Škof dr. Štefan Laszlo je mladim spregovoril spodbudne besede.	Očitno zadovoljni se Korošci vračajo domov...
Velika manifestacija hrvaške, madžarske in slovenske katoliške mladine
„Bodite zvesti veri, bodite zvesti jeziku — bodite zvesti narodu!“ S temi besedami je pozdravil gradiščanski škof dr. Štefan Laszlo slovenske, hrvaške in madžarske mladince ob letošnjem avstrijskem državnem prazniku. Na ta dan je namreč koroška katoliška mladina priredila izlet na Gradiščansko, kjer se je srečala z mladimi pripadniki hrvaške in madžarske narodne skupnosti. Srečanja se je udeležilo nad 300 mladih ljudi, od teh skoraj 100 iz Koroške. O pomembnem mladinskem srečanju je poročala tudi avstrijska televizija — s petminutnim prispevkom v večernih poročilih „Čas v sliki“.
Člani slovenske katoliške mladine so se odpeljali v zgodnjih jutranjih urah iz Koroške v Trajštof (Traunsdorf) na Gradiščanskem.
Tam jih je pričakovala množica mladih gradiščanskih Hrvatov s škofom Stefanom Laszlom na čelu, pa tudi vrsta pripadnikov večinskega naroda je bila med njimi.
Po pozdravu so se odpravili v lepo domačo cerkev in skupno praznovali mladinsko mašo, pri kateri so se še posebno spomnili državnega praznika. Škof Laszlo je v svoji prisrčni pridigi poudaril, da je ta mladina zgled za Avstrijce, ki iščejo na ta dan samo športno razvedrilo in ne znajo primerno praznovati državnega praznika. „Mladina, posebno Slovenci iz Koroške ter Hrvati in Madžari iz Gradiščanske pa molijo za mir v deželi in se na ta način spomnijo svoje skupne domovine Avstrije,“ tako gradiščanski škof v svoji pridigi. Dr. Laszlo je nadalje opomnil, da bi kot kristjani ne potrebovali člena 7, če bi, kakor nam veli vera, ljubili in spoštovali iz vsega srca jezik brata in sestre. Sploh pa je omogočil škof dr. Štefan Laszlo s svojimi besedami in s svojo preprostostjo in ljubeznijo vsem mladincem, da je zanje bilo to srečanje doživetje, kakršnega večina od njih še ni doživela.
... nekateri pa tudi nekoliko izmučeni, saj so doživeli srečanje, polno globokih vtisov ter prisrčnosti.
Skupina globašklh puebov, ki ne znajo samo lepo prepevati, temveč se tudi zelo zanimajo za narodnopolitična in verska vprašanja.
Po maši je sledilo srečanje med mladimi Korošci in Gradiščani skupno s škofom na nekem skednju, kjer je bila navzoča tudi avstrijska televizija. Kot so zastopniki televizije povedali, so bili nad tem srečanjem zelo navdušeni. Mladi pa so ob petju, prijateljskih pogovorih in prisrčnem razpoloženju navezali stike, ki naj bi bili trajni.
Tako so si mladi iz Globasnice in Trajštofa obljubili, da se bodo pobratili in se večkrat na leto srečali. Ravno v tej zvezi pa je bilo tudi večkrat rečeno, da so stiki med Hrvati In Madžari na Gradiščanskem ter Slovenci na Koroškem še zelo pomanjkljivi — predvsem med tistimi, ki niso funkcionarji te ali one organizacije. Vsi si želijo, da bi se to čimprej spremenilo. Škof Štefan Laszlo pa je načelno obljubil, da se bo skupno z mladinci Iz svoje škofije kmalu pripeljal v Globasnico, kjer bi želel skupno s škofom dr. Egonom Kapellarijem nadaljevati podobno srečanje in navezati še tesnejše stike.
Seveda pa so sl člani Katoliške mladine ogledali tudi zanimivosti v okolici glavnega mesta Gradiščanske Železna ter obiskali pristno vinsko klet.
Bernard
PLIBERK: SP-VP ignorirata dvojezičnost kljub masivnim protestom prebivalstva:
28 dvojezičnih otrok nima mesta v vrtcu!
Novi vrtec zgrajen samo za nemško govoreče otroke?
S SPÖ, ÖVP in FPÖ so na občinski seji v Pliberku
•	sklenili, da za dvojezičnost v Pliberku ni prosto-
•	ra. Vzcfoja v novem otroškem vrtcu v Pliberku bo S samo nemška, napis na občinskem uradu bo S prav tako samo enojezičen.
•	Novi občinski otroški vrtec se je izkazal že S pred dograditvijo, da je bil napačno načrtovan.
•	28 dvojezičnih otrok — po besedah Grilca (ÖVP)
•	— ne bo imelo prostora. S tem so se na žalost
S uresničili pomisleki Enotne liste, ki je od vsega S
•	začetka zahtevala večje prostore in manj raz- • $ košno gradnjo.
•	Prvič v zgodovini pa je očitno potreboval žu- S 5 pan Franc Mikusch (SPÖ) pomoč žandarmerije, J
•	ki je stražila pred občinskim uradom in naj bi S
•	ustrahovala občane, ki so prišli na občinsko sejo • v velikem številu.
Več na straneh 4, 5 in 6
Politika
K

A' f*
XjrjirvPAR^^
Zelo resno sliko nam kaže avstri/ska televizija ob poročanju Iz parlamenta. Državni poslanci se nam kažejo — ne glede na disciplino, ki vsekakor ni zadovoljiva — v takšni luči, kakor jo najbrž vsi pričakujemo: delavni in resni, vedoč, da nosijo veliko odgovornost. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. In predvsem kadar televizijska kamera ni obrnjena nanje, jemljejo nekateri svoje delo prelahko. Na hodnikih in v stranskih prostorih pa se prezentirajo tudi državni poslanci takšni, kakršni so: luštni, prijazni, jezni in zagrenjeni. Pa poglejmo, kaj se dogaja v stranskih lokalih parlamenta in na hodnikih.
ga ter ministra za znanstvene vede Tuppyja, ki sta morala zagovarjati krajšanje državnih izdatkov na račun študentov in upokojencev.
Na hodniku sreča Smolle zveznega sekretarja SPÖ Kellerja. Keller: „Pozdravljen Karli. Kako pa kaj?“ Smolle: „Meni dobro, saj nad mano se študentje ne zgražajo. Tebe pa tvoji socialistični študenti že malo postrani gledajo.“ Keller: „Karli, svojčas si bil še soliden, odkar si v parlamentu, pa skušaš s svojimi vprašanji samo še ministre v zadrego spravljati. Veš, kako dolgo bo ta debata zopet trajala?“ Smolle: „Nič hudega, saj za potomstvo si že poskrbel, zdaj
.Zakaj spravljaš ministre v zadrego?*
Na zadnji seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo so člani le-tega obravnavali novelo k zakonu o gozdarstvu (Forstgesetznovelle). Resna je bila debata o pomembni funkciji gozda, o možnosti zaščite gozda In divjadi ter o pravem ravnotežju pri divjadi.
Pa se oglasi poslanec ÖVP: Našo divjad ogrožajo v vedno večji meri tekači v gozdu. Šport je zdrav, vendar je divjad od teh tekačev popolnoma prestrašena. In tu moramo ukrepati. K besedi se javi poslanec SPÖ: Že drži kolega, vendar delajo gozdarji s svojimi motornimi žagami veliko več ropota. Tudi tu bo treba ukrepati.
Nato zopet poslanec ÖVP: Nikakor. Nasprotno. Divjad sliši motorno žago že od zelo daleč in se ropota zato tudi ne boji. Tekači pa se priplazijo čisto potiho, tako da divjad misli, da je volk. In to jo prestraši.
Odgovor poslanca SPÖ: Če je tako, predlagam, da zakonsko predpišemo, da si mora vsak tekač privezati v gozdu zvonec okoli vratu. Tako ga bo divjad slišala že od daleč in se ga ne bo zbala.
Bilo je na dan velikih študentovskih demonstracij na Dunaju (NT je poročal). Smolle je vložil v parlamentu „Nujno vprašanje“, naslovljeno na i zveznega kanclerja Vranitzke-
pa Imaš čas za politiko. “ In dejansko je trajala debata pozno v noč. Takšna je pač usoda politikov.
V enem izmed zadnjih govorov je Smolle dejal, da lahko „celo pri svobodnjakih najdemo tu in tam pametnega človeka, ki se resno ukvarja s problemom zaščite okolja“. „Ekstremni“ svobodnjak Probst je na to izjavo zelo emocionalno reagiral in med glasnim ploskanjem kričal: „Bravo Smolle, bravo!“ Smollejev kratek odgovor: „Če sem govoril o pametnih pri svobodnjaški stranki, potem pri tej izjavi nisem mislil na Vas, poslanec Probst.“
Vrnimo se k študentskim štrajkom. Pred plenumom, ko se Smolle pravkar pogovarja z nekaterimi študenti, ga nenadoma nagovori poslanec dr. Ermacora: „Kako pa Vam gre, kolega Smolle?“ Smolle nato: „Nam vedno dobro!" Kakor da bi Ermacoro strela zadela, je hitel za govorniški pult v plenum in začel govoriti: „Državni poslanec Smolle mi je pred kratkim dejal, da se skupno s študenti odlično počuti — danes torej, ko študentje štrajka-jo. Mislim, da je to indic, da stoji v ozadju štrajkov naš parlamentarni kolega iz vrst Zelene alternative.“
Čudna logika ...
Rihard Grilc/Marjan Pipp
STRAN
10. novembra 1987
Torek,
10. novembra 1987
Predsednik SZDL Jože Smole v Celovcu:
Jugoslavija mora v zadevi dvojezične šole na Koroškem odločneje nastopati
O aktualnih političnih, gospodarskih in drugih problemih v Sloveniji in Jugoslaviji je v sredo, 4. novembra, zvečer v Mladinskem domu govoril pred številno publiko predsednik SZDL Slovenije Jože Smole. Pridobil si je sloves politika, ki problemov in odprtih vprašanj ne pometa pod preprogo tajnosti in državne varnosti, ampak se jih loteva odprto in transparentno ter to pričakuje tudi od drugih. Naj samo omenimo, da je pred nedavnim spregovoril pred večtisočglavo množico v Zajčji Dobravi pri Ljubljani in odgovarjal na najbolj pereča vprašanja, ki trenutno tarejo Slovenijo in Jugoslavijo.
V Celovcu je govoril na povabilo Zveze slovenskih organizacij in tudi tu je ostal zvest svojemu političnemu ravnanju in se ni izognil nobenemu vprašanju in tudi ni olepšaval ali ovinkaril.
Na vprašanje, kako bo Jugoslavija reagirala na možno ločevanje na Koroškem, je Smole dejal, da je stališče jasno, namreč v prid slovenske narodne skupnosti. Priznal pa je, da bi moralo jugoslovansko zunanje ministrstvo v tej zadevi odločneje postopati, pa tudi diplomacija bi morala pogosteje reagirati.
Po njegovem je Jugoslavija prestala in prebredla že hujše krize, kakor je dosedanja, na primer in-formbirojevski incident leta 1948, pa tudi druge krize niso bile od muh. Pozitivno v sedanjem trenutku pa je, da se o problemih govori odprto, brez tabujev in se s tem krepijo demokratični odnosi.
Ekonomski krizi je namenil ši-
rok pas razprave in nakazal tudi nekaj instrumentarijev, kako iz te krize, ki ni samo gospodarska, ampak tudi politična.
Jugoslavija ima 21 milijard dolarjev dolga pri 135% inflacije.
„ ... im immer lesenswerten ,Naš tednik“, Wochenblatt in Kiagenfurt/ Celovec..."
DDr. GÜNTHER NENNING v dunajskem magazinu „profil“
Trenutno za odplačevanje teh dolgov uporabi 41% vsega deviznega priliva, kar je v bistvu za gospodarstvo smrtna obsodba. Zato država hoče znižati ta odstotek na 25% In spremeniti tudi modus odplačevanja. Nadalje bo treba odpraviti notranjo zadolženost in
Ciril Štern: generalni
konzul v Beogradu
Ciril Stern, dosedaj konzul v Ljubljani, je od 12. oktobra naprej generalni konzul v Beogradu. Novi generalni konzul sodi med izkušene avstrijske konzularne in sploh diplomatske predstavnike in je med drugim služboval že v Rimu, Džakarti, Pragi in kakor že rečeno v Ljubljani. Kot predsednik Slovenskega atletskega kluba pa je veliko doprinesel h krepitvi kluba.
Generalnemu konzulu Cirilu Sternu želimo na novem službenem mestu v Beogradu ves poklicni uspeh in osebno zadovoljst-
Posebnost jugoslovanske politike oz. različnosti razvoja je tudi ta, da danes slovenski republiški funkcionarji zaslužijo več kakor federalni in zato Smole predlaga prilagajanje razvoja visokorazvitlm nivojem. Glede jugoslovanske zunanje politike pa je ugotovil, da se mora Jugoslavija zavedati, da je evropska država in da mora okrepiti svojo navzočnost predvsem v zapadni Evropi, če noče zamuditi gospodarskega, tehnološkega in družbenega razvoja.
In to odpiranje Jugoslavije v Evropo bo tudi dodatna perspektiva za Slovence v zamejstvu, seveda pa predvsem Slovenija noče pozabiti tudi na slovenski Intelektualni potencial zunaj svojih meja.
Franc Wakounig
Predsednik Koroške občinske zveze (Kärntner Gemeindebund) župan Kores je prejšnji teden v imenu te občinskopolitične organizacije bil v Straßburgu, kjer je bilo 22. zasedanje stalne konference občin in regij B/rope. V tej zvezi je podal stališče o manjšinskem vprašanju, ki je pri slovenskih občinskih odbornikih povzročilo hudo ogorčenje.
Škandalozno stališče Koroške občinske zveze
Zato je predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov v posebnem pismu na koroške časopise tudi zapisal, da se slovenski občinski odborniki ne čutijo zastopane od župana Koresa. Ta je namreč postavil za „zgled“ manjšinski politiki ravnanje Robakove skupine na Gradiščanskem, ki, kakor je znano, zagovarja asimilacijo. Kores svetuje Roba-kovo gledanje tudi Slovencem, kajti „to bi bil najboljši prispevek k mirnemu sožitju na juž-
nem Koroškem“. Z drugimi besedami: Slovenci naj se asimilirajo, če nočejo biti „Unruhe-stifterjl“.
Kumer je to držo Koresa označil kot škandal. V tej zvezi je opozoril tudi na to, da se Koroška občinska zveza z vsemi štirimi brani, da bi Klub slovenskih občinskih odbornikov postal njen član.
Očitno pač velja zanjo geslo: Prizadete je treba izključiti, da lahko o njih po mili volji odločaš sam...
Jože Smole
sprejeti učinkovite ukrepe proti inflaciji (135%).
Drugi večji kompleks razprave je bilo Kosovo. To Je dolgoročni problem. Kot bistvenega pomena pa je umirjenje populacijskega trenda in da se vključi ljudstvo v soodločanje. Kot zelo važen dejavnik pomlrjevanja In normaliziranja odnosov na Kosovem pa Je po Smoletu obvezna aktivna dvojezičnost. Tako Srbi kakor Albanci bojo morali spoznati, da bo medsebojno znanje jezikov bistveno prispevalo k reševanju odprtih vprašanj.
O posebni policijski enoti, ki jo je Jugoslavija te dni poslala na Kosovo, pa Smole meni, da je tudi simboličnega pomena in da oblast funkcionira kot oblast.
Jedrski odpadki pri Velenju ali v Logarski dolini?
Zadnjo nedeljo je v Velenju demonstriralo 15.000 ljudi, ker so zvedeli, da je jedrska elektrarna Krško v tej občini rezervirala štiri lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov (konkretno v Velenjskem grabnu). V soboto pa je bila podobna protestna akcija v Solčavi, kajti tudi v Logarski dolini (ki je nacionalni park!) je rezervirana lokacija za te nevarne atomske elemente.
Prišli so ljudje predvsem iz prizadetih krajev ter sosednjih občin, prišli so kmetje in v šest kilometrov dolgi koloni s traktorji prote stirali proti načrtom JE Krško, pri šli so pripadniki starejše genera cije — in prišli so predvsem tud: otroci ter mladinci.
Z nad dvesto transparenti ter v
več resolucijah, ki so jih naslovili na najvišje republiške organe in v katerih se z jasnimi besedami obračajo proti vsaki nerazumni uporabi jedrske energije ter proti vsakemu odlagališču kjerkoli v Sloveniji, so na prepričljiv način opozorili širšo domačo javnost, a tudi sosednje dežele: „Hočemo ži-
veti, ne umreti!“ V posebni pod-pisni akciji pa je doslej že nad 5000 prizadetih Slovencev podpisalo te pomembne zahteve zveze slovenske mladine Velenje.
Na protestnem shodu v Velenju, ki ga je organizirala domača Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), sta izrekli solidarnostne besede tudi Holda Harrlch (v imenu Koroške iniciative proti JE Krško) in predsednica Zveze društev za varstvo okolja Slovenije Jelka Kraigher. Zastopnica občanov Iz obmejnega kraja Solčava Zdenka Ikovic pa se je mdr. obrnila na nas koroške Slovence, da bi bili solidarni z vsemi, ki se v boju proti nuklearni energiji zavzemajo za varnost slovenske zemlje ter slovenskih rodov to- in onstran meje.
Pismo iz uredništva Drage bralke, dragi bralci!
Tokrat smo v Našem tedniku posvetili Bilčovsu tri strani (8, 9 in 10) - mdr. zato, ker praznuje te dni bilčovško društvo SPD "Bilka" 75-letnico. Brez dvoma pravi praznik za to lepo občino na Gurah. Kolikor poznamo Bilčovščane, ga bodo znali tudi primerno obhajati.
V našem uredništvu smo se zato odločili, da pošljemo to številko na vsa bilčovška gospodinjstva - tako rekoč kot majhno darilo za slavljenca. Da je to uspelo, velja priznanje predvsem naši kolegici Heidi Stingler.ki je skupno s Francem Wakounigom
skrbela za realizacijo "bilčovških strani".
Pa tudi v Pliberku se je v preteklem tednu marsikaj zgodilo. Skoraj 150 staršev je na zadnji občinski seji javno zahtevalo, da bi občinski odbor sprejel predloga Enotne liste o dvojezični vzgoji v otroškem vrtcu ter dvojezičnem napisu na občinskem uradu. V Bilčovsu je pred tedni za dvojezični otroški vrtec glasovala celo FPÖ, v Pliberku pa ... Več o tem lahko berete v zanimivi reportaži Silva Kumra (slike: M. Fera in Jože Perč) na straneh 1, 4 in 5*
Lepo Vas pozdravlja
mag. Janko Kulmesch, glavni urednik
Gospodarstvo/Politika
STRAN c Torek,
O 10. novembra 1987
Politika
Sedežna žičnica na Peco:
Poleti odprta en mesec mani
„Družba koroških žičnic in gorskih cest bo v naslednjem letu upoštevala v večji meri kriterij gospodarnosti — s tem, da bo na pameten način skrčila obratovanje svojih posameznih podjetij. “ O tem sta direktor družbe Dietmar Bültemeyer in predsednik obratnega sveta Josef Rohi prejšnji teden informirala namestnika deželnega glavarja Erwina Früh-bauerja. V pogovoru z Našim tednikom pa je direktor Bültemeyer poudaril: „Za žičnico na Peco to ne bo imelo nobenih posebnih posledic. “
Znano je, da je Družba koroških žičnic (Kärntner Bergbahnen und Bergstraßen GesmbH) pred leti kupila — poleg gostilne — tudi žičnice na Peco in Peci, ki so se takrat nahajale v hudih finančnih težavah. Na vprašanje, zakaj po njegovem mnenju novi varčevalni ukrepi ne bodo prizadeli teh žičnic, je direktor Bültemeyer odgovoril: „Ta naša podružnica je že doslej delala z minimalnim številom personala. Trenutno je odveč samo ena oseba, ki pa bo kmalu šla v penzijo in je ne bo treba nadomestiti z novo.“
Toda tudi na Peci bodo skrčili poletno obratovanje sedežne žičnice: medtem ko je doslej začela obratovati že v začetku junija in je bi\a odprta do konca septembra, bo v n ovi poletni sezoni obratovala šele od sredi junija do sredi septembra. Tako upajo prište-diti pol milijona šilingov. Skupno pa hoče Družba koroških žičnic, ki oskrbuje poleg vzpenjač na Peci
Poslovodja žičnice Peca Janko Pajank
tudi še žičnice na koroške gore Osojščica / Gerlitzen in Ankogel, prištediti 6 milijonov šilingov.
Na vprašanje, kako ocenjuje gospodarski položaj žičnic na Peci,
nam je poslovodja podružnice Peca Janko Pajank odgovoril: „Pozitivno, ker dohodki krijejo redne izdatke. Ne krijejo pa odpisa (Abschreibungen), kajti znano je, da smo v zadnjih letih investirali v peške žičnice skoraj 50 milijonov šilingov.“ Direktor Bültemeyer pa je dodal: „Da so s tem kriti samo redni stroški, nas ne moti posebno. Mnenja smo, da je treba regijo okoli Pece primerno podpirati.“ V tej zvezi pa direktor Bültemeyer in poslovodja Pajank posebno pogrešata boljšo infrastrukturo, ki „bo jo treba nujno izgraditi“.
Direktorja Bültemeyerja smo tudi vprašali, kako je zadovoljen z jugoslovanskimi gosti. Bültemeyer: „Število gostov iz Jugoslavije raste. Peco obiskujejo v prvi vrsti dnevni turisti, medtem ko obiskujejo Osojščico in Ankogel t. i. tedenski turisti." V zimski sezoni 1986/87 se je sedežne žičnice na Peco poslužilo 45% jugoslovanskih gostov (skupno se je sedežne žičnice poslužilo 75.000 oseb). V poletni sezoni pa skoraj ni jugoslovanskih turistov (skupno se je poleti 1986/87 sedežne vzpenjače poslužilo 28.000 oseb).
Sicer pa je „v letu 1986/87 podružnica Peca doprinesla Družbi koroških žičnic čez 5 milijonov šilingov prometa", tako poslovodja žičnice Peca Janko Pajank. Skupno je Družba koroških žičnic in gorskih cest v preteklem letu imela nad 40 milijonov šilingov prometa.
Janko K.
, Pretekli četrtek je dolgoletni mestni svčtnik občine Pliberk Stanko Vauti prejel od namestnika deželnega glavarja Früh-bauerja Srebrno odličje za zasluge za republiko Avstrijo, za kar mu izrekamo naše iskrene čestitke.
Visoko
odlikovanje
mestnemu
svetniku
v p. Stanku Vautiju
Do podelitve visokega odlikovanja je prišlo na predlog Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Že lani je ekonomski svštnik Ignac Domej — prav tako na predlog KSOO — prejel od koroške deželne vlade visoko odlikovanje za posebne zasluge za Koroško.
Novo grafično podjetje v Celovcu
Celovec je postal za grafično podjetje bogatejši: že skoraj en mesec letijo stroji v novem podjetju „Loibnegger Repro-Druck“.
Znano je, da Seppl Loibnegger in Tone Miksche že nekaj časa nimata več skupnega podjetja oz. da sta se oba osamosvojila. Tone Miksche je trenutno edini lastnik znanega grafičnega podjetja „Norea Repro“, Seppl Loibnegger pa je ustanovil novo firmo. V njo je, kakor je povedal Našemu tedniku, Investiral 4 milijone šilingov, areal obsega 260 m2, zaposluje pa trenutno šest na-stavljencev. „Za začetek smo načrtovali promet v višini 6 milijonov šilingov. Pozneje naj bi
naš promet narastel na 10 milijonov,“ tako Seppl Loibnegger.
Na vprašanje, odkod pričakuje svoje naročnike, je Seppl Loibnegger odgovoril: „Velik del svojih naročnikov imam že zagotovljenih. Večina tistih, ki sem jih že doslej nagovoril, mi hoče ostati zvesta tudi v bodoče. Seveda pa bom nagovoril tudi nove."
„Uradno“ odprtje podjetja „Loibnegger Repro-Druck“ bo konec novembra.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in Iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak torek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63)51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Pliberška koalicija SPÖ/ ÖVP se je na zadnji občinski seji (5. 11. 1987) izrekla proti dvojezičnosti v občini. Odklonila je dvojezično vzgojo v otroškem vrtcu, odklonila pa je tudi dvojezičen napis na občinskem uradu. Nad 100 pliberških občanov, ki jim je mirno sožitje v občini pri srcu, je prišlo na to sejo, odšli pa so razočarani in iz razumljivih razlogov ogorčeni. SPÖ/ ÖVP Je postopala do skrajnega intolerantno in je enostavno ignorirala in pohodila potrebe in želje slovensko govorečih občanov.
„Es gibt in Bleiburg Eltern, die eine zweisprachige Erziehung im Kindergarten nicht wünschen. Ich wurde von diesen Eltern gewählt. “
Podžupan Raimund Grilc (ÖVP) v diskusiji o otroškem vrtcu.
„Bleibürg war schon immer eine rein deutsche Stadt. . .
. . . man kann uns doch nicht einen Nationalismus vorwerfen ..."
Karl Themel (SPÖ) v „utemeljitvi“, zakaj odklanja dvojezični otroški vrtec v Pliberku.
v otroškem vrtcu zares potrebna, to da dokazujejo npr. že podpisi staršev. Nachbar je pozval mandatarje SP/VP, naj v tem vprašanju dokažejo svojo razgledanost in odprtost in da se naj z istimi lepimi besedami kakor pri drugih vprašanjih zavzamejo tudi za dvojezično vzgojo v otroškem vrtcu. Na županovo izjavo, da bodo tudi slovensko govoreči otroci lahko obiskovali enojezični otroški vrtec, pa je Nachbar dejal: „To pa bi bilo še ,lepše' če slovensko govoreči otroci sploh ne bi smeli
obiskovati otroškega vrtca, ko pa plačujejo davke prav vsi občani, tudi slovensko govoreči.“
Jurij Mandl (EL) je opozoril občinske odbornike SP/VP na njihovo dolžnost, do skrbijo za enakopravnost vseh občanov. Nadalje je poudaril, da bodo morali tisti, ki so proti dvojezični vzgoji, nositi tudi politične konsekvence. Ker je Grilc vedno znova opozarjal, da je v Šmihelu dvojezična skupina v otroškem vrtcu, je Mandl jasno povedal navzočemu občinstvu, da
je ta otroški vrtec uradno nemški in da se bo tam samo tako dolgo govorilo tudi slovensko, kakor dolgo je tam nameščena slovensko govoreča vrtnarica. Ker pa je tudi v okolici Pliberka dosti slovensko govorečih otrok, je dvojezična skupina tudi v Pliberku neobhod-no potrebna.
Mestni svetnik Fric Kumer (EL) je odbornike SPÖ in ÖVP še enkrat pozval k objektivnosti in predlagal skupno rešitev tega, za vse občane važnega vprašanja. Čeprav je zelo stvarno argumenti-
ral, je naletel pri koaliciji SP/VP na gluha ušesa. Podžupan Oseh-mautz (ÖVP) je zastopal mnenje, da za dvojezično skupino ni potrebe, za željo' In zahtevo Enotne liste pa da se skrivajo popolnoma drugi cilji, o katerih da se Je že mnogo pisalo in govorilo.
Franc Valeško (EL) je poudaril važnost skupne vzgoje že v otroškem vrtcu, ker bo le tako možno zagotoviti mirno sožitje in toleranco med obema narodnima skup-nostima v občini.
(Dalje na 6. strani)
SP-VP proti osnovnim pravicam slovenske "narodne skupnosti v Pliberku
Dve leti se socialisti in ljudska stranka niso hoteli resno pogovarjati o dvojezični skupini v občinskem otroškem vrtcu, šele na četrtkovi občinski seji sta končno morali zavzeti stališče. Kakor pričakovano, sta se izrekli proti vsaki dvojezični vzgoji otrok v vrtcu v Pliberku. Glavni govornik ÖVP podžupan Raimund Grilc je nastopil izredno agresivno in je napadal Enotno listo In slovenske občane. Dejal je, da so v Pliberku v prvi vrsti važni tisti občani, ki želijo enojezično, nemško vzgojo, Interese teh občanov pa da mdr. on zastopa. Govoril je o etničnem proporcu, ki po njegovem ne dovoljuje dvojezične skupine v Pliberškem otroškem vrtcu. Raimund Grilc je dejal, da bodo novi otroški vrtec v Pliberku napolnili itak že nemško govoreči otroci, saj trenutno menda čaka že 21 otrok na mesto v vrtcu. Za slovensko govoreče otroke potemtakem da Itak ne bo prostora.
Jože Nachbar (EL) je predložil občinskemu svetu 28 podpisov staršev, ki bi jeseni dali svoje otroke v dvojezično skupino v Pliberškem otroškem vrtcu. Dejal je, da je v Pliberku dvojezična vzgoja
SPÖ in ÖVP sta sicer govorili o mirnem sožitju, pred občinskim uradom in v njem pa sta „stražili“ žandar-
merija in tajna policija. Jože Nachbar (EL) je vprašal župana, koga se boji in če potrebuje za intoleranten sklep pomoč eksekutive.
So gradili otroški vrtec z denarjem vseh občanov samo za nemško govoreče otroke?
mmtfS' IP&nufUG
-Ä	-
Podžupan Raimund Grilc (ÖVP) je bil glavni govornik proti dvojezičnosti; z vso silo se je branil vsake slovenske besede v mestu Pliberk in je napada! slovenske občane v svojih govorih.
Strankarsko disciplino sta dokazala tudi mandatarja SPÖ Kap in Vi-sotschnig in sta glasovala proti dvojezičnosti v mestu Pliberk.
Petindevetdeset odstotkov vseh sklepov sklenejo v Pliberški občinski sobi soglasno, se je hvalil podžupan ÖVP Raimund Grilc. Če gre za dvojezičnost oz. potrebe slovenske narodne skupnosti, pa je konec te složnosti. SPÖ In ÖVP se z vsemi silami In napori branita proti vsaki dvojezičnosti v mestu Pliberk. O potrebah in željah slovenske narodne skupnosti prav ničesar nočeta slišati.
Porinjen v prvo vrsto...
Prav nesrečno vlogo pri vsem tem igra podžupan Raimund Grilc, ki ga je stranka potisnila v prvo vrsto. Kdor je pričakoval, da bo Grilc (po rodu Slovenec s slovenskim maternim jezikom, kakor sam poudarja), tisti človek, ki bo odprto in objektivno gledal na to vprašanje, se je krepko zmotil. Pretekli četrtek je Grilc napadal Slovence, kakor tega nismo vajeni niti od Haiderja.
Oschmautz in Mikusch umazano delo raje prepuščata Grilcu. Grilc, privatno razgledan In odprt človek, pa pridno izvršuje, kar Oschmautz ukaže in župan Mikusch bojazljivo potrjuje.
Zato bi tudi tokrat bilo zanimivo slišati, kakšno je Grilčevo osebno mnenje ...
Rož, Podjuna, Žila
Odrinjeni v uboštvo — vedno več iih ie__________________
Najmanj 22.000 oseb živi v popolni revščini in uboštvu, siva številka pa je okoli 200.000 in se ne niža, temveč narašča. Deset odstotkov zaposlenih se ne more več preživljati z dohodkom, ker je tako nizek, in so zato navezani na podporo od socialnih ustanov; na splošno že računajo, da živi med 10—15% vsega prebivalstva ali milijon ljudi latentno na meji do uboštva. To niso številke iz statističnih podatkov za kakšno deželo v tretjem svetu, ampak so zrcalo „socialne“ Avstrije.
Te srhljive številke so nanizali predstavniki organizacij In ustanov, ki se boroijo za resocializacijo jetnikov, ki se zavzemajo za osebe, katere nimajo strehe nad glavo in podobno.
V četrtek, 5. novembra, je v hiši sindikatov v Celovcu bila odprta fotorazstava na temo „Odrinjeni — slike o uboštvu“. Razstava traja do 11. novembra in je ena sama obtožnica brezbrižnosti do ubogih in za njihove socialne in človeške potrebe.
Kdo pa že ve, da odpuščeni Jetnik po navadi ne ve, kam bo na večer položil svojo glavo, kje se bo zaposlil in kako bo dobil denar vsaj za najskromnejšo sobo. Kdo
Prejšnji četrtek je Erwin Frühbauer v Imenu zveznega predsednika predal profesorjema na Slovenski gimnaziji mag. Francu Davidu In dr. Antonu Felnlgu dekret o Imenovanju za Višjega študijskega svštnlka, Svečanu Antonu Furtnerju, učitelju na tehnični šoli v Celovcu, dekret o Imenovanju za študijskega svštnlka. Vsem odlikovancem Iskreno čestitamo.
že ve, da je v Celovcu nad 2000 praznih stanovanj, pri uradu za stanovanjske zadeve mesta Celovec pa je javljenih nad 3000 oseb, ki iščejo stanovanje, a ga ne dobijo. Kdo že ve (in koga že briga), da bo tudi prihodnjo zimo moralo preživeti nekaj sto ljudi v propadajočih utah, v nekurjenih vagonih ininin.
Kdo že ve, da premnoge družine, skoraj vselej z več otroki, skoraj ne vedo, kako bodo zmogle plačati najemnino, kurjavo, tok — In obleko, hrano.
O teh in podobnih problemih so v sredo, 4. novembra, informirali javnost zastopniki omenjenih socialnih ustanov in skupin.
Te in podobne probleme pa, kar je treba zelo pohvaliti, organizatorji Heminega jubileja niso izključili iz programa, ampak so jih konstruktivno in namenoma vključili v ves spored. Kakor je znano, bo koroška Cerkev v Brežah (Friesach) uresničila velik socialni projekt. Zato tudi ni začudilo, da je na tiskovni razgovor In na otvoritev razstave vabilo generalno tajništvo za Hemln jubilej.
-wafra-
Otroški vrtec v Pliberku...
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kakor se je izkazalo, je bil ves trud mandatarjev EL zaman, koalicija SP/VP In odbornik FPÖ so odklonili dvojezično skupino v novem pliberškem otroškem vrtcu. Poprej so odklonili tudi predlog EL za odstavitev te točke z dnevnega reda.
Zanimiva je bila tokrat drža zastopnika FPÖ Kotschniga, ki je celo glasoval z EL za odstavitev te točke z dnevnega reda. Ni pa bil potem za dvojezični otroški vrtec.
Zbrani občani so s transparenti protestirali proti odklonitvi dvojezične vzgoje v otroškem vrtcu, v resoluciji, ki so jo naslovili na občinski svet, pa so zahtevali dosledno upoštevanje potreb in pravic slovenske narodne skupnosti v občini.
Ker se je diskusija o otroškem vrtcu pričela šele ob 22.30 uri (!), je občinski odbor spet z glasovi
VP/SP/FP šele po polnoči odklonil dvojezični napis na občinskem uradu. Čeprav je občinski svet obravnaval zadeve dvojezičnosti šele tako pozno (mogoče celo z določenim namenom), so občani bili vztrajni in čakali celih 5 ur (!), kar dokazuje veliko zavzetost slovenskega prebivalstva, ki noče teh krivic vzeti kar tako enostavno na znanje.
Občinski svet je soglasno sklenil tudi gradnjo oz. prezidavo ljudske šole. Andrej Wakounig (EL) je zahteval točen proračun stroškov, saj bi drugače spet lahko prišlo do prekoračitve stroškov kakor pri prezidavi občinskega urada, ki je stala namesto 3 milij. kar 7,5 milij. šilingov.
Predsednik kontrolnega odbora Andrej Wakounig pa je ob koncu seje nakazal vrsto nedoslednosti. Tako je npr. koalicija brez sklepa-občinskega sveta pustila izvesti določena dela. Župan Mikusch se je za te nedoslednosti opravičil.
Krščanska kulturna zveza V	5 ' v •
Andrej Šuster Drabosnjak k
Pastirska igrA
Po starem rokopisu Andreja Šusterja Drabosnjaka za predstavo priredila dr. Herta Lausegger.
nedelja, 6. dec. 1987, v farni cerkvi v Št. liju
___________________oh 14.30 in ob 19.30	_____________
torek, 8. dec. 1987, v farni cerkvi v St. Primožu ___________________ob 14.30 in ob 19.30_______________
sobota, 19. dec. 1987, v farni cerkvi v Št. liju
_______________________ob 19.00_______________________
nedelja, 20. dec. 1987, v farni cerkvi v Št. liju ____________________ob 14.30 in 19.00___________'
Nastopajo igralci in pevci iz Roža in z Gur Režija: Franci Konfan, asistent režije: Pavel Zablatnik, scena: inž Viktor Molka, kostumi: prof.: Alenka Bartl, glasba: Lajko Milisavljevič) lektor: Toni Sticker
VSTOPNICE V PREDPRODAJI: pri krajevnih druStvih in pri farnih mladinah, v župnijskih uradih, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni „NaSa knjiga” in v pisarni KKZ, Viktringer Ring 26, tel. 0463 / 51 2S 28 *23 *24 *34 ter eno uro pred predstavo.
Ker je A. Š. Drabosnjak še vse premalo raziskan, bo Krščanska kulturna zveza priredila simpozij o Drabosnjaku, ki bo v sredo, 9. decembra 1987, s pričetkom ob 14.45, na celovški univerzi. Na simpoziju bodo predavali dr. Niko Kuret in mag. Jurij Fikfak iz Ljubljane, dr. Bruno Hartman iz Maribora ter dr. Pavle Zablatnik in dr. Herta Lausegger iz Celovca.
Ob tej priložnosti bo KKZ izdala brošuro, ki bo vsebovala nekaj prispevkov o gledališki predstavi in povzetke vseh referatov v slovenščini in nemščini.
Radio Celovec:
Torek, 10. 11. 1987
Halo, prijatelji!
Sreda, 11. 11. 1987
Narodno-zabavna glasba.
Večerna: 21.00—22.00 Zvočno pismo iz Ljubljane — Zborovska glasba.
Četrtek, 12. 11. 1987
Rož — Podjuna — Žila.
Petek, 13. 11. 1987
Koroški avtorji: France Merkač — „Našisti“.
Sobota, 14. 11. 1987
Duhovni nagovor (dekan Poldej Kassl); Voščila (M. Hartman).
Nedelja, 15. 11. 1987
S. Makarovič: „Desetnica“.
Ponedelj., 16. 11. 1987
M. Polanšek: Vasica pod Obirjem: Obirsko.
Rož, Podjuna, Žila
Obirsko: slovo od J. Ojster
V sredo, 21. oktobra, je po daljši bolezni umrla v 91. letu starosti Jera Ojster iz Obirske.
Rajna je bila rojena v Selah pod Košuto. Leta 1947 sta se z možem, ki je umrl 70. leta, preselila na Obirsko. Pokojna je bila šivilja in je veliko šivala za svoje znance. Dolga leta je bila tudi naročnica slovenskih listov in Mohorjevih knjig.
Pogreb rajne je bil v petek,
23. oktobra, na obirskem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil župnik Tomaž Holmar. V cerkvi in pri pogrebu je rajni v slovo zapel domači cerkveni pevski zbor.
Naj rajna mati, ki so dočakali tako lepo starost, počivajo v miru, žalujočim otrokom z družinami in ostalim sorodnikom pa Izrekamo naše iskreno sožalje.
Film „Živimo v Celovcu“ v Šmihelu pri Pliberku
Dr. France Merkač je pred nedavnim tudi v svojem doma-, čem kraju Šmihel predstavil film „Živimo v Celovcu“. France Merkač je avtor študije „Slovenci v Celovcu“ in trenutno sam živi v glavnem mestu Koroške, ki je tudi za koroške Slovence vedno večjega pomena. Že 36 slovenskih društev ima svoj sedež v Celovcu, ki je seveda tudi središče gospodarskega in političnega življenja koroških Slovencev.
V filmu je Merkač prikazal kulturno življenje v Celovcu živečih Slovencev, prikazal pa je tudi težave, s katerimi se kot
Slovenci vsakodnevno srečavajo.
Velik pomanjkljaj je mdr. v Celovcu manjkajoča dvojezična šolska vzgoja v ljudskih šolah. Pouk slovenščine je trenutno možen samo privatno.
V diskusiji o študiji in filmu je Merkač nazorno zavzel stališče k rezultatom svoje študije, v kateri na žalost popolnoma manjkajo vsa slovenska športna društva — mdr. tudi SAK, ki je nedvomno najbolj znano slovensko društvo v Celovcu. Pojasnilo avtorja, da iz osebnih razlogov ni upošteval teh društev, ni moglo zadovoljiti kritikov.
ČESTITAMO
Greti Prešern in Jožef Maloveršnik iz Železne Kaple sta stopila pred poročni oltar. Želimo jima vse najboljše ter obilo dobrega razumevanja na njuni skupni življenjski poti.
*
Tudi Naci Lausegger in Greti Karničar z Obirskega sta si obljubila večno zvestobo. Da bi bila v skupnem življenju srečna in zadovoljna, jima želijo vsi, ki ju poznajo. Uredništvo Našega tednika se tem čestitkam rade volje pridružuje.
*
Elizabeta Leitgeb iz Strpne vasi praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. Naše iskrene čestitke!
*
Andrej Wutte, pd. Rotarjev atej v Pogrčah pri Št. Primožu, obhaja te dni svoj 75. rojstni dan. Naše iskrene čestitke — povezane z željo, da bi mu Bog dal dovolj zdravja in zadovoljstva. *
Uršuli Weissenbacher iz Podjune iskreno čestitamo za njen 64. rojstni dan.
*
Konec oktobra je obhajala 80. obletnico svojega življenja Kristina Korenjak, doma iz narodno in versko zavedne Jančičeve družine v Trebljah pri Šmarjeti v Rožu. Ob tem visokem življenjskem jubileju ji izrekamo iskrene čestitke. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT!
*
V soboto, 7. novembra, je obhajal svojo 50-ietnico Hanzi Križnik iz Šmarjete v . Rožu. Poganičevemu Hanzi-ju, ki je zvest bralec Našega tednika, želimo ob srečanju z Abrahamom obilo zdravja in vse najboljše!
*
Katarini Warmuth iz Li-marč naše iskrene čestitke ob njenem 85. rojstnem dnevu.
*
Stanislava Miklav iz Lepene je praznovala svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo.
Dan sadjarjev v Tinjah
Lepo negovan sadni vrt je bil že vedno ponos vsakega sadjarja. Da je tudi danes zanimanje za sadjarstvo veliko, je dokazal dan sadjarjev, ki je bil pretekli četrtek v Domu prosvete v Tinjah. Četudi je bil tak dan prvi te vrste, pa je bil že nekako mednarodni, saj so predavali strokovnjaki iz Slovenije in Koroške.
Dipl. inž. Franc Lombergar iz Maribora je uvodoma predstavil in strokovno opisal razstavljeno sadje iz Slovenije, Koroške In Primorske. Ugotovil Je, da so pri križanju znanih sort dobili plemenite sorte, ki v kvaliteti in obliki presegajo izhodiščno vrsto. V naših sadovnjakih je okoli 200 sort, ki so tipične za vsak kraj in se v dotič-nem kraju najbolj obnesejo.
Dipl. inž. Tlnej Benedičič iz Radovljice pa je poudaril, da Je sadje v toplih legah bolj lepo in sladko, pa tudi pridelek je večji. V hladnih legah, kjer je krajši dan, pa je donos manjši, pozno sadje pa je zato tem bolj trpežno — boljše za shranjevanje. Pridelava sadja naj bi po možnosti bila brez kemičnih sredstev, to naj.bi bil cilj vsakega sadjarja. Sadjarstvo, bodisi kot Intenzivna pridelava, kmečki nasadi ali ljubiteljsko sad-jarjenje, pa je zanimivo, če le ima dotlčni oko za to, je poudaril Inž. Benedičič.
Koroški strokovnjak dipl. Inž. Herbert Gartner pa je kar uvodoma povedal staro pravilo, da ena jabolka na dan nadomesti zdravnika. Domače jabolke so bile prej bolj cenjene kakor danes, ko je na razpolago toliko južnega sadja. Na Koroškem pa so za pridelovanje sadja klimatsko velike razlike. Je pa nekaj sort, ki skoraj povsod uspevajo. Želja vseh sadjarjev je pridelovanje sadja brez kemije. Pri nas je plantažno pridelovanje sadja zelo majhno, veliko pa je kmečkih sadovnjakov.
Ob dnevu sadjarjev je razstavljala svoje slike akademska karka Melita Vovk in tako dala prireditvi praznični okvir. Na kulturni prireditvi zvečer pa je nasto-
Slikarka Melita Vovk
pil pevski zbor A. T. Linhart iz Radovljice, katerega vodi Beti Demšar. Tine Benedičič pa je prebral svoje pesmi ob spremljavi citer, na katere je igral Rado Kokalj.
Rektor doma Jože Kopeinlg je na zaključku prireditve z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo to srečanje pristno, preprosto in bistveno. Bilo je srečanje ljudi, ki si radi pogledajo v oči in radi sežejo v roke, ker čutijo medsebojno sorodstvo.
Dneva sadjarjev sta se med drugimi udeležila tudi zbornični svetnik dipl. inž. Štefan Domej in dopisnik Našega tednika župnik Vinko Zaletel.
Bilčovška stran
Bilčovška stran
Bilčovški tamburaši I. 1935 od leve stoje: Pavi Schellander, Avgust Safran, Valentin Kapus, Valentin Jesenko, Paul Wuzell, druga vrsta: Gregor Reichmann, Jožef Boštjančič, Janez Krušic, Franz Krušic, sedijo: Izidor Mlečnik, Stini Schellander, Janko Ogris, Lorene Mischkulnig, Bertej Reichmann.
Kjer ie mladina, tam je bodočnost
Letos praznuje Slovensko prosvštno društvo „Bilka“ v Bilčovsu 75-letnico svojega obstoja. To je vzrok za razmišljanje o zgodovini društva, priložnost za zbujanje spominov na društveno dejavnost v preteklosti in danes. Dobra priložnost pa je okrogli jubilej tudi za to, da razmišljamo, kako naj gre društveno delo naprej, da bo tudi v naslednjih desetletjih možno s ponosom gledati na dejavnost „Büke“. V tem smislu smo prosili društvenike starejše generacije, da kot žive priče pogledajo na preteklost društva, srednjeletne in mlajše društvenike pa smo naprosili, da povejo, kako atraktivno je domače društvo danes za mladino in kako naj bi šlo delo naprej.
Že kmalu po ustanovnem občnem zboru leta 1912 so se društ-venlki v Bilčovsu začeli zavedati, da je izobraževanje zelo potrebno. S poučnimi mesečnimi sestanki in pevskim zborom Je uspelo tedanjemu župniku Tevlu pridobiti ljudi za društveno dejavnost. Toda že kmalu s pričetkom prve svetovne vojne je to delovanje bilo prekinjeno, a že leta 1920 so bilčovški društveniki zopet začeli s pevskimi vajami, ureditvijo knjižnice ter odrsko dejavnostjo.
Leta 1936 je nekaj društvenikov ustanovilo tamburaški odsek. Zasedba Avstrije leta 1938 je društvenemu delu prizadela še posebno hud udarec in zaostrilo se je načrtno preganjanje slovenskega (dalje na strani 10)
Marija Kapus
Hanzi Reichmann
Angela Ogris-Martič
Franc Gasser
Ana Gassen Včasih je bilo za nas delovanje pri „Bilki“ edino razvedrilo in pa tudi edina dodatna Izobrazba. Pri odrski delavnosti smo se učili slovensko izgovorjavo, bolj poznana pa nam je postala tudi pismena slovenščina. Mislim, da so ljudje bili včasih večji idealisti in so pustili doma vsako delo, če je veljalo kaj storiti za društvo. Danes pa je ponudba za izobraževanje, kulturo In razvedrilo tako velika, da ffriadini za delo pri domačem društvu preostaja le še malo časa.
Štefan Schellander: Prav gotovo „Bilka“ danes v občini nima več tistega pomena, kakor ga je imela včasih. Danes ima mladina toliko možnosti za svoje aktivnosti, da za domače društvo preostane le še malo časa. Velik plus pri društvu je šah. Manjkajo pa razni
tečaji, diskusije, sploh vse, kar ima zvezo z izobraževanjem. Prav gotovo je pri ljudeh bil včasih idealizem tudi večji kakor danes, kljub temu pa upam, da bo v bodoče ta ali oni prevzel iniciativo in tako pritegnil še več ljudi k društvu.
Angela Ogris-Martič: V
prvi vrsti se danes pri „Bilki“ goji kulturna dejavnost, kot je to petje in deloma še tudi odrska dejavnost. Komunikacija med starejšo in mlajšo generacijo je prav dobra. Je pa dejstvo, da ponudba s strani „Bilke“ za mladino ni zadosti mnogostranska, ker primanjkuje enostavno ljudi, ki bi imeli čas in ki bi prevzeli iniciativo.
Franc Gasser (tesarski mojster, predsednik „Bilke“ od 1948 do 1954): Dobro se spominjam povojnega časa. Strašno je bilo takrat v Bilčov-
su sovraštvo do slovenskega naroda. Kljub temu smo takoj zopet začeli z društveno dejavnostjo In sam sem sodeloval pri več igrah. Čeprav je bilo v tem času med slovensko in nemško govorečimi v občini še hudo sovraštvo, se ne morem spominjati, da bi kdo kdajkoli
Leni Einspieler
k meni prišel neki žandar in je zahteval, naj mu dam ves denar društva. Kasa je tedaj bila pri Miklavžu in seveda nismo imeli dosti denarja, tako da škoda, ki smo jo utrpeli, ni bila tako visoka. Še preden je bilo vojne konec, sva z nekim dru-štvenikom informirala Orts-
Jozi Ogris-Martič
je to v naši družini že tradicija, drugi vzrok pa je enostavno veselje do petja. Seveda pa se zavedam tudi potrebe udejstvovanja pri slovenskem društvu, da bo možno tudi v bodoče ohraniti v občini slovensko govorico.
Ana Gasser	Štefan Schellander
stl za izobrazbo, smo bili veseli vsakega tečaja, katerega je priredila „Bilka". Zelo rada sem se zmeraj posluževala društvene knjižnice, ki je bila svoj čas v naši hiši, zato mi je bilo posebno žal, ko so SS-ovcl odnesli med drugo svetovno vojno vse knjige.
Kaj pravijo domačini o slavljencu?
motil kakšne igre slovenskega društva.
Hanzi Reichmann (p. d. Pvazič, predsednik „Bilke“ leta 1938): Bil sem zadnji predsednik „Bilke“ pred drugo svetovno vojno. Najbolj živ v spominu ml je dogodek, ko je
gruppenleiterja Winklerja, da bomo zopet začeli s pevskimi vajami. Ker nam Winkler osebno ni bil sovražen, proti našim vajam tudi ni ničesar ukrenil.
Joži Ogris-Martič: Pri domačem pevskem zboru sem aktiven iz treh razlogov. Prvič
Marija Kapus: Danes si sploh ne morem več predstavljati, s kakšno požrtvovalnostjo so se društveniki svoj čas udejstvovali pri „Bilki“. Pomislimo samo, da so nekateri na roko pisali vse vloge za igro. Ker ni bilo druge možno-
Leni Einspieler, p. d. Sramsičnikova mama: Dobro se še spominjam, kako smo uprizarjali igre še pri Po-moču, pri Petrovcu in pa pri Knaberlnu v Velinji vasi. Dve igri pa smo uprizorili tudi pri nas doma v Sramsičah. Zanimivi so bili tudi sestanki in strokovna predavanja. Vključili smo se v društveno delo, ker so se že naši starši zavedali, da lahko tako ohraniš našo materino besedo in da se izobražuješ.
Predsednik „Bilke“ Tomi Gasser:
„Bilka“ je ugledno društvo
Po poklicu je stavec. Prav tako, če ne bolj, pa je znan kot neumoren član in sodelavec „Bilke“. V okviru društva poje, igra, je režiral, na zadnjem občnem zboru pa so ga izvolili za predsednika SPD „Bilka“. Z njim se je o pomenu društva in o težiščih društvenega dela pogovarjal urednik Franc Wakounig.
NAŠ TEDNIK: Kaj pomeni „Bilka“ za Bllčovs?
TOMI GASSER: Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ je najstarejše društvo v Bilčovsu in ima nalogo, da skrbi za omiko in prosveto, pač kulturno dejavnost med ljudmi. Mislim, da smo do sedaj to nalogo pošteno opravili, za prihodnje pa nas čakajo nove naloge, ki jih bo seveda treba rešiti. Lahko pa rečem, da je „Bilka“ ugledno in upoštevano društvo.
NAŠ TEDNIK: Kako pa uspeva mladinsko delo v društvu?
TOMI GASSER: Mladinskemu delu posvečamo v društvu seveda izjemno pozornost in skrb, kajti samo, če bo mladina sodelovala, bo društvo tudi v prihodnje delovno in bojo še naprej peli in igrali. Zato je sila važno, da mladino pridobimo in jo vključimo v prosvetno delo. Trenutno se trudimo za nadomestek za prof. Kovačiča, ki je vodil mladinski zbor. Optimistični smo, da bomo kmalu našli rešitev.
NAŠ TEDNIK: Kaj pa stiki z drugimi kulturnimi društvi?
TOMI GASSER: „Bilka“ ima že dolgo stalne stike s pros-
vetnima društvoma v Žalcu (Slovenija) in v Boljuncu (Tržaška), poleg tega pa seveda sodelujemo s prosvetnimi društvi na Koroškem ne glede na to, ali so včlanjena v SPZ ali pa v KKZ. Mi smo člani SPZ.
Zadnja leta so se v občini unesli stiki z nemškim pevskim društvom, ki bo sodelovalo tudi pri naši 75-letnici. Kaže, da je prebit led sodelovanja z njimi.
NAŠ TEDNIK: Vaše želje za bodočnost?
TOMI GASSER: Resno smo se odločili za snemanje tonske kasete, radi pa bi posneli tudi video kaseto. To je bližnja prihodnost. Za naslednjih 75 let in še veliko več pa smo prepričani, da bo „Bilka“ delovala z vsem zagonom, ki ga Bilčovš-čani premoremo. Naj omenim, da smo med drugim oživili športni odsek v društvu, šahi-sti pa že prirejajo šahovske turnirje.
Kot predsednik „Bilke“ vabim vse k sodelovanju.
NAŠ TEDNIK: Gospod predsednik Gasser, vse najboljše za 75-letnico društva „Bilka“, ki mu želimo še mnogo uspehov pri narodnokulturnem delu.
Tomi Gasser skupno z državnim poslancem Karlom Smodejem
Bilčovška stran
Otroški f) vrtec u odprl
svoja vrata
V začetku oktobra tega leta je odprl svoja vrata občinski otroški vrtec, ki je urejen v prostorih stare šole. To je edini uradni dvojezični otroški vrtec in je bil sklenjen soglasno — torej tudi z glasom FPÖ.
Vodita ga Rezi Kolter in Annemarie Juritsch, ki je bila letos imenovana za voditeljico vrtca. Leto navrh naj bi vodila vrtec Rezi Kolter.
Občina Bilčovs torej kot
prva koristi ponudbo Urada zveznega kanclerja, ki plača dvojezično otroško vrtnarico.
Uradno slavnostno odprtje otroškega vrtca bo šele v prihodnjih mesecih.
To in ono iz bilčovške občine
Župan Ogris in ravnatelj Peterz pri predaji ključev za nova stanovanja
Kjer je mladina . . .
(Nadaljevanje z 9. strani) naroda — predvsem leta 1941, ko so nacisti prepovedali vsako kulturno gibanje koroških Slovencev. Prepovedali so vse slovenske ustanove in organizacije. Zaprli so voditelje izobraževalnega društva — tedanjega župnika Stiha in Miklavževega očeta — in uničili vse društveno premoženje. Hitlerjev režim je prepovedal slovensko govorico, kar je bil za bilčovške Slovence najhujši udarec. Vrh je dosegla gonja aprila 1942, ko so izselili številne zavedne slovenske družine ter preganjali mnoge dru-štvenike.
8. maja 1945 je v naši občini zopet zavladal mir, kar je pomenilo za ljudi svobodo in prostost. „Bilka“ je obnovila svoje prosvetno društvo in kulturna dejavnost se je zopet začela razvijati.
Zavedajoč se, da bo možno slovenski živelj v občini ohraniti le z neumornim kulturnim in izobraževalnim delom, so se tedanji društ-venlki lotili dela z največjo požrtvovalnostjo in idealizmom.
Posebno neumorno in plodovito pa je bilo delo dveh velikih, danes žal že rajnih mož: Janka Ogrisa, Miklavževega očeta, in Gašparja Ogris-Martiča. Oba sta znala navdušiti za društveno delo ne le mladino iz zavednih slovenskih družin, ampak tudi take, ki so prišli iz bolj nemško govorečega oz. mislečega okolja.
Ob pogledu nazaj lahko ugotovimo, da je to društvo kljub krizam, zatiranju in preganjanju ohranilo to, kar nam je najdražje — našo slovensko materino besedo.
Mislim pa tudi, da je optimističen pogled v bodočnost društva upravičen, kajti slovenska mladina v Bilčovsu je slej ko prej, kljub številnim obveznostim, aktivna. Kjer pa je mladina, tam je tudi bodočnost.
Minuli četrtek je ravnatelj „Kärntner Heimstätte“ Peterz predal v Bilčovsu dvanajstim najemnikom ključe novih stanovanj. Po komaj 18 mesecih je prvi stanovanjski blok dokončan in predan svojemu namenu. Tako ravnatelj kakor tudi bilčovški župan Hanzi Ogris sta zaželela vsem navzočim najemnikom stanovanj, da bi v tej hiši zavladalo razumevanje, toleranca in prijateljstvo.
Nove prostore je ob navzočnosti novih najemnikov, številnih občinskih odbornikov in drugih častnih gostov blagoslovil domači dekan Poldej Kassl, ki je zaželel, da bi ta hiša za ljudi ne bila le stanovanje, ampak pravi dom.
Stanovanjski blok, ki s svojo arhitekturo ne moti vaške
slike, je načrtovala arhitektna pisarna inž. Ogris v Celovcu. Vsa tesarska dela je opravila firma Gasser iz Bilčovsa.
Leta 1986 je začel v Bilčovsu delovati obnovljeni pevski zbor, katerega vodstvo je prevzel prof. Jožko Kovačič.
V najkrajšem času je prof. Kovačiču uspelo doseči z zborom visoko kvalitetno raven, tako da so naši najmlajši na svojih številnih nastopih zelo navdušili publiko. Žal je prof. Kovačič letos moral zaradi preobremenjenosti opustiti to važno nalogo. Škoda! Toda mladinski zbor se ni razšel; prevzela ga je Monika Seher, ki ji želimo, da bi z najmlajšimi tudi v bodoče mogla navduševati ljudi s kvalitetnim petjem.
Pred kratkim je praznoval svojo 80-letnico preko bil-čovških meja znani in priljubljeni vižar Šiman Kröpfl iz Potoka pri Bilčovsu. Predvsem starejši generaciji je Šiman dobro znan, saj je bil s svojo harmoniko povsod, kjer so ljudje kaj
Šiman Kröpfl 80-letnik
praznovali, bodisi kakšno poroko, semenj ali god.
Nekaterim je znan tudi s srečanja vižarjev v Selah, kjer je skupno s Krušicem-in Odrejem navdušil publiko.
Čilemu jubilantu, katerega srce pa je ostalo še vedno mlado, so zadnji petek čestitali predstavniki občine z županom Hanzijem Ogrisom na čelu.
Številnim iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
O Posojilnica-Bank
reg. z. z o. j.
7Vo/ partner v vseh denarnih poslih
ZADRUCA
Vse za gospodinjstvo, hišo in vrt
9072 BILČOVS/LUDMANNSDORF 33, tel. 042282225
ADEG
Kaufhaus — Trgovina — Trafik Gästezimmer — Sobe
A. Ogris-Martič
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf, tel. 04228/2251
Robert Hedenik
SPENGLEREI — KLEPARSTVO
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Velinja vas/Wellersdorf 19 Telefon 0 42 28/28 2 95

Vsa tesarska dela je opravila
VSE ZA
•	GRADNJO
•	MIZARSTVO in
•	TESARSTVO
Franc Gasser
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf 26, telefon: 04228/2219
Se priporoča z dobro izdelavo vseh vrst pohištva
TISCHLEREI
MIZARSTVO
A. Zablatnik
A-9072 Bilčovs/Ludmannsdorf, tel. 0 42 28/29 83
OBIŠČITE TRGOVINO IN GOSTILNO
Janko Ogris
NUDIMO VAM: • izvrstno kuhinjo
•	dvorano za razne prireditve
•	tujske sobe s komfortom
9072 Bilčovs 13, telefon: 0 42 28/22 49
Gostišče KOREN
se priporoča s
•	tujskimi sobami
•	tenis-igriščem in
•	postrežbo za skupine do sto ljudi.
A-9072 Bilčovs/Ludmannsdorf, tel. 0 42 28/22 14
BAUSTOFFHANDEL ÜOH. SCHEUANDER
Podgrad/Pugrad 27, 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf Telefon 0 42 28/22 16
Exquisit — Fenster — Türen Balken — Jalousien — Einfach alles
Nur gerechte Qualität und Fachberatung entscheiden
Inštalacijsko podjetje/lnstallationsunternehmen
Gregor Kapus
se Vam priporoča z izdelavo
•	CENTRALNE KURJAVE
•	PLINO- in VODOVODA
9072 Bilčovs/Ludmannsdorf, telefon 0 42 28/22 38
Pisma bralcev
STRAN
12
Benetke — del naše domovine
Friedricha Torberga nesmrtna teta Joleš (Tante Jolesch) je med enim svojih silnih napadov duhovitosti in jezikavosti dejala, da so vsa mesta enaka, le Benetke da so nekoliko drugačne. Tetka je zajela prenizko; Benetke, v svoji nesmrtni in tudi nepogrezljivi čarobni lepoti, niso samo malo, Benetke so precej drugačne. Tudi v megli, tudi takrat, ko so pod vodo, tudi takrat, ko sili izpod deloma že kar načetih tal voda na površje in skuša zaliti trge, cerkve, palače, ko skuša požreti mesto.
Megleno je bilo, tudi voda je šele pred kratkim odtekla, ponekod v Markovi cerkvi, v tem večnem koralu prelivanja barv na pozlačenih mozaikih (skoraj za pol hektarja jih je, po zemeljsko povedano), v baziliki svetega Marka torej so še bile mlake od zadnje povodnji. Za letošnji avstrijski nacionalni praznik je popeljal profesor Hans Piccottini člane in prijatelje slovenskih prosvetnih društev „Dobrač“ z Brnce in „Jepa-Baško jezero" Iz Loč pa nekatere profesorje in profesorice Zvezne gimnazije za Slovence v Benetke. Glavni cilj tokrat niso bili Markov trg, Markova cerkev, palača dožev In bližnja okolica, marveč galeriji Accademla in Scuola San Roc-co ter frančiškanska cerkev Chiesa del Frari.
Profesor Hans Piccottini je znal zares enkratno navdušiti vso skupino, znal je približati duhovni in tudi politični svet,
ki je ustvaril prehod od srednjeveške gotike, ko so stremeli po višjem, po najvišjem, ko je bilo ustvarjanje posvečeno Najvišjemu, tja do že novoveške, prometejske renesanse, ko je človek skušal samega sebe postaviti za merilo vsega, za
najvišjega in nenadkriljivega. Giovanni Bellini, Tizian, Tintoretto so trije pomembni mejniki v umetniškem ustvarjanju na tistem pomembnem političnem, duhovnem In kulturnem prehodu.
Kljub zamegljenosti, morda
prav zaradi nje in zaradi grozečih poplav so pokazale Benetke čaroben, a vendar tudi značilen obraz, enega izmed skoraj neštetih, ki jih ima ta enkratni spomenik naše človeške ustvarjalnosti, našega nenehnega boja za preživetje in za obstoj. Benetke so bile dolga stoletja tudi politična domovina Slovencem, beneškim Slovencem. Nekaj dni pred obiskom Benetk smo se mogli vsaj nekoliko seznaniti z usodo tistih Slovencev, ki so jim nekoč v Benetkah sicer gospodovali, a so si rezali kruh sami.
Najlepša hvala profesorju Hansu Piccottiniju za ta enkratni izlet v Benetke, odkoder je tudi Koroška dosti črpala In jemala. Nekaj naše domovine je tudi od tod; ta del smo šil iskat, in vsak ga je po svoje našel. Upajmo, da to ni bilo zadnje tako potovanje. Splošna želja je bila, da bi jih bilo še.
Jesenska izdaja literarne revije „Fidibus“ je posvečena Georgu Trak-lu, ki se je rodil pred 100 leti.
Urednik Günter Kanzian je izbral iz Traklovega opusa za objavo osemnajst pesmi. V drugem delu revije pa germanisti interpretirajo dela. Alfred Doppler piše o psalmu Georga Trakla. Sledi pis-
Spoštovani gospod Tropper!
Vaš članek me je spodbudil k pisanju. Poleti smo bili pri sv. He-mi na Krki. Ker so naše cerkve postavljene za vse božje ljudstvo — ne glede na raso in jezik —, se mi zdi, da temu namenu služi tudi cerkev sv. Heme na Krki.
O kar precej na gosto opisanih plemiških družinah kot npr.: Tutih, Formackih, Spanheimerjih, Sig-handinarjih preprostemu verniku res niste preveč ustregli, to je delo, ki me trenutno ne zanima. Pišete o St. Leonhardu am Forst bei Melk, kjer naj bi bil grad Peilstein. Gospod dr. Zwitter kar „pribije“, da je to rojstni kraj sv. Heme. Ali pa npr. Pilštajn na Štajerskem v Sloveniji. To je pa legenda, saj „tako zatrjuje le romantično-kle-rikalno slovensko zgodovinopisje.“ Tako isti pisec. Sveti oče bo prišel na grob sv. Heme-Eme. Vse je v največjih pripravah, na Koroškem pa se razpravlja, čigava je sveta Hema! NAŠA — VAŠA. Da bi bilo bogastvo Vatikanu do-voljšen vzrok, zlasti če si ga lahko prisvoji, da je komu izpostavljal čast „svetosti" — dvomim, ker drugače bi bolj „pohiteli“. — Ker
Fidibus tokrat posvečen Georgu Traklu
mo Ludwiga von Fickerja Alfredu Dopplerju, ki je faksimilirano. Koroški germanist prof. dr. Josef Strutz objavlja obsežno interpretacijo Traklove lirike. Michael Jakob pa piše o podobnih motivih pri Traklu in Andreju Gidu.
Obsežna in lično opremljena re-
vija stane le 30 šilingov. Dobite jo v Mohorjevi knjigarni.
FIDIBUS, Zeitschrift für Literatur und Literaturwissenschaft; 15. letnik; štev. 1987/3; broširano; 70 strani. Georg Trakl: Gedichte. S prispevki Alfreda Dopplerja, Josefa Strutza idr.
PISMA BRALCEV
ima papež „navado“, da zna obiti tudi protokol, lahko ali pa ne obišče cerkev nekdanjega samostana.
' Kristus je Sin božji in je prišel na svet, da odreši vse in vsakogar. Sveta Hema kot svetnica je tudi za vse — se Vam ne zdi?
Pilštajnski rojaki častijo Emo že stoletja, le zakaj naj bi bilo to „stark angewertet“.
Med drugim nam vseeno date dva plemiča. Sicer v naši zgodovini poznamo poleg Zventibolda in Vaituna še celo vrsto znamenitih ljudi: kralj Samo, Rastislav, Hotimir, brata Ciril in Metod (Grka sicer) ter še in še... Zakaj to naštevam? Zato, ker nam nekateri odrekajo pravico do svetnika, drugi — recimo v „Kleine Zeitung“ imenovani dr. Kassl (lahko, da je po „Schiavonsko“ Kašelj ali Ka-želj), ki se sklicuje, da so bila slovanska ljudstva na „drugi strani Adrije — sužnji. Ciao-Servas. Torej: Slovani-sužnji. Črninova Ema govori o narodu Vindišar (ker nimajo knjig ne slovnice — zaru-kanci v 20. stol.).
Svetnikov nimamo, sužnji nismo, imamo pa veliko mučencev in globoko vero v Boga. Smo božia umetnina, On nam je dal razum in svobodno voljo, Njega slavimo in častimo. Svetniki so pa naši pri-prošnjiki. Ubog črv zemljan, pa nam hoče eden z ideologijo, drugi z nadutostjo vzeti vse. Tretji nas hoče narediti sužnja, čudno!? Mi pa smo kljub temu narod ponosnih ljudi.
Ko že vse tako rekoč „teče“, ste se obrnili na dr. Dolinarja. Ne vem — ima ali nima že vpogled v Arhiv Slovenije. Kako pa je oz. so podatki iz Arhiva Ljubljanske škofije? Kajti dr. Franceta Dolinarja odgovor govori menda tudi o neki legendi.
Zdi se mi, da se tudi ostali ne potegujejo za moža sv. Heme. Je ali ni imel en sam las slovenski na glavi, pa res ni važno. Na to, v kakšnem jeziku oz. dialektu je sveta Hema govorila? Se Vam ne zdi, da je to vprašanje malce smešno. Verjetno slovensko, g. Trop, kakor ljudstvo tiste dobe, po priimku sodeč pa tudi Vaš rod.
FIDIBUS
ZEITSCHRIFT FÜR LITERATUR UNI) LITERATURWISSENSCHAFT 1987/Nr. 3	15. Jahrgang
GEORG TRAKL
GEEIUQIOMMEKfc K5SK*
Tako prihajam počasi na konec Vašega članka.
Slovenci častimo Mater božjo
—	imenujemo jo naša Kraljica, poleg nje: Petra, Pavla, Janeza, sv. Miklavža, Hemo ali Emo. Vse imamo za naše. Kje je bil kdo rojen, je bil plemič ali revež, komu je kdo dal denar, si ne belimo preveč glave. Med njimi so bili Savli, ki so postali Pavli, Avguštini... Malo, oziroma redki taki, ki bi bili podobni grabežem sedanje dobe.
Naš narod je že pred rojstvom podoben nezaželjenemu detetu. Čudno, ta otrok pa že drugo tisočletje živi in rase. Sv. Hema naj prosi pri Bogu za nas, da bi bili še naprej zdravi na duhu In telesu, da bi znali spoštovati jezik, ki ga je tudi ona govorila. Da bi ohranili vero kakor dosedaj. Da bi bili kot ljudje in narod v 2000. leto segajoče dobrine ponosni. Naj nas Bog čuva in vodi v teh čudnih časih ponižanj in zaničevanja v svoje varstvo. To bo moja molitev in prošnja, g. Tropper, ko Krka ne bo slavila kakor 1938 „eine deutsche Heilige“, temveč sv. Hemo
—	svetnico, last vseh nas.
Jelka Dolinar, Špltal ob Dravi
PRIREDITVE
• Borovlje
MARTINOVANJE
Čas: sreda, 11. novembra 1987 Kraj: Glavni trg v Borovljah Prireditelj: mestna občina v Borovljah
Če pridete v Šmihel, ne pozabite nas obiskati.
Trgovina Krivograd
•	Celovec
Pogovor s političnimi predstavniki o temi:
„KOROŠKA IN SREDNJA EVROPA“
Čas: 10. novembra 1987, ob
19.30
Kraj: kavarna Musil Prireditelj: Club tre popoli
•	Šmihel
KONCERT
ansambla „Drava“
Čas: nedelja, 15. novembra, ob
19.30
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: KPD „Šmihel“
•	Št. Peter pri Št. Jakobu v R.
„Pojte orgle radostno, pojte v čast Gospodovo“
BLAGOSLOVITEV NOVIH ORGEL, združena z ROŽANSKO CECILIJANKO
Čas: nedelja, 22. novembra 1987, bo 18.30
Kraj: kapela šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: Zavod šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu in Krščanska kulturna zveza
Sodelujejo cerkveni zbori iz Roža in zbor učenk strokovne šole. Orgle bo blagoslovil mons. Mihael Krištof, škofijski kancler, predstavil pa jih bo prof. Jože Ropitz.
Za ljubitelje cerkvene glasbe bodo v kapeli koncerti tudi še 25. novembra, 2. decembra in 9. decembra, vedno ob 19.30.
•	Rožek, Slovenji Plajberk, Kotmara vas
- Igra „ANDROKLES IN LEV“ (Aurand Harris)
V	soboto, 14. 11. 1987, ob 19.30 uri v gostilni Woschitz (na Muti) v Rožeku
Prireditelj:	Kulturno društvo
„Peter Markovič“ v Rožeku *
V	nedeljo, 15. 11. 1987, ob 9.00 uri (po maši) pri Foltu v Slovenjem Plajberku Prireditelj: SPD „Vrtača" v Slovenjem Plajberku
*
V	nedeljo, 15. 11. 1987, ob 19.00 uri v farni dvorani v Kot-mari vasi
Prireditelj: Katoliška prosveta - v Kotmari vasi
Gostuje igralska skupina KPD „Planina“ iz Sel
•	Celovec
„Zadnja možnost spoznati Avstrijo“ — branje v okviru Avstrijskega tedna knijge
Čas: petek, 13. 11. 1987, ob
19.30
Kraj: Trgovska zbornica v Celovcu, Bahnhofstr. 40—42 Prireditelj: Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza v Celovcu
Glavno težo večera nosi: Reinhard P. Gruber
Slovenski prevod bere dr. Janko Zerzer
•	Celovec
Šolanje za voditelje otroških
skupin — „Skupno se igrati — skupno živeti“
Čas: od sobote, 14. nov., ob 15.00 uri do nedelje, 15. nov. 1987, ob 17.00 uri Kraj: Modestov dom v Celovcu, Dr. Richard-Canavalgasse 114 Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Prijave sprejema: KOM, Viktrin-ger Ring 26, 9020 Celovec; tel.: 04 63/51 11 66
•	Obirsko
KATARINSKI PLES
Čas: sobota, 14. novembra 1987, ob 20.00 uri Kraj: gostilna Kovač na Obir-skem
Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Za ples in razvedrilo bodo poskrbeli „Fantje od Vrbskega jezera"
•	Celovec
Postali smo tujci? — Koncert budniških in domoljubnih pesmi
Čas: nedelja, 15. novembra 1987, ob 14.30
Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Nastopajo: zbori In pevske skupine Iz Roža, Podjune in Zilje.
•	Kazaze
KONCERT
Čas: nedelja, 22. novembra 1987, po maši
Kraj: gostilna ILGO v Kazazah Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrll vasi
Nastopajo: MePZ „Srce“, otroški zbor „Srce“, družina Wastl.
•	Tinje
V četrtek, 12. novembra, od 15. ure do 16.30
Avtogeni trening za otroke, nem. Voditeljica:	dr. Rosemarle
Tscherteu
v četrtek, 12. novembra, ob 19.30
Predavanje: Uvajanje v krščansko mistiko
Predavatelj: dr. Karel Woschitz
od sobote, 14. novembra, ob 9. uri do nedelje, 15. novembra, ob 17. uri
Tečaj za spretne roke: Izdelovanje kipov iz gline za jaslice,
nem.
Vodi: Vinzenz Schreiner, Dunaj
v soboto, 14. novembra, od 10. do 12. ure in od 13.30 do 16.30 in v nedeljo, 15. novembra, od 9.30 do 12.30
Masaža: Vaja za sprostitev za telo in dušo, nem.
Vodi: Ingeborg Siegert, St. Pölten
v soboto, 14. novembra, ob 19.30 V župnijski dvorani v Št. Jakobu v Rožu
Sveta Hema — njeno življenje in njene zasluge za koroško Cerkev
Vodi: dv. sv. prof. ravn. Johann Schnabl, Zahomec
v soboto, 21. novembra, od 9. do 17. ure
Tečaj za spretne roke: Božični biljeti z zimskimi motivi Vodi: Mathilde Sabitzer, Celovec
POZOR — SPREMEMBA TERMINA:
v soboto, 21. novembra, ob 19.30
Duo koncert: prof. Michael Gruber na violini, prof. Igor Dekleva na klavirju, nem.
NE POZABITE!
Vabilo na koncert!
V soboto, 14. 11. 198^, bo v ljudski šoli v Bilčov^u „Koncert z domačim petjem“ — ob 20. uri. Po koncertu vabi SPD „Bilka“ vse obiskovalce na bife k Miklavžu, kjer bo ob zvokih vi-žarja čas za pogovor, obujanje spominov in domačo pesem.
Z NAŠIM TEDNIKOM na
„MARTINOVANJE“
v soboto in nedeljo, 14. in 15. novembra 1987
•	Prihod v Čateške topilce, dobrodošlica In kosilo
•	Namestitev v hotelu
•	Popoldne prosto
•	Večerja z Martinovimi specialitetami in 1/2 I vina na osebo, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja
• Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan in izlet v Kostanjevico
„„ 930r šil.
ODHODI: 7.00 Dobrla vas — Slenčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35 Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik
PRIJAVE SPREJEMATA
NAŠ TEDNIK	CARTRANS
tel.: 04 63/51 25 28-21	tel.: 04 63/51 25 80
Torek,
10. novembra 1987
Načrtovan poraz
št. Andraž — ASKÖ Šmihel 2:0 (1:0)
Šmihel: Puckel 4, Andrej 3, Pa-Jenk 4, Puchwald 2 (46. Dro-besch 3), Šumnik 3, Djurič 2, Ramusch 3 (46. Motschilnik 3), Kräusler 3, Kaiser 4, Kadisch 3, Berchtold 3 Št. Andraž, 200 gledalcev Sodnik: Hauk (dober)
Strelci: Bugelnik (44.) Simo-nitsch (47.)
V prvem polčasu obe moštvi nista imeli niti ene možnosti za zadetek. Po hudi napaki šmihelske obrambe, ki pa je drugače igrala dobro, je uspelo domačinom povesti na 1:0. V drugem polčasu so bili Šmi-
PODLIGA VZHOD:
1. Wietersdorf	14	10 2 2 27:9	22
2. Mostič	14	9 3 2 28:15	21
3. Dobrla vas	14	8 4 2 24:11	20
4. Treibach	14	8 2 4 38:21	18
5. Št. Andraž	14	5 7 2 20:13	17
6. ASK	14	6 5 3 23:21	17
7. Št. Lenart	14	5 5 4 19:22	15
8. Klopinj	14	2 8 4 14:18	12
9. Šmihel	14	5 2 7 17:29	12
10. Ruda	14	3 5 6 16:20	11
11. Št. Vid ob G.	14	3 3 8 22:29	9
12. Frantschach	14	2 4 8 11:27	8
13. ASV	13	2 3 8 14:25	7
14. KAC	13	1 3 9 9:22	5
helčani v terenski premoči in imeli nekaj odličnih možnosti za zadetek, napadalci pa enostavno niso imeli sreče. Tudi drugi zadetek so si dali Šmihelčani sami in s tem nesrečno podlegli domačinom v Št. Andražu z 2:0
Bilčovs premagal Št. Jakob
Bilčovs — Št. Jakob 2:1 (1:1)
Bllöovs: Čeplak 5, Glantschnig 4, Schellender 4, Kuess 4, Partl 4, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 4, Ouantschnlg 4, Krainer 5, Pesjak 4
Bilčovs, 500 gledalcev Sodnik: Wulz (dober)
Strelci: Krainer (9., 82.), oz. Koller (3.)
Nad 500 gledalcev se je zbralo v nedeljo na bilčovškem igrišču, da bi po dolgem zopet videli zmago domačega moštva.
Že v tretji minuti je Šentja-kobčan Koller iz prostega strela povedel na 1:0. Št. Jakob pa je bil res samo ob začetku tekme boljši, nato pa so prevzeli iniciativo Bilčovščani in bili skoraj vso tekmo v terenski premoči. Moštvo je tokrat igralo s precej spremenjeno postavo, Gusti Zablatnik zaradi poškodbe ni Igral, prvič pa Je branil v golu Čeplak, ki pa je bil prav gotovo junak tekme. V odlični formi pa je bil tudi Krainer, ki je z dvema zadetkoma odločil tekmo.
Pohvala pa velja celotnemu moštvu, ki se je odlično borilo in s tem zasluženo osvojilo obe točki na domačem Igrišču proti vodečemu na lestvici.
Dal je dva gola: Krainer.
PODLIGA ZAHOD:		
1. Št. Jakob	14 8 5 1 22:12	21
2. Borovlje	14 8 3 3 29:16	19
3. Dellach	14 6 6 2 24:12	18
4. Lendorf	13 7 2 4 24:15	16
5. Rožek	13 7 2 4 17:14	16
6. Baško jezero	14 5 4 5 18:18	14
7. Llenz	13 4 5 4 23:27	13
8. Weißenstein	14 3 6 5 22:17	12
9. Radenthein	14 5 1 8 22:24	11
10. Brnca	12 3 5 4 13:17	11
11. Obermillstatt	14 2 7 5 15:22	11
12. Treffen	14 3 4 7 15:25	10
13. Bilčovs	14 3 4 7 15:25	10
14. Trlstach	13 2 4 7 10:26	8
Tekma SAK V soboto, 10.11.1987, ob 14. uri SAK — WAC na igrišču ASV!
Martin Hobel v dvoboju z Globa-šanom Micheuem, ki je bil med najboljšimi svojega moštva. Tekma se je končala neodločeno z 0:0.
SAK igral v Irschenu ofenziven nogomet kot .že dolgo ne
Kapetan SAK Velik: gol iz 30 metrov — SAK je spet navdušil
Proti zadnjemu na lestvici ASKÖ Irschen je SAK slavil prepričljivo zmago in je prišel vodečim na lestvici že zelo blizu. V soboto pride v Celovec WAC s Schoppit-schem. V tej tekmi se bo gotovo mnogo odločilo, kdo bo igral vigredi za prvo mesto.
Galo, Hanser, Velik — dali krasne gole
Irschen — SAK 2:4 (1:2)
SAK: Dalanovič 4, F. Sadjak 4, Stern 4, Woschitz 3, A. Sadjak 5, Kreutz 4, Velik 5, Galo 4 (70. Ku-rasch), Čertov 3, Pihorner 3, Hanser 5;
Irschen, 100 gledalcev Sodnik: J. Ebner (zelo neobjektiven, vrsto nerazumljivih odločitev; le redko na višini žoge — kondicijske pomanjkljivosti) Strelci:	Benedikt (16.,	73.
enajstm.) oz. Pihorner (17.), Galo (38.), Hanser (60.), Velik (70.)
Kapetan SAK Marijan Velik je odigral najboljšo tekmo v prvenstvu in SAK je jasno premagal Irschen. Kapetan Velik je bil izredno razpoložen, boril se je za vsako žogo in tako mu je potem zelo veliko uspelo, mdr. je poslal žogo iz 30 metrov v gol.
Zadnji na lestvici Irschen je sicer že v 16. minuti šel iz enajstmetrovke v vodstvo, toda ta gol je šele poživil igro SAK. V sredini je vzel igro v roke Marijan Velik, ki je igral pravzaprav levega napadalca.
Po dolgem je Velik spet igral vlogo režiserja v moštvu, v 70. minuti mu je uspel celo krasen gol iz 30 metrov. Kakor vedno dobro razpoložen je bil v Irschnu spet Arthur Hanser, katerega so domačini držali le s prekrški. Po lepi podaji Kreutza je tudi on krasno premagal vratarja Irschna. Ostala dva zadetka za SAK sta dala Pihorner z glavo in Erwin Galo, ki je uspešno zaključil solo čez polovico igrišča. Oba zadetka domačinov pa sta padla iz enajstmetrovk, sodnik Ebner je hotel videti kar dvakrat prekršek z roko v kazenskem prostoru, če bi bil Irschen nekoliko boljše moštvo, bi s pomočjo neobjektivnega sodnika prav gotovo odnesel vsaj točko, saj je SAK oškodoval še dodatno za enajstmetrovko, ko so Kura-scha podrli v kazenskem prostoru.
Zelo razveseljivo je bilo v Irschnu videti, s kakšnim veseljem so igrali slovenski nogometaši, katerim je uspela vrsta lepih akcij in kar štirje zadetki. Nedvomno je
bila to odlična reklama za tekmo proti WAC, na žalost pa seveda niso bili navzoči navijači SAK, katerih pomoč bo SAK v soboto vsekakor potreboval, saj je WAC poleg Lienza najboljše moštvo v ligi.
REZERVA
Irschen — SAK 0:3
Gole za SAK: Krištof (2), Pasterk Jasna zmaga za SAK, ki je v zadnjih osmih tekmah napravil že petnajsto točko. V tej tekmi se je težje poškodoval mladi talent Adrian Kert, Repi Pasterk (17 let) pa je prvič že sedel na rezervni klopi prvega moštva.
Izžrebanje za 3. kolo avstrijskega pokala bo v sredo, 12. novembra. Bralci Našega tednika lahko od 15. ure naprej zvedo, kdo je nasprotnik SAK.
Kličite na Naš tednik, tel.: 04 63 / 51 25 28/25, 26, 28.
KOROŠKA LIQA:
1. Lienz	14	9 2	3 37:13 20
2. Hypo WAC	14	8 4	2 30:15 20
3. Trg	14	7 3	4 36:25 17
4. Breže	13	7 3	3 22:11 17
5. SAK	13	7 2	4 22:13 16
6. Matrei	14	6 4	4 26:19 16
7. Pliberk	13 4 6		3 26:21 14
8. Šmohor	14	5 4	5 22:23 14
9. Št. Vid ob G.	14	4 5	5 9:26 13
10. Wolfsberg	13	5 2	6 15:29 12
11. VSV	14	4 2	8 22:27 10
12. Magdalen	1^	1 3 4	7 12:22 10
13. Mölltal	V	13 3 8 12:19 9	
14. Irschen	14	1 2	11	9:37 4
1. RAZRED D:			
1. Velikovec	14	20 1	3 24:15 21
2. Žitara vas	14	8 4	2 17:8 20
3. Sele	14	8 4	2 24:19 20
4. Žrelec	14	8 3	3 32:12 19
5. Sinča vas	14	7 2	5 22:11 16
6. Galicija	14	5 4	5 18:14 14
7. Železna Kapla	14	7 0	7 25:24 14
8. Grebinj	14	5 4	5 18:19 14
9. Št. Pavel	14	6 1	7 22:25 13
10. Podkrnos	14	4 5	5 13:16 13
11. Metlova	14	4 4	6 16:23 12
12. St. Stefan	14	4 4	6 18:28 12
13. Globasnica	14	0 4	10 13:30 4
14. Reichenfels	14	1 2	11 17:35 4
£
^ v
r<*:
Kapetan Marijan Velik je spet v formi: gol iz 30 metrov
Naš tednik — Vaš prijatelj
„Le“ točka za Selane v Globasnici
Globasnica — DSG Sele 0:0
Globasnica: Kaiser 3, Mlcheu 4, Hutter 4, Sadjak 3, Schatz 3, Vav-če 3, Modre 3, J. Mlcheu 3, Thon-hofer 4, Pajančič 3, Petjak 3
Sele: M. Oraže 5, Jakopič 3, Užnik 3, K. Hribernik 3 (60. Fera 0), N. Hribernik 3, Oraže 3, Urban 3, Wieser 3, Hobel 3, Travnik 3, Gregorič 4
Globasnica, 150 gledalcev Sodnik: Olsacher (poprečen)
Že v peti minuti je zapravil odlično možnost Martin Hobel, ki je z glavo poslal žogo mimo nasprotnih vrat. Selani so tokrat v sredini igrali zelo slabo in prišli samo do treh odličnih možnosti in niti teh
niso znali izkoristiti. V drugem polčasu pa je selski vratar Milan Oraže obvaroval moštvo pred porazom; nekajkrat je odlično branil in s tem zagotovil Selanom več kot srečno točko. Na splošno pa so Selani tokrat zelo razočarali, le redko so pokazali lepe akcije in podaje, igra se je pretežno odvijala v sredini, kjer pa ni bilo igralca, ki bi bil v stanju tekmo vzeti v roke in jo pomiriti.
Za Globašane pa je bila to četrta točka v jesenskem prvenstvu in to ravno proti Selanom, ki se nahajajo na vrhu lestvice. Za Globašane pa je to bil uspešen pričetek vigrednega dela prvenstva, v katerem se bodo skušali rešiti izpada.
Sele: drugo mesto v B-ligi
Ženska ekipa DSG Sele igra v državni B-ligi naprej zelo uspeš-• no. Pretekli konec tedna je trojica Oraže/Travnig/Fojkar sicer prvič zgubila tekmo prvenstva, toda že v nedeljo so Selanke premagale Globus Dunaj in so si s tem zagotovile več kot presenetljivo drugo mesto po prvem delu prvenstva. V sedmih tekmah so Selanke osvojile kar šest zmag. Trener in sekcijski vodja Mirko Oraže je bil s potekom sezone izredno zadovoljen, in upa, da bo trojica vigredi le osvojila še prvo mesto.
DSG Sele — Oberndorf 2:6
Nadja Fojkar (2)
DSG Sele — Globus Dunaj 6:2
Fojkar 2, Travnig 2, Oraže, Fojkar/Travnlg
DSG Sele organizator tekme evropske lige
Namiznoteniška sekcija DSG Sele pod vodstvom Mirka Oraže-ta bo v torek, 10. novembra, izvedla tekmo evropske lige med Avstrijo in Belgijo. Tekma bo ob 19.url v športni dvorani v Vetrinju. Organizatorju Mirku Oražetu je s tem uspelo spet enkrat dodatno poživiti koroško namiznoteniško sceno, seveda pa je kot organizator prišlo v ospredje tudi društvo DSG Sele.
Boks: Franci Wieser avstrijski vice-prvak
V srednji kategoriji je koroški prvak Franci Wieser prišel v finale na avstrijskem prvenstvu v Gmundnu. Wieser, ki bi smel nastopati še pri juniorjih, je v prvem boju premagal Kodirna 5:0 po točkah. Tudi v drugem boju je Wieser zmagal po točkah 5:0 proti petkratnemu avstrijskemu prvaku Miillerju. V tem boju pa se je Wieser poškodoval na levi roki, ki je za Wieserja zelo važna. Čeprav je bil poškodovan, je Wieser premagal favorita Müllerja. V finalu potem Wieser seveda ni mogel boksati z vsemi močmi, saj ga je močno bolela leva roka. Njegov nasprotnik Jud je zmagal po točkah 4:1, kljub temu
pa so si bili eksperti na jasnem, da je Wieser trenutno najboljši avstrijski boksar v srednji kategoriji. Za kvalifikacijo za Seul pa bi moral Wieser zdaj na turnirje v Stok-holm/Oslo/Kopenhagen, manjka pa precej finančnih sredstev.
Martin Rupitsch na Koroškem ne bo več sodil
Znani zvezni sodnik Martin Rupitsch odslej ne bo sodil več tekem na Koroškem. Zakaj? V tekmi med VSV in Ma-trei je Rupitsch izključil Beljač-ana Kreulitsch, ker ga je ta zmerjal, da je „Kasperl“. Odbor za prekrške pri KFV pa je obsodil Kreulitscha le za 1 tekmo pogojno, kar je nedvomno dodatna žalitev sodnika. Sodnik Rupitsch je zaradi tega v pls-
Martin
Ruppltsch
mu sporočil KFV-u, da tako dolgo ne bo sodil več tekem na Koroškem, dokler ne bo slučaj popolnoma razčiščen.
Biljard: SBK igral neodločeno
Slovenski biljardisti so pričakovali v drugem kolu prvenstva jasno zmago v Althofnu, toda prišlo je drugače. Tekma se je končala 4:4, neodločeno, manjkajoči trening se je igralcem le precej poznal. Za SBK so točkovali: V. Kušej 2, Krištof in Puckel. SBK kljub temu vodi naprej na lestvici s tremi točkami. Naslednje kolo bo SBK igral v Sinči vasi.
Minuli petek, 6., in soboto, 7. novembra, so v glavnem mestu slovenske Štajerske — v Mariboru — potekali letošnji Koroški kulturni dnevi. Vsakoletni KKD, ki se vršijo v prvi polovici novembra in katere organizirata Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza, so postali važen sestavni , del kulturne izmenjave in povezave med Mariborom in Koroško. Medtem ko se je lani predstavila občina Pliberk, pa je bil letos v ospredju Celovec in njegova vloga za slovensko narodnost na Koroškem.
Razstava Valentina Omana v starem salonu Rotovž
Koroški kulturni dnevi v Mariboru
Vrsta prireditev se je začela s predavanjem univ. prof. dr. Petra Gstettnerja v petek dopoldne na pedagoški fakulteti o temi: „Vprašanje narodnostnega ločevanja in premagovanja nacionalizma na Koroškem". Predavanju je prisluhnilo nad 60 študentov in nekaj profesorjev pedagoške fakultete. Zanimivemu predavanju je sledila živahna diskusija, pri kateri so sodelovali predvsem študentje.
Zvečer istega dne je bilo v prostorih starega salona Rotovž odprtje razstave del akademskega slikarja Valentina Omana. Razstavo, katero si je ogledalo mnogo ljubiteljev slikarstva, sta odprla likovni kritik dr. Ivan Sedej in podpredsednik Skupščine mesta Maribor Matija Malešič. Dr. Sedej je še posebej poudaril Omanovo veliko delo v cerkvi na
Plešivcu. Likovni razstavi pa je v poročni dvorani mariborskega Rotovža sledilo predvajanje filma „Živimo v Celovcu“. Z zanimanjem so navzoči sledili informativnemu filmu, kar so pokazala številna zastavljena vprašanja. Dr. Franc Merkač pa je nato še predaval o temi: „Slovenci v Celovcu“, učitelj Franc Kukoviča pa o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Po obeh predavanjih se je razvila zanimiva diskusija.
Igralska skupina „Oder Mladje“ je istega dne ob 19. uri uprizorila „Dumo“ na odru naravoslovne šole Miloša Zidanška.
V soboto dopoldne sta v prostorih Mariborske knjižnice brala svoja dela dr. Franc Merkač in Andrej Kokot, kjer ju je pozdravil predsednik društva pisateljev Janez Švajncer.
Popoldne pa je bil v prosto-
rih mariborskega „Večera“ razgovor urednikov s predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij. Na uredništvu „Večera“ so koroške goste — predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, tajnika ZSO dr. Marijana Sturma in tajnika SPZ dr. Janka Malleja — sprejeli glavni urednik Drago Simončič in uredniki Zarja Pahor, Borko Dekorte in Vili Vuk. Razgovor je tekel v glavnem o trenutni politični situaciji in o dvojezičnem šolstvu na. Koroškem.
Vrh KKD v Mariboru pa je bila osrednja prireditev „Slovenci v Celovcu“ v dvorani Union v soboto zvečer, kjer so nastopili: MePZ „Jakob Petelin Gallus“, MePZ Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, sestri Eda in Silvija Velik in skupina „Veritas“. Množico poslušalcev, ki so napolnili veliko Unionovo dvorano, je poz-
dravil predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru Janko Küster. V povezavi je Miha Vrbinc predstavil Celovec in njegovo vlogo v zgodovini slovenstva. Te osrednje prireditve so se iz Koroške med drugimi udeležili tudi:	predsednik
NSKS dr. Matevž Grilc, tajnik ZSO dr. Marijan Sturm, tajnika K KZ in SPZ Nužej Tolmajer in dr. Janko Malle in zastopnik ZSZ dipl. trg. Joža Habernik.
Vse prireditve pa so z mariborske strani spremljali predsednik Mestne zveze kulturnih organizacij prof. Janez Karlin, prof. dr. Mirko Križman in režiser Tine Varl.
Na zaključni večerji, na katero so bili povabljeni vsi gostje iz Koroške, je spregovoril prof. Janez Karlin prisrčne in spodbudne besede za nadaljnja medsebojna srečanja.
Jozej Perč