299
Naši dopisi.
Iz Logatca 10. sept. — Na dan praznika Malega Šmarna je pri prvi maši gosp. župnik Markič oznanil, da je Ljubljanska čitalnica poslala 300 gold., katere bode nje odbornik gosp. Fr. Dren i k dopoldne v farovži razdelil. Oznanjeno pa je tudi bilo, da je dobro znana Souvanova štacuna v Ljubljani poslala 200 novih kocev pogorelcem v dar, ter da se bodo ob enem tudi ti koci delili. V odločenem času so se po-gorelci zbrali. Po imeniku klicani so pristopili in sprejemali iz rok gosp. Drenika novčiće in iz rok gospoda župnika koce z veliko hvaležnostjo. Zlasti gorka odeja bila je siromakom tako všečen dar , da smo v mnozih očeh videli solze hvaležaosti in veselja. Ne eden ni sprejel daril, da bi ne bil izrekel: Bog povrni stokrat usmiljenim dobrotnikom ! Naj blagovolite to zvedeti si. čitalnica Ljubljanska in pa čast. štacuna Souvanova.
Iz Logatca 11. sept. — Si. čitalnica Postojnska in Loška ste mi lepe darove, prva 172 gold., druga pa 70 gold. 35 kr. za naše uboge pogorelce poslali. Za-hvalujem se tu očitno v imenu pogorelcev za blago so-čutnost vsem ča3titim dobrotnikom v naši nesreči.
Matej Markic, fajmošter.
Iz Ljubljane. — V zadnjem našem listu smo rekli, da občni zbor banke „Slovenije" 28. dne t. m. bo jako važen , ker bode šlo za to, ali naj delničarji še doplačajo in koliko, da likvidacijski odbor s privzetimi novci, ki jih iztirja od dolžnikov agentov in druzih in pa jih skupi iz prodanih hiš, more do konca dognati svojo nalogo. Ako na tej poti, ki se likvidacija imenuje, ni moči ugotoviti bankinih zadev, pride premoženje njeno v konkurs z vsemi jako neugodnimi nasledniki tudi za delničarje, ki so po občni kupčijski postavi in pravilih nesrečne banke „Slovenije" vezani, delnico vsako poplačati do 200 gld. Tega, žaiibog, velika večina delničarjev ni< vedela, ki slovensko in nemško tiskanih pravil bankinih še brala ni, in je verjela agentom, zlate gore jim obetajočim. Al nevednost postave nikogar ne odveze dolžnosti, ravnati se po njej. — Da pa bralci naši izvedo dotične §§. občne kupčijske postave , ki delničarje silijo, da ,,morajo z roko v oginj" ali kakor Nemec pravi „in den sauern Apfel beUsea", navajamo jih tukaj:
§. 223. občne kupč. postave se glasi tako-le: „Ke-dar se delnice Da ime delničarja glasijo, takrat veljajo za delniško društveno kupčijo (Comandit-Geseilschaft) dane dpločbe o vpisanji delnic v delniško knjigo družbe in o njih prepisu (§§. 182. 183.) tudi za druge. Dokler znesek delnice ni popolnem vplačan, je delničar po prepisu svoje pravice na kakega druzega dolžnosti zaostalega plačila le takrat oproščen, če družba novega delničarja na njegovo mesto sprejme in njega oprosti plačila. A tudi o tem slučaji ostane izstopivši delničar po znesku zaostanka za vse do onega časa od družbe na-se vzete dolžnosti še za leto in dan od dneva izstopa svojega pomoćno (subsidiarno) zavezan."
§. 184. se glasi do besede tako: „Dokler znesek akcije ni popolnem vplačan, ostane prvi lastnik njen za vplačanje zaostanka družbi zavezan; družba ga te dolznqsti ne more pdvezati.".^.   A *- «      -^         ^c /
•  -/*" p2^'Mp^^^x^o^'tl)^f^XrdUlX'rf'/ dru/binim namenom in spolnovanju njenih dolžnosti več donesti kakor oni znesek, ki je po pravilu (statutu) za ,  delnico odločen."                             „-"                     ..
§. 5. bankinih pravil pa pravi: „Po popolnoma vplačanem znesku delnice se medčasni list nazaj vzame" itd.
Po vsem tem tedaj ni dvombe, da delničar hote ali nehote (z lepa ali po sodniški poti) mora, če treba, doplačati do 200 gold. za vsako delnico; al znesek doplačila odločiti ima pravico le občni zbor. In zato bode — kakor smo rekli — velike važnosti prihodnji občni zbor, kateremu naj se noben delničar ne odtegne, da oni dan sam vpride v Ljubljano. Zato naj pridejo tudi gospodje iz Stajarskega v obilnem številu, kajti v Cel j i se je rodila banka „Slovenija", katere pogreb ima biti v Ljubljani. „Novice" imajo dobro vest, da se že leto in dan borijo za prid delničarjev in nam se nikakor ne more očitati, da bi mnogih delničarjev krvavi denar radi sipali v žakelj brez dna. Ce pa zdaj delničarjem pred oči stavijo res sila zo-perno postavo, storijo to zato, ker ne smejo kakor noj glave potakniti v pesek, da ne bi videli nevarnosti, ako bi vlada, nadzornica bank, postala kuratorica. Gospode likvidacijskega odbora pa živo živo prosimo: naj že ene dni pred občnim zborom vsaj bolj izvedenim delničarjem pošljejo natančen izkaz aktivov in pasivo v bankinih, pa ne v hieroglifih, ki jih prost gospodar ne razume, ampak izkaz jasen, vsacemu razumljiv in — resničen! — O pogajanji z bajko „Donau" nam ni nič znano.
—  Za letošnje leto se zemljiškega (gruntnega) davka kmetom na Kranjskem, ki so a tem davkom preobloženi, odpiše 69.547 gold.
—  V soboto se je tudi svitli cesarjevič Rudolf skozi  Ljubljano v Miramare peljal.
—  Gosp. Jan. Mah k o t, dozdaj namestnik okrajnega glavarja v Crnomlji, je zdaj definitivno imenovan za Crnomeljskega c. k. okrajnega glavarja.
—  (Sejm), ki se je začel v pondeljek , ni štacu-narjem ugoden; bilo je le malo kupca. Živine (goved in könj) so pripeljali veliko; čeravno jim je cena bila nizka, vendar ni bilo veliko kupčije. Na od nekdaj navadnem čebelarskem trgu „pred mostom" se je določila cena medu po 22 do 23 kraje. funt. — Imenuje se ta sejm navadno „češpljev sejm"; kako majhen je letošnji pridelek tega sadja, kaže to, da se ni lahko več kakor po 6 češpelj dobilo za krajcar.
—    Domorodci naši mislijo, da gospod K. Klun baron Ravbarjev beneficij že davno mirno vživa. Kaj Še! Baron Ravbar je vrednega gospoda res dostojno prezentiral , toda knezoskof dr. Pogačar ne akceptira imenovanja, marveč zahteva, naj patron namesto neljubega mu g. Kluna zato prezentira preljubljenega mu Poldeka ali nekoga druzega. To je faktum. Nadjati se je, da gosp. baron ni trst-veternik in da pozna pravice svoje. Ubogi mučenec Klun pa se bori za žive in za mrtve , ne le za-se , ne le za one tridesetere po „Tagespošti" ovadjene duhovnike, marveč za vse, kajti bori se za načela pravice, katera nazadnje zmaga, dasi je borba ta bridka, že prebridka!
—    Malo dni še , in Kranjsko popusti častiti dosedanji g. špiritval K. Heidrih. Žrtvoval je vse, več kot je imel, in sedaj hoče še sam sebe v samostan. Obeno spoštovanje vzame blagi gospod seboj. Pravijo, da hočejo še drugi nekateri duhovni za njim. Zakaj? Morebiti uganjke te zastavice ni težko najtiofMi pa želimo, da taki gospodje ostanejo domä in da tudi g. Heidrih naj se skoraj povrne ter dela na dajj& \,P,rid notrebnih^svoiih roiakov.L>L^o , y^**?-**   ?<
6 Y - W^fTö X u &* pWg^rö&fifMrf^^
je od mrtvuda zadet danes ponoči v Gradcu urnrl.^. '
—   Na novi železnici  med Divačo in P ulje m so^
ÄkkAfe^
se tako dobro,   da  se 20.  dne t. m. ta železnica odpre za občno rabo.
— 30 v Celovcu interniranih Turkov so v soboto ponoči po železnici skozi Ljubljano v Trst peljali, od kodar po parobrodu gredo v Antivari v Albanijo.
— (Pobirki iz časnikov.) „Slovenec" je bil pretekli teden dvakrat zasežen, v enem mesecu pa se mu je to menda že petkrat zgodilo. V Četrtek je bil zasežen še celö „Tagbiatt" — dokaz , da je tiskovna svoboda pri nas res velika. — „Tagblatt" se je spravil z vso silo nad prof. Suklje-a, izdeloval ga je z drugimi profesorji vred, ki niso Simave ali Heinrihove vrste, da so kar cunje krog letele. To je storil zato, ker mu prof. Suklje v želodcu leži iz dveh vzrokov: prvič je priporočan za uda deželnega šolskega sveta, drugič pa je prijel „Tagblatt" pri okrajni sodniji in ga prisilil k preklicu neke nesramne laži, katero je o prof. Sukljeju iz denuncijativnega namena izmislil. Zato je šel „turški list" in ga jel trgati po svoji grdi pobalinski navadi. — Sicer pa se po mestu za gotovo govori, da bo ,/Tagblatt'' nehal izhajati. Bo pač veliko črnih frakov in florov na pinjah. Kaj bodo pa počeli Turki, katerim je zdaj tako zelo treba prijateljev , če jim ta zaveznik tako nenadoma umre! Gotovo bodo iz Carigrada poslali kako deputacijo k pogrebu.
300