKEGA RENOMEJA »TELEKOMUNIKACIJ« K »Ont' /rmOidd priporoča svoje prvovrstne artikle! !H€>»A TOVARNA NOGAVIC, LJUBLJANA-SAVLJE Izdeluje nogavice Iz sintetičnih vlaken, kakor nylon, perlon, enkalon in sl., kakor tudi vse vrste raztegljivih nogavic. Prvovrstna kakovost in okusna ter praktična oprema! Obiščite prodajalne parne pekarne »Bežigrad« uprava črtomirova ul. 3a prodajalne Titova 51 in 168, Mala vas 14_ Pod-milščakova 57 Postrežemo vas z vsemi vrstami svežega kruha in peciva! Ne pozabite obiskati našo Slaščičarno, Titova 77, in postreženi boste s kvalitetnimi slaščičarskimi izdelki. Naročila sprejemamo na telefon štev. 30-938 bonboni in slaščice keksi in čokolada ■is: tradicija - renome - kvaliteta nizke cene