Kaj ovira dober uspeh v ponavljalnici; kako bi se mogla ista preustrojiti, da bi dosegla svoj namen? 7)|tejvepetitio mater studiorum" bilo je skoraj gotovo načelo, da je že politična šolska ustava v svojem § 311. zapovedala nedeljsko šolo kot ponavljalnico in nadaljevalnico eleraentarnih naukov. V bistvu svojem se omenjena nedeljska šola ni dosti razločevala od sedanje ponavljalnice; bila je celo v nekojih določbah strožja, ker obisk iste je bil zapovedan do spolnjenega 15. leta. Namen pa ji je bil poleg ponavljanja v branji, pisanji in računstvu eminentno praktičen: naučono dejanskim potrebam poznejšega življenja učencev prirediti. Trajala je vse šolsko leto ob nedeljah in praznikih vselej po 2 uri. In sedanja naša ponavljalnica? Znan nam je vsem deželni zakon od dne 28. svecana 1874. ]., s katerim so se v naši deželi vpeljale ponavljalne (nadaljevalne) šole. Odveč bi bilo tedaj o nravnavi iste govoriti, sosebno ker v sedanji obliki nikakor ne zadostujejo svojemu namenu. Tožbe o ponavljalnicah so pač iste starosti ž njimi samirai. Tožilo se je o starih nedeljskih šolah, toži se — in po pravici — o sedaj vpeljanih ponavljalnili šolah. Kje so vzroki? Rekel sem začetkom, da je bilo ponavljanje glavno načelo ustanovitvi takih šol. To je bilo le del cilja, kateri se je šele z nadaljevanjem in praktično viporabljivostjo tvarine doseči mogel. Tedaj na praktieno življenje ima ponavljalnica (nadaljevalnica) pripravljati; biti ima nekaka posredovalka med ljudsko šolo in vstopom v življensko šolo, ob jednem pa namestilo za 7. in 8. šolsko leto. Ali pa naša sedanja ponavljalnica zadostuje tem zahtevam ? Nikakor ne. Preveč nepraktično je urejena, da bi mogla doseči ta cilj. Nepraktična ureditev iste je tedaj prva in glavna hiba, ki ovira dober uspeh in s to se hočem najprvo baviti. § 2. deželnega zakona od dne 28. svečana 1874. 1. veleva, da se imajo v ponavljalnici (nadaljevalnici) vsi predmeti ljudske šole ponavljati, nadaljevati in uglobljevati. Ne glede na to, da bi bilo naravnost nemogoče, če se ozira na število ur, da bi ponavljali n. pr. telovadbo, nadaljevali risanje ali uglobljevali pouk v petji, nas že priprosta meritev učnih ur z učnimi predmeti dovede do spoznanja, da uspešen pouk pri toliki obilici predmotov nikakor ni mogoč. Ako pomislirao, da iniajo dečki vsega skupaj okroglih 90, deklice 45 ur na leto ponavljalnice, dobimo prav lahko čas, ki je odloeen vsakemu predmetu za ponavljanje, nadaljevanje in uglobljevanje. Facit: za dečke 8, za deklice 4 ure na tecaj. A nemščine niti računil nisem v število predmetov. Dobili srao tedaj število ur, koje niti za ponavljanje posamienih predmetov ne zadostuje, kje naj se dobi poteni čas za nadaljevanje in uglobljevanje? Račun ta narejen je pa povsem preoptimistično. Ponavljaj, nadaljuj z vsemi! Ponavljaj in nadaljuj z otrokora, ki je jedva zadostil § 21. državnega zakona od dne 14. vel. travna 1.869. 1., skrbi, da ne pozabi čitanja, pisanja in računanja — ponavljaj in nadaljuj pa tudi z dečkom, ki je najvisji razred, oziroma oddelek v vseh predmetih dobro dovršil. Kako ? Ob jednem ? Ni mogoče, že zaradi različne mere njihovega znanja ne. Tedaj pa v oddelkih! Prej izraounimo število ur; za vsak predmet deli se sedaj v 2 polovici, tedaj v najugodnejšeni slučaji neposrednega pouka za vsak predmet 4 oziroma 2 uri. Številke so govorile. Jemljimo še v poštev, da nekaj ur izpade, da učenci prišedši iz različnih oddelkov prinašajo seboj različne knjige ali celo nič, dobimo učno podobo, ki inia nevarno podobnost s tipanjem v temi. Obilica predmetov in različno znanje učencev sta tedaj kamena, ob katera se vsak uepeh v ponavljalnici razbije. Cudno je sploh, da se zahteva v ponavljalnioi ponavljanje in nadaljevanje v s e h predmetov raed tem ko dopušča prej oraenjeni § 21. izpust iz šole, da se je otrok naučil le verouka, čitati, pisati in računiti. Pač prečudna harmonija to! Očevidno je vender, da ni niogoče z otrokom predmeta, kojega se niorebiti niti ni učil, ponavljati ali celo nadaljevati in uglobljevati. Branje, pis a n j e in r a č u n a n j e bodo naj torej predmeti ponavljalnice. Tako bi bile ponavljalnice praktično za poučevanje prirejene. Rekel sem pa, da samo ponavljanje ni jedini cilj ponavljalnic (nadaljevalnic); iste imajo marveč tudi nalogo: 1.) naučeno praktičnim potrebam poznejšega življenja prirediti; biti imajo 2.) posredovalke med ljudsko šolo in vstopom v življensko šolo in 3.) namestilo za 7. in 8. šolsko leto. Da rešimo 1. in s to vred tudi 2. zahtevo povsem pravilno, treba nara je pomisliti, da ostanejo učenci naših ponavljalnic skoraj brez izjerae kmetovalci, bodisi že gospodarji ali pa hlapci, deklice pa gospodinje. Decki tvorili bodo tedaj stan, koji je steber države in deklice imajo postati gospodinje, o katerih veli pregovor, da podpirajo tri hišne vogle. Treba tedaj tem otrokom dati za njih bodoči stan potrebno stanovsko omiko. Vsakemu stanu narareč treba: 1.) Obcne omike, 2.) stanovske omike in 3.) nadaljne izobražbe. Občno oraiko pridobe si naši otroci v vsakdanji ljudski šoli s tem, da si prisvoje fundamentalne znanosti: branje, pisanje in računanje. Kje pa dobiva kmetski stan, o katerem pravi Američan Corey, da zahteva raed vsemi stanovi najvišjo mero vednosti, prepotrebno stanovsko omiko? V ljudski šoli ne; tu dobiva, kakor že receno, le najpotrebnejšo občno omiko. Mar li na kmetijskih šolah? Stevilo učencev v kmetijski šoli na Grmu nas pouči, koliko ooetov zmore stroške za tako šolo. Tedaj kmetski stan nima v svoji masi prilike si prepotrebne stanovske omike pridobiti. ,,Stillstand ist Riickschritt". Upogni drevo dokler je mlado! — Kaj čuda tedaj pri takih razmerah, da se kmečki stan v svoji večini drži s čudovito trmo zastarelih principij. Ako tedaj naučeno t. j. branje, pisanje in računstvo prikrojimo praktičnim potrebam poznejSega kmetovalca, bodoče gospodinje, rešili smo prvo zahtevo, katera obsega saraa v sebi že drugo terjatev praktieno urojene ponavljalnice, da je namreč posredovalka med ljudsko in življensko šolo. Toda mi ne smemo ponavljalnice smatrati za kmečko strokovno šolo. Ponavljalnica (nadaljevalnica) irna biti po naših šolskih zakonih tudi namestilo za 7. in 8. šolsko leto. Nikakor ne smemo tedaj gojitve blagih čutov in idej, kakor tudi drugih predmetov popolnoraa zanemarjati ali celo opuščati. Skušalo se je z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol tej potrebi v okom priti. Kako je s takimi šolami v nas, ni rai treba praviti. Razven tega, da take šole niso obvezne, tedaj pogrešajoče potrebne garaneije za dober uspeh, je še mnogo drugih neprilik, ki ovirajo, oziroma otežujejo ustanovitev istih. Ponavljalnice pa v povedanern zmislu urejene, bi vsestransko zadostovale. Naj sledi tukaj ncni načrt za dečke v ponavljalnicah: 1.) Citanje (2 uri na toden): Poučni sestavki iz kmetijstva: Zemlja. Njeno izboljševanje. Gnoj. Kmetijska orodja. Pridelovanje žita, sočivja, predivnatih rastlin; okopavin. Detelja. Kmetijsko kolobarjenje. Oskrbovanje travnikov. Sadjereja. Načela umnega gozdarstva. Živinoreja. Cebelarstvo. Po vinorodnih krajib tudi vinarstvo. Bolezni in sovražniki kmetijskih rastlin. Varstvo ptičev. Kmetijstvu koristne živali. (Popisi naj so kar moč kratki). Kmetijske postave. Državne osnovne postave. Kranjski obeinski red v bistvu. Delokrogi županstev, krajnih šolskih svetov, okrajnih cestnih odborov. Dedinska pravica. Zemljišna knjiga. Poselski red. Denar. Prva pomoč pri nezgodah. Kranjsko, Avstrija (kronovine z glavnimi mesti in pridelki). Najimenitnejše države v Evropi. Deli sveta. Razvoj in naraščanje naše monarhije. Franoišek Jožef I. — Pri sestavljanji teh beril bi se moralo vedno ozirati na to, da pobajajo ponavljalnico tudi učenci, ki o realijah niti pojnia niniajo. 2.) Spisje (1 uro na teden): pisma, spricevala, dolžni listi, pobotnice, testamenti, najvažnejše uloge na gosposke. 3.) Računstvo in geometrija (1 uro na tedon): Sklepovni obrestni in gospodarski računi. Gospodarski zapiski. Posebno naj se vadi računanje na pamet s prehitljeji. Telesnina prizme, valjarja, soda. Ako mogoče tudi: ploskev tri- in čveterokotnikov in kroga. Merjenje zeraljišnih kosov s palico in verigo. (Konec prih.) Št. Primožič — Postojina.