St. 65.
V Trstu, v soboto 14. avgusta 1886.
Tefcaj XI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»t	te I
x tbm\m	» L" v,ftBO tr§š9 ln	o noiudne. Cen« u tm
mlogo Tel i* polu Ima 3 »I. SO kr., za ietrt leto a gl. Ttt kr - Sama nri-
•on.- ane t gl RO kr celo !et0. _ Po«n,«ne	pri ooravnilK«
n ttra&iua t Trati po S. kr., » UrlU in v Aji.vHl.l no « kr. - tfvotitn,, r£u-m»cij» *p inaarat« prejema 0»r.y||U., »U Twfnti,,Hlvl <l,fc«r»»	''

#-	** poltljajo Vrrtilitvi • vi« Tarrset*« »Nuora Tlpografta;« ▼aakmoraM«
tranklran. Rokopisi poeebne vrednotil ee ne vraSajo. - Inurttt frasa« vrele nataa-ni^ m poslanice) se zaraftunijo po pogodbi - prav <sen6; pri kratkih oslaelh m 4robnla' arkatni se pladnje za vsako besedo 2 ki
Uravnanje jezikovnega praganja v Avstriji.
(Koneo.)
Učenje druzega deželnega jezika bi torej na vsak način mogočno pospeševalo spravo avstrijskih narodov.
Uprav zato pa ne moremo razumeti, zakaj ee sedanja vlada, ki se zove vlada enakopravnosti in sprave, ae peča s tem prašanjem, zakaj ta -vlada sama ne sproži praktičnega izveden ja § 19 temeljnega zakona.
Vidi se celo, da se Se vedno noče odjenjati od ponemčevalne tradicije, katero je sedanjo ministerstvo po nekakem podedovalo od drugih ustavovernih ministerstev. Kaj se prav za prav hoče s tem temporiziranjem ?
—	Hohenvartovo ministerstvo je o Bvojem času kar naravnost veslalo proti enakopravnosti, ono je kmalo po Bvojem nastopu predložilo državnemu zboru in deželnim zborom nekatere zakone, ki so direktno kazali cilj enakopravnosti*
Zdaj vsega tega ni zapaziti, in uprav zato postaje stanje slovanskih poslancev v državnem zboru vodno bolj neznosno, kajti oni so stopili v zbor z mandatom svojih volilcev, katerim so zagotovili, da kaj store za faktično obveljavo enakopravnosti. Igra, katera se zdaj igra, ni posebno fina, ona ne inponira, Se manj pa koga zadovoljuje. — Vlada, ako jej je res kaj na enakopravnosti, morala bi Velikonemcem strgati krinko raz obraza in svetu odkriti, da tako počenjanje ni primerno svobodnim načelom, niti nobenej svetovnej filozofiji.
—	Kajti kedor veruje kaj na svobodo človeka, ta se mora vendar le do neke meje vtikati v zadeve svojega sočloveka; kedor pa hoče proklicati humanizem, vzvišen nad jezičnim in enakimi prašanji, ta pač ne smo siliti
PODLISTEK
Smešno kaznovana radovednost.
(Gašpar M )
Radovednež je drugim kaj sitna nadloga. Le ga srečaš grede Iz .loma, hoče vedeti: kam greš in po kaj. Čs mu pove?, kar hiti, da brzo pove prvemu nasproti prišlemu znancu; k*r radovednež navadno tudi kaj rad raznaia novice. Saj hoče prav zato zvedeti vse, kar hi se bilo zgoditi moglo, da bi oznanil zopet drugim. On prodaja novice, kakor ceno blago, in veseli ga, če mu jih dobrovoljno U kdo odvzeti hoče.
Se ve, pripeti se pa tudi radovednežu, da mu natveze kak burkast šaJjivec katero debelo kosmato, In radovednež jo nese nič hudega ne slute takoj dalje. Plačilo mu je obilo posmehovanj i. Vse to ga vendar malokedaj poholjSa In ne odvadi ga nespodobne radovednosti.
Za zgled, kako včasih radovednež Btakne, bodi ta le smešna zgodbica.
Gospod Jules Favre ju bil najglaso-vitejši pravnik v Parizu. Nekikrat je bil poklican na jug v mesto Toulouse kot zagovornik pred sodnijo. PriSe.iši na železnico stopi Jules Favre v voz. v katerem je sedel nek popotujoč kupčevalec.
Le pa pride človek v tak voz in celo skupaj zadene 8 človekom, ki prerad go-
svojega jezika vsemu svetu, kajti da bi bil v resnici najlepši, vsak svobodomiseln Človek bi se mu uprl.
Kaj pa je humanizem, kaj svetovna filozofija, ako ne brzdanje surovega, Človeku prirojenega egoizma? — In ti kulturni narodi, ali res mislijo, de svet s tem osrečujejo, ako mu svoj jezik vsilujejo?
Ni li to uprav surovi egoizem? Narodnostno prašanje, pravijo nekateri filozofi, treba je spraviti z sveta.
V interesu kulture je res želeti, da nehajo prepiri zarad narodnosti. Ali ti ne morejo nehati drugače, nego po tolerantnosti, dokler pa so narodi na svetu, kateri trde, da so izvoljeni narodi, narodi I. vrste s poklicem, da druge narode sebi uslužujejo, pa gotovo ne nehajo ti prepiri, ampak Se vedno hujši postanejo.
Kaj je pomirilo verske prepire — ako ne toleranca? Iz tega izvira, da mora vsaka pametna in vestna vlada z vso močjo delati na to, da mej narodi nehajo želje do nadkriljevanja, do zatiranja drugih narodnosti, in da se tudi glede narodnosti in nje izpr>-znanja vdomači tolerantnost. Da pa bode v Avstriji to mogoče, mora nehati vsako protežiranje le ene narodnosti na Škodo vseh drugih, in ako vidi država etični moment svojih poklicev v tem, da skrbi za enako spoštovanje vsacega veroizpovedanja, ni li narodnost vredna enacega spoštovanja? Vlada ima torej sveto dolžnost, da brani zavest o narodnosti vsacega svojega državljana, ker vsako drugačno postopanje v tem obziru le de-moraliznje.
Ker pa v Avstriji nekateri narodi nočejo tega razumeti, baS zato bi morala vlada, kolikor jej je to le mogoče, po prinadajoČej jej eksekutivi za to skrbeti, da se enakopravnost odkritosrčno, brez vsakih ovinkov iz-
vori, skoraj 8e mu ni mogoče ognoti razgovoru.
Tako tudi ta popotnika nista dolgo molče skupaj sedela in kmalo dejal je ta to, drugI to, kakor se uže navadno govorica začne z vremenom, s krajem, od kod in kam.
Prav fi vo sta se razgorarjala naša po* potovalca, da skorej nista opazila, kedaj sta prispela v Bordeaux, sloveče glavno mesto juž'ie francoske pokrajine, ki se imenuje Gascogne.
Tukaj se ustavi vlak za delj časa in popotovalca sta imela prav lepo priliko za kosilce. Obema je dišalo prav izvrstno; pomenkovala sta se vedno bolj zaupljivo, tako da sta začela govoriti tudi o svojih opravkih.
Kupčevalec, katerega je ogrelo In razvedrilo izvrstno francosko vino, bil hi kaj rad zvedel, s kom pač tako prijetno po-potuje. Kot dvorljiv in omikan Francoz pa vendar ni hotel kar naravno.it prašatl svojega potnega tovariša: kdo in kaki so mu opravki.
Toda železniški zvonec prestriže 'mu ; Z\ zdaj daljno premišljevanje. Naša popotnika hitita v voz ter sedeta drug dru-zemu nasproti. Ko so duri vozov pozaprte in se vlak začne dulje pomikati, kupca posegače zopet radovednost: kdo hi bil njegov prijazni sopotnik in kakošna opra vila Ima.
Misel mu pride; nko začne sam pri sebi. da potem sme tudi upati, da tudi oni kaj o sebi pove. Prične torej prav od-
jvede, ker njeno dotično dejanje bi bilo I opravičena v morali.
Kakor smo rekli, deželni zbori teSko pridejo do sklepov, s katerimi bi se rešilo jezično prašanje. — Uprav zato pa bi morala vlada sama §, 19 izvesti v vsem obsežku njega pomena, ne bi bilo niti treba Scharschmidtovih in drugih koraentarov za ražtolmačenje tega paragrafa. Vlada sama mora ka-tagorično ukazati uradom, da z Slovani uradujejo4 le slovansko in da morajo biti osnovane vse šole na podlagi materinščine, prav tako, da se mora v deželah, kder sti dve narodnosti, učiti obligatno tudi drugi deželni jezik. — Da ne bi vlada tega smela storiti, ne bi tudi smela snovati nemških gimnazij v deželah, kd*»r ne prebivajo Nemci.
če pa to sme, kar je prav za prav v nasprotju s duhom g 19. temeljnega zakona, sme naravno in mora prav za prav tudi vse drugo ukrenoti, kar zadeva dejansko izvođenje narodne enakopravnosti.
Naši državni poslanci pa bi morali vlado na to ne le opozoriti, temuč tudi od nje odločno terjati, da energično in brez ovinkov izvede enakopravnost in sicer tako, da ne bode niti starišem na voljo dano, da svoje otroke žrtvujejo tujemu narodu. Kadar bomo torej imeli postavo, da v narodnih zadevah ne velja tlačenje po parlamentarnej veČini, dalje drugo postavo, katera določuje natančno, ka-terej narodnosti pripada ta in oni državljan in konečno vladin ukaz, da se morajo vse Šolo uravnati v zmislu § 19, to je v zmislu istinite narodne enakopravnosti in da v deželah, kder sta dva deželna jezika, je v srednjih Šolah obligaten drug deželni jezik — še lo po tem pridejo avstrijski narodi k miru in spravi in nastopi toleranca, katera gotovo močno pospeši duševni
in gmotni napredek vseh avstrijskih narodov.
Žalostno zadosti pa za Avstrijo, | ako se ne najde mož, kateri bodo državno ladijo krmili proti varnej luk i enakopravnosti in spoštovanja meju-sobnega prepričanja o čutih, katere je sam Bog človeku vsadil globoko v sreč.
Šolske razmere v tržagkej okolici.
(Dalje;.
Uprav slabe, v tujem jeziku vravnane ljudske šole, torej zavirajo probujo naroda in ga dušno more. Te šele pa tudi deželo polaščevati pomagajo. Mislimo si slovenskega okoličanskega otroka, ki pohaja rojansko ališkedenjsko šolo: »Nemo doetus natus est« — pravi Latinec in tudi oke-Ičanski otroci se morajo učit*, ako hočejo kaj znati; pouličnej laščini, najslabšemu laškemu dijalektu, kar ee jih na svetu govori, priuče se uŽe na dvoričču v dotiki z odraslimi otroci, z lastno materjo »lt deklo. Videl sem celo slovensko spodnje okoličansko mater, ki v svojej brezumno-sti ni hotela sinkota učiti čisto nič slovenščine, ampak silila mu svojo barba-rično, vso pokvečeno lašč no tako, da je otrok odrasel, ne da bi se bil naučil niti slovenskega okoličanskega dijalekta, čeprav sta oče in mati vedno mej seboj slovenski kramljala, ker se drugače nista umela, kajti, labko je, da oče prav nič blažene »tržaščine« ne ve, v tem ko mati s »košo<( in »koši la že« muhe klati. Takih nespametnih okoličanskih mater ni sicer mnogo, ali tem več se ponašajo h svojo vednostjo v italijanskem jeziku iz Brkin, Krasa in Čufarije sem pridšedšr* ženske »čufarice« —kakor jim pravijo vrli okoličani, ki se dajo raji z batom po glavi udrihati, nego začnejo s teboj slovenski pogovor.
Mnogo teb čudnih žensk je ustanovljenih uprav v Rojanu, kder ima sedež
kritosrčno tako le: »Jaz, moj gospod, kup-čujem z Hurovo svilo. Kupčja se ml ponaša prav dobro. Će računi m od leta do leta, ostane mi odbivši stroške 4000 frankov čistega dobička; tako da sem prav zadovoljen z svojo kupčijo.o
Tako napeljavši pogovor, pravi na dalje; »Smem li z vašim dovoljenjem tudi jaz prašati, po katerih opravkih potujete?«
»Kaj pa dal* odgovori gospod Favre, »potujem po opravkih. Sčira pa se prav za prav pnčam, to ni tako lahko povedati. Prav raznovrstna so moja opravila z vsa-koišnimi ljudmi «
»No, pravi na to radovedni kupec, ne zamerite/ saj res, kaj ml je popraševati po vaših opravilih In ljulehi?«
Mislil si je namreč, če mu zdaj le tako pokažem svojo nezvedavost, postane gospod Favre toliko odkritosrčnišl: zato praša na dalje: »Li veliko zaslužite?«
»Se ve dal« odgovori gospod Favre ; »letom zaslužim okoli 80.000 fankov.c
To se je ziieio svilokupcu nemogoče, še bolj mu zraste radovednost. Kar z Iržiti se ni mogel, da ne bi vprašal: »Ej, moj gospod, kaj pa je vaše opravilo iu 8 čim se pečate?«
»Čujte torej, prijatelj moj,« odgovori mirno gospod Favre, »človek mora biti na svetu uljuđen in postrežljiv; jaz po-potujem, kadar mi je opraviti s kako tatvino, umorom, zavdanjem, požiganjem itd, kakor uže nanese. To so moja opravila, ki se mi prav dobro splačujejo.«
Svilokupec oatrmi in stiuh ga je ta«
cega tovariša, ki si zasluži s takimi rečmi toliko denarja. Gospod Favre je dobro zapazil, kako se je ustrašil kupčevalec. zato nadaljuje zlagoma prav zaupljivo:
• Toda prijatelj moj, jaz zaupam zdaj tudi na vaš? molčečnost. Z i me se ne bojte ! Stal sem sicer uže mnogokrat pred sodnijo, v pravdah in preiskovanjih, opravil sem večji del dobro, tako da se mi ni pritoževati na sodnije.«
Vedno očitneje se je kazal strah svilo-kupcu na obrazu. Gospod Favre pristavi zatorej prav dvorljivo: »Prijatelj me najde vselej prijatelja; nikdar ga ne pripravim v Škodo; in vi, moj gospod, po všeči sle mi, lahko ste brez vse skrbi.«
To izgovorivši vzame steklenico belega vina iz svoje potne torbe, nalije kozarčtk in priljudno ponudi svojemu potnemu tovarišu. Le ta se brani sprejeti ga zahvalje-vaj-i se z najuljuduejšimi besedami, misleč, da mu iioče z i vdati ter ga oropati de tiarja, o katerem mu je bil take odkritosrčno pravil.
Strah mu je zaprl sapo; vsa zgovor-Ijivost ga je popustila. Molče se mu j < odmika val in z grozo pogledaval soseua. K tko rad bi zdaj bežal daleč strani o<i njega! Toia ni mu bilo mogoče. Vrh teg i pa je postajal ta mož, ki ima opravilo k tatvino, uiuori, zaviajanjem itd. vedno bolj in bolj prijazen, kar je le Še bolj potrjevalo v sumu ubozfga, ol strahu trepetajočega sviiokupca, da meri ta človek n:t njegovih 4000 trankov, o katerih mujebii govoril.
EDINOST
šola, t kojej podučuje in tiransko ukazuj* oni »ingenium unicum« — v osebi maloslavnega gospoda Bonina. Kdor se hoče prepričati o resnici, ki smo jo zgo-»aj naveli, naj se napoti v Roj4n ter praša v tretjih laških razredih se šolajoče dečke in deklice, od kod so njih starišiin vedele mu bodo gorenjo resnico potrditi. Da, uprav tujci s Kranjskega ali Krasa so oni, kt največ silijo svojo deco v 1 ške Šole, lekoč, da slovensko uŽe vedo, ker Be ga i a ulici navadijo. To je fakt, kojega si mi skoraj ne moremo razlagat*.
Ali zašli smo nekoliko z svojimi dokazi; sumničili nas 1 odo, da mi sumničimo. Nič tega; mi ne zagovarjamo ni-kake tujšČine v ljudskih Šolah ; uli rajši bi videli v okoliških ljudskih šolah ka-košen drug tuj jezik od laščine, ako ne more drugače biti; in to iz razloga, ker v italijanščini vidimo najboljše sredstvo za potujčevanje slovenskega prebivalstva. Neštevilno Slovencev, ki so sedaj najbo-»irejši boritelji za narodno stvar, izšolalo se je v popolnoma nemških šolah od prvega razreda ljudske šole dalje; ali redko, j.iko redko so sejani Slovenci, ki bi kedaj bili pohajali tržaške, po magistratu vrav-nane in zdrževaoe šole, da bitemu navzlic ostali zvesti svojemu rodu ter se v njega proslavo borili. Taki možje so mej nami bde vrane in iz tega izvira tudi, da okoličani skoraj nemajo svoje inteligence, ampak samo|izšolane renegate, ki so z sov-r;.žniki Slovencev potegnoli ter sedaj naj-i olj delujo v propad milega slovenskega naroda.
Kar trdimo, to je gola in povsod razvidna resnica, ki se ne da tajiti in vedno bolj OBvedočuje, kolikega moralnega kvara so krive slabe ljudske Šole v okolici. — Tu pri nas, smelo trdimo, ne sme se, kakor drugod trditi; — ako hočeš kaj znati, pojdi v šolo 1 — ampak: ako nočeš nič znali, ako se hočeš zavreči, ako ti je mar, ca tvoji otroci se odtuje svojemu rodu in jtziku, pošlji jih v okoličansko mešano i ii popolnoma italijansko šolo I — V šoli, ' sobito pa v ljudskej Šol1, lahko se tujči, nt i popolno in plodno potujčenje se do-s Že le, ako se tuj jezik tudi v deželi rabi. Na Staj erskem in Koroškem ponemče-vunje napreduje zato, ker je tudi nemški jedk deželni. Enako se godi tudi pri nas; nrav ima pisatelj članka v »Edinosti« št. 5l), ki trdi, da sta okoličanu znana oba • leželna jezika, laški In slovenski — to je resnica. Okoličan govori s teboj še precej pravilno laški in slovenski; pozdravi te «elo, žalibog z svojim »bon giorno« in meša uže mnogo laških besedij z svojo materino govorico; temu vzrek je dotika v. trdimi in zagrizlimi Lahoni, ki druzega i.e vedo in trmasto nočejo vedeti, razven svoje »vzvišene« laščine, v kojej te vedo, ako si jim poreden, tudi kaj lepo psovati in zaničevati, nazivaje te se zgodovinskim kulturnim »ščavom«, tako, da moraš imeti kosmata ušesa, da te jeza ne zgrabi ter zasluženo povrneš porednežu. O nemščini pa ti vedo okoličani toliko kolikor o tur
Grozno zdel se je preplašenemu kupcu čas dolg. Zdelo se mu je, da se železnica komaj premikuje.
Naposled, hvala Bogu 1 se ustavi vlak m konaukter zakliče s krepkim glasom: » Toulous- t Izstopite gospoda!«
Z največjo naglico pograbi svilokupec svoje reči, kakor bi gorelo za njim, da bi čim prej zginol iz voza in se znebil tovariša, ki se peča s tatvino poboji, ropom, umorom in zavdajanjem. Še vedno je pre-Sinal kupca strah, da takemu človeku ne more dosti daleč in hitro uiti, kajti glej. ta grozuež je šel precej za njim iz voza!
Komaj pa sta bila izstopila nekaj korakov, gro temu grozneŽu več čakajočih gospodov naproti — spoštljivo in prijazno ga pozdravljajo. Pri tej priliki sliši tudi prestrašeni svilokupec ime tega s'.rahoviteža: Jules Favre.
To sloveče ime je bilo pa tudi našemu kupcu pra7 dobro znano. Ves strah je zginol iz njegovega stiskanetra srca. Več t/a ni skrbelo za njegovih 4()0(J frankov. TeŽek kamen se mu je odvalil od srca in olajšan je šel v mesto, ker zdaj je vedel, ■ ta njegov sopotnik je slavni odvetnik iz Pariza in da je zdaj prišel na jug v zadevi nekega razbojstva, da pri tej priliki hkaže svoje lemeljito pravno znanje in sijajno zgovornost pred sodnijo.
Radovedni kupec pa je sklenol poboljšati In odvaditi se nespodobne zvedavosti, ki mu je napravila toliko nepotrebnega strahu.
ŠČini in indijanskih jezikih. Ko zaslišijo kakega Nemca govoriti, oponašajo gt s • hinder honder« itd. —to pa le radi tega, ker dotičnega jezika ne umejo.
Da bi par ur nemBČina v ljudskej šoli neznansko škodila ter širila tu nemško idejo, in da bi take Šole pomagale graditi nemški most do Adrije — to ni verjeti, ker bila bi v šoli nehodijotreba, kakor je v drugih čisto slovenskih krajih. Ljudska šola ni zi podučevanje tujih jezikov — to smo večkrat povdarjali in tega menjenja je veak pameten Človek, ker gotovo je, da ure, v kojih se tuji jezik podučuje, ne vporohljajo se za podučevanje drugih koristnejših Btrok, ki se uče v materinem jeziku, — torej so splošnemu poduku in omiki na škodo. Ljudske šole namen je otroka dobro brati, pisati in računati naučiti, vcepiti kolikor možno v mlado srce veselje do nadaljnega prebiranja knjig, da si iz njih potrebnih naukov za ž venje zajemlje, vcepiti mu tudi ljubezen do vsega domačega, vzlasti pa do domačega materinega jezika, kojega jedinega umeje. Ljudske šole naloga je otroku Širiti obzorje v mišljenju, navaditi ga dobro misliti, — kar se pa ne doseže, ako se poleg tega mami s podučevanjem tujih težkih in za otroka težko umljivih jezikov, zanemarjajoč pri tem — kakor se v kakšnem kraju okolice godi, radi lahonskih učiteljskih moči, ki so tam nastavljene,— materin učni jezik. Tako se počenja po nekaterih krajih v tržaŠkej okolici in tako se godi sploh po krajeh, kder obstoje ljudske šole z mešanim podukom 1 — Resnica je, da take šole ne prinašajo dušne koristi, katera se od njih ustanovljenja tirja.
One so proBveti, onej tako želenej narodnej prosvetl, na kvar ter ne da bi v narodu ljubezen do učenja In omike vzbujale, more jo in zamore. Ni čuda potem, da imajo tudi iz tega razloga okoličani tržaški tako malo inteligence, ki bi se za njih pravice pctezalal — Okoličan-ski otrok zgubi veselje do učenja uŽe v ljudskih Šolah — s kakim veseljem bode pa potem dalje študiral? In temu pridružimo še slabo uravnani in pomanjkljivi učni črtež okoličanskih šol, ki zabranjuje učencu vstop v vsakoršno srednjo Šolo toli nemško državno, kakor v mestno laško, ker otrok v takih šolah se sicer navadi nekoliko slovenščine (lahko bi se je mnogo več, ako bi bile šole drugače uravnane in bi se v njih ne podučevala laščinal) in nepopolno brati laški, koji jezik mu potem služi le v to, da meša svojo govorico z laškimi spačenimi besedami ter se sili govoriti in peti laško s komur koli. Priprost in kmečk človek si domišljuje mnogo več o svojej učenosti, nego je ima; in ker ve nekoliko besedi laščine — misli si, da je tega jezika už-j popolnoma vešč ter da radi tega toliko več na veljavnosti pridobi, in ponaša se s tem znanjem napram meščanom, ki druzega ne vedo razven laškega, brati se z njimi, opravičuje njih zvito polaščujoče počtnjanje in postaja polagoma gorak L'ihonček — da naravnost povemo — ter srka polagoma iz teb prekanjenih eovr.ižnikov slovanskih srd in jezo na Slovence — svoje lastne brate! Žalostno, a istinito!
Kdor se tu za narodno Btvar bori, poznaje to resnico in vidi nezaupnost okoličanov do slovanskih boriteljev za svete narodne pravice. In kdo je temu uzrok? Neposredno tudi sedanje mešane Šole.
Bi se li podilo z Šolami, — v katerih bi nemščina bila obligatni predmet, učni jezik pa slovenski, enako?
{Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežela.
Vladarskega shoda v Gostinju je konec. Nemški cesar je zapustil Gostmj 10. naš cesar pa 11. t. m. Zd; j se ugiblje, k;ij se je tam sklenolo, če tuli razen udeležencev nobeden nič gotovega ne ve, le toliko je nedvomno, da so se razpravljale važne reči. Največ o tem shodu hote vedeti italijanski Časniki in vsi so z shodom zadovoljni, ker upajo, da tudi Itnllji kaj pripade, vsi trobijo v Iredentarski rog in vidijo uže Italijo povečano z avstrijskimi
prmoiskimi de žilami in južnim Tirolskim, ali o tem se gotovo varajo ; nobena avstrijska vlada, pa naj se Avstrija 6e tako in kamor koli razširi, ne more Italiji odstopiti avstrijskih primorskih dežel, ker bi Avstrija b tem zgubila pomorsko trgovino in vojno moč na morji. Naj navedemo nekoliko vrstic iz italijanskih časnikov: V ■ Dirltto« se z Dunaja brzojavlja, da se je pri shodu v Gostinju mej obema cesarjema i nju ministroma sklenolo, Turka iz Evrope segnati. »Diritto« priporoča Italiji, naj bode oprezna, naj se na kopnem i na morji pripravi za vojno, da bo čuten nje vpliv, ker sklepi v Gostinju se prav živo dotikajo nje interesov. V milanski »Cor-riere della sera« se brzojavlja iz Rima 10. t. m.: Včeraj &ta imela Malvano, vodja našega zunanjega ureda, in avstrijski zastopnik dolg pogovor. Zagotavlja se, daje Avstrija izjavila, da hoče Italiji, kakor je ta predlagala, odstopiti nekoliko dežel, da jej na vsbodu pusti prosto roko. Italija je tudi s ponudbo avstrijske vlade jako zadovoljna, (kaj ne bi bila !), le to je zahtevala, da se Avstrija za odstop teb dežel s pogodbo zaveže. Go\ori se, da je naše ninisterstvo zunanjih zadev o tej stvari poslalo noto na Dunaj in v Berolin. Francoska, katera bi rada Italijo od zveze Nemčije in Avstrije odtrgala, prizadeva se na vso moč, to /vezo raztrgati in za to ceno obeča Italiji odstopiti Tripolitansko. Ali v francosko vlado tukaj nobeden nema vere. »Tribuni« pa se z Dunaja poroča, da je BiBmark s Kalnoky-jem nemško-avstrij-sko zvezo sklenol do leta 1893 po dovolitvi dotičnih vlad in vladarjev. Tudi italijanska vlada je bila k pristopu povabljena, ali doslej se ni Še nič določnega sklenolo, tn zgodi se to prihodnji teden, ko se Depretis v Rim vrne. Tudi Rusija se je vabila, naj stopi v zvezo, ali ruBka vlada hoče pred veem vedeti, koliko se sme zanašati na podporo vlad o balkanskej politiki.
Nadvojvoda Karol Ljudevit z svojo soproga ae je 12. t. m. vrnol iz Petrovega dvorca na Dunaj. Ruski car ga je z svojo obiteljo epremil na kolodvor.
Naučni minister je vsem prefesorskim kolegijem pravoslovnih in državnoznan-stvenih učilišč ukazal, naj mu nasvetujejo predrugačbe glede juridičnega učnega in izpitnega reda; dalje je ukazal akademič-nim senatom, naj mu podade predloge za predrugačbo obstoječih predpisov o sposobnosti, in ukazal tudi medicinskemu profesorskemu kolegiju na Dunaji, naj poroči glede omejitve preobilega oglašanja v medicinske šoie na Dunaju.
Patrijarhu Mihajloviiu je cesar z la-stnoročnin pismom čestital k zlatej maši ter mu izrekel svoje priznanje za čisto domoljubno delovanje.
Mat/jarki napuh je primora! celo cesarja, da je pisal ogerskemu ministerske-mu načelniku to le lastnoročno pismo: Z obžalovanjem sem opazil, da so nekatere v zadnjem času izvršene vojaške osobne promembe dale povod k raznemu napčne-mu razlaganju, ki lahko vzbudi neopravičeno bojazen in zapelje javno menitev, ter skali prijateljske razmere mej prebivalstvom iu vojsko v deželah ogerske Moje krone.
To je toliko bolj obžalovati, ker so se zgodile imenovane osobne promembe brez žalitve katerih koli zakonskih ali ustavnih pravic zgoli iz vojaških službenih ozirovi in so tedaj nični iz tega po krivem spleteni sklepi; pa tudi je žalostno, zarad posameznih dogodkov veo vojsko slabo soditi. Duh vse narode v državi obsegajoče skupne vojske je I ne sme drugačen biti. nego je duh nje najvišjega vojskinega gospoda, v čemer je gotovo najboljše poroštvo, da tega duha ne smejo vladati nobena druga čutila, razen tekmovalnega prizadevanja svojih dolžnosti, katere dolžnosti vojske se razlegajo ne le na varstvo države proti zunanjemu sovražniku, temuč tudi, neo-ziranje se na nobeno politično straukar-stvo, na vzdrževanje reda v državi, na varstvo zakonov in tedaj tuli zakonito obstoječih ustavnih naprav. Le nalaščno neznanje, ali nečisti nameni morejo vojsko, ki je v vojni in miru vselej zvesto in požrtvovalno svojo dolžnost storila, v nasprotje staviti pravemu rodoljuhju, dežel* nim zakonom in ustavi.
Če tudi bi moral verovati, da se pri nepristranskem, neatrastnem premisliku te zadeve pri udauem Id razbornerr. prebivalstvu zgorej omenjena razdrnžba kmalu umakne mirnejemu mišljenju; vendar je mogoče, da se vznemirjenje zanese v vedno daljše kroge, ako bi ta kriva menitev dalj časa trajala, kar bi redilo mejusobno sovraštvo in lahko imelo obžalovanja vredne nastopke.
V	polnem zaupanji na vaše presku-šeno domoljubje in v soglasji z nazori, o tej zadevi meni znanimi, prepričan sem, da boste na to zadevo, kakor tudi Jaz želim, posebno svojo pozornost obračali jn kar potreba, ukrenote. da se prebivalstvo poduči, in da boste postopali z vsa ostrostjo zakona, ako pri vsem tem zapazite zakonom protivna, zavržljiva rovanja ali sumniienje.
BudimpetUantki magistrat je povabil monakovski mestni zastop k udeležitvi jubileja vzetja Bude Turkom, ali ta je vabilo zavrnol z ozirom na to, da Madjari z ogeiskimi Nemci sovražno postopajo.
Vnanje dežela.
Nemiki katoliHi škofje so se 10. t. m. zhrali v Fuldi, kder imajo cerkvene pogovore.
V	Bruselju bodo jutri taborali delavci j bruseljski mestni župan je tibor dovolil pod tem pogojem, da se sprovod delavcev ogne kraljeve palače. Delavci so to pogodbo sprejeli. BelgiSka vlada trepeta pred tem zborom.
TurUi sultan je izdal dekret, po ka* terem se ima uvesti splošna vojaška dolžnost, odpraviti se pravica zastopstva, vsak bo moral osobno opraviti vojaško dolžnost; s tem se turška vojska zdatno pomnoži, evropska Turčija bo odslej, namesti treh, imela štir vojaške otdelke; novi otdelek, ki se uŽe sestavlja, štel bo 52.000 mož. Srečna Turčija, to te otme propada!
Novo anglelko ministerstvo ima polno upanja na lepo bodočnost. Pri banketu,, kateri je 41. t. m. napravil lordmajor, čestital je Sali8buty pričujočim zarad zmage pri volitvah, pri katerih je govorilo ljudstvo. (Salisbuiy je pozabil, da je govoril tudi, !n prav zelo govoril denar angleških milijonarjev). Će tudi avfgansko in egiptovsko praSanje še nisti rešeni, vendar se je nadejati, da se mir ohrani. O irskem prašanji je rekel, da bo vlada morala na to delati, da varuje zveste podanike angleške kraljice ter jih otme Iz stisk, katere trpe. Težave so velike, ali vlada ima naročilo ljudstva, ki se je nepogojno izreklo zoper neodvisno irsko vlado. — Salisbuiy je molčal o zadnjih krvavih dogodkih v Belfastu, Dublinu in druzih krajih, ki so popolnoma nasprotni njegovim trditvam. Mi smo nverjeni, da prvi veter, ki potegne, odpihne tudi sedanjo angleško vlado; čas vladanja angleških lordov je na konci, le veliko njihovo bogatstvo in iz tega izvirajoča poštena i nepoštena moč jih še vzdržuje, denar pa se ščasom ogloje i nepoštenost i zatiranje ljudstva tudi večno ne traje; tiajuo h. edino to, kar je pošteno, zdravo, pravično in času primerno. — Glastone-ove ijudo-Ijubne namere tudi po njegovej smrti ne umro, ampak i i njegovega groba bodo gnale vedno krepkeje mladike.
DOPISI.
Trsi, 13. avgusta. (Izv. dop.) {Kolera-iti slavnesti — Polemika — Nov notar.}. Kolera napreduje v našem mestu in previdnost vlade je vsak dan veča. Še le te dni je prišla od ininisterstva obširna naredba o koleri, vsled te naredbe je vlada kar naglo prepovedala uže dovoljene slav-nosti in veselice, iu celo koncerti ne smejo Vtč biti. Ljudstvo zarad lega godernja in pravi, zakaj se ni to vse uže poprej prepovedalo in se je dopustila regata Laho-nom. — Ljudstvo je v takih zadevah strašno občutljivo in se žali, češ, da je gospodi lehko prenašati take prepovedi, ali mali mož, da ne bi smel veseliti se z svi juni drugi, da ne bi smel imeti nobene domače veselice, zdaj v času tuge, to niže patrijotične kroge nekam tare in ni mogoče ljudi prepričati, da so take nareiibe res tudi potrebne, ker na kakej veselici jc mogoče, da kedo napravi kak nered, da si pokvari želodec ali se prehladi. — Potrpima
EDINOST
torej, morda se da v jeseni kaj napraviti,
»ko božja š.ba poneha.
*
• •
Tržaški listi lahonnke in vellkonem-Ške barve so se spravili zadnje dni na Slovence, na Edinost in na urednika »Nage Sloge«. — »L' Indipendente« in «11 Ma* tino« se hudujeta na nas zarad rojanake Šolske zadeve in pravita, da je in ostane Trst italijanski, pa da ne bode nikoli ne nemški ne slovenski. Kaj bo s Trstom, to je stvar temne bodočnosti, ali toliko smemo reči, da Slovenec bode odslej vedno glasneje reklamiral svoje pravice kakor postavno priznana narodnost v Trstu; in kder je priznana naša narodnost, tam se ne more govoriti o izključljivo italjanskem mestu. V zmlslu Iredente pa Trst prav gotovo ne bode nikoli italijanski.
Ako pa gospodje od »L' Indipendente« In <11 Matino« citirajo in toraj čitajo ((Edinost«, potem je uže to znamenje, da so vsaj nekoliko napredovali trlede priznavanja druge narodnosti v deželi. >11 Malino« imenuje naš list organ Nabsrgoja. — No, ko bi to tudi bilo, za nas to ni nečastno, saj s tem nismo «organ.tdei rine-gati, dei libidinosi e dei cretiul«, kakor je to nek ital. liberalni list, kateri vesla s kontrabindom pod črno-rumeno zastavo.
w Velikonemški list »Tergeste« pa prinaša vest, da se je urednik »Nafie Sloge« obrnol na konservativni češki list »Čeh« v ^zadevi čeških duhovnikov za Istro. List »l<eh» je res prinesel neko vab io, da bi več čeških abiturjentov Šlo v goriško semenišče, da bi se tako popolnilo Število duhovnov v Istri, kate-ih zelo pomanjkuje; t)da »Tergeste« ovaja urednika »N. S.«, Češ, da pri tem vabilu ni bil merodajen verski, ampak le politični moment.
Nuj si uže bode, kakor hoče, prava sreča bi bila za Istro, ko bi se res mnogo čeških abiturijentov oglasilo, ki bi potem delovali mej hrvatskim narodom v Istri v zmislu, da bi ga ohranili kuge lahonskega brezboštva, pa tudi druge kuge, namreč
lihvarstva istrskih karnjelov.
*
• •
Vendar dobimo slovenskega notarja, pride namreč v Trst za notarja sin rajn-cega Vesel-Koseskega. ki je zmožen slovenščine, tudi v pisavi. Mož bo imel dosti dela, ako bo Slovencem pravičen in se nadajamo, da se ne bo dajal terorizovati po svojih ital. kolegih, kakor je to storil rajnki Olivo, katerega so Slovenci spravili v Trst, pa jim je za zahvalo obrnol hrbet. Revež sicer ni imel areče, toda Slovencem se je velika krivici godila, da nI držil dane jim besede.
Sežana, 10. avgusta. (Izv. dopis.) Da vam na kratko javim nekaj čudnega. V nedeljo, 8. t. m. umrla sta dva otroka tuk. dimnikarja. Mati, prežalostna zarad te Zgube, oboli v nedeljo opoludne po na> činu, k kor se more v tem letuem času pričakovati, slabost v želodcu, bluvs,nje itd. Ali naš g. zdravnik je vzel te znake za kolero. Dobro je, da je g. dr. oprezen, ali ip:>k moramo od njega očekovati, da on t tke namere počne z neko previdnostjo in da ne razburi občinstva in mnogih tujcev, kateri letos prebivajo v Sežani. Vtem Blučaju pa nekda niti ni potrebna taka namera. Obolela žena je b:la uže v pone-delek z«irava in je šla iz hiše, akoprem se je reklo, da žena mora umreti. Tukaj pravijo, da vsi oni ozdravijo, o katerih je uže govorica, da več ne ozdravijo. Tega pa ne znajo tujci, in v istiniso vsled nneea slučaja uže odšle nekatere tuje družine U Sežane, kar Sežani gotovo ni na korist.
Poteg tega so vse novine javile, da sta bila v Sežani dva slučaja kolere, dočim ni bilo nobenega, barem do daneB ne. NaŠ gospod župan je to stvar po novinah demontiral. Bude li razburjen svet veroval teinu oporekanju? Komu torej zdravstvena komitiija s takim vznemiravanjem dela korist? Našemu ^g. zdravniku gotovo ne. Morda Sežani?—Sa manj. — Soljudje, o katerih ne znamo, kaj so glede narodnosti, uprav zato tudi ne znamo, kaj so glede znanja.
Pri nas se v obče socijalno lepo Živi in morda v nonenem slovenskem trgu ne tako lepo, največa harmonija je mej prebivalstvom in mej uradniki, tujci se tukaj vsi dobro čutijo, in ta razmera, moral bi gledati vsak, da se še bolj utemeljuje, ne pa razdira. Mi Sežane', hvala Bogu, nepoznamo naltzljivih bolezni, naš teran je zdrav, pa tudi naš krbški zrak fin, xa nekatere še prefin.
Se to vam moram poročiti, da se je nuš^ga slavnega, ohčepoznanega »veselič-nega olseka» lotila neka letargija; saj bi bila vendar treba tuli letos v poletju napraviti kuko veselico, kaj m slite vi, gosp. predsednik ?
Domače in razne vesti,
Premeščenje kn Imenovanja.
Notar Viktor V^sel je bil iz Gradiške premeščen v Trst; mi se nadejamo, da se bo ta blagi yospot, slavnega našega rojaka sin, ki ja veŠČ slovenskega jezika, pri
svojem uradovanji rad oziral tudi na želje slovenskega prebivalstva, kar tudi njemu ne bi v Škodo bilo. Za notarje so bili imenovani : odvetnik v Trstu, dr. Anton vit. Volpi-Cesanenfeld, z sedežem v Trstu; okrajnega sodišča pristav v Piranu, dr. Mihael Depangher, z sedežem v Piranu, in avskultant Aristid Gostantini, z *e ležem v Gradiški. — Notarijatna kandidata na Kranjskem, Viktor Sch6nwetter v Ko-čevji in Alfred Rudež v Ljubljani, bila sta imenovana za notarja na Kranjskem, prvi za Tržič, drugi za Ilirsko Bistrico.
Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda je izdalo te dni tole okrož nico do podružnic: ((Slavna podružnica 1 »Družba sv. Cirila in Metoda« pričela je svoje delovanj-". Da pa more družba uspešno delovati m ustrezati mnogoterim opravičenim željaui in prošnjam za podporo narodnega šolstva v krajih, kjer se Ima boriti naš narod proti potujčevanju svoje dec?, treba izdatnega iu neusahljivega vira dohodkov. Po družbenih pravilih so med j denarnimi pomoČki tndi »prihodki od napravljenih besed, zabavnih shodov«, dramatičnih in drugih dopuščenih iger. beri) in razlag. Družbeno vodstvo usoja si torej opozarjati »slavno podružnico« na ta vir družbenih dohodkov ter dostavljati prošnjo, naj podružnica zdaj v poletnem času napravlja »veselice ali besede«, katerih prihodek bode namenjen družb; sv. Cirili* In Metoda. Pri tacih zabavnih shodih ponuja se tudi najlepša prilika družbi pridobivati »nove družbenike«, sploh pa vzbujati in krepčati narodno zavest in požrtvovalnost. V Ljubljani 6. avgusta 1886. Družbeno vodstvo«.
Družba sv. Cirila in Metoda vzela je pri poštno-hranilničnemu uradu chcques-knjižico, da podružnicam olajša dopoši-Ijanje nabranih doneskov. Knjižice s prs-jemnimi listi so Be vsem podružnicam uže doposiale in je ta uravnava jako praktična.
Prepoved. Ministerstvo notranjih zadev je predv£erašnjem poslalo na vse pol. oblastnije Primorskega pravila za kraje, kder se je pojavila kolera; dotični razglas je datiran od 5, t. m.. Št. 14.047 in vsled S 42. omenjenih pravil so povsod, kder je kolera, prepovedane vse ljudske veselice, procesije, obholi, da še celo koncerti. — Tukajšnja deželna vlada je bila uže dovolila vsem patrijotičnim društvom obhod 17. t. m. zvečer, prav tako društvu «Au-stria» 18. t. m. in maBo pa koncert delal, podpornega društva, dne 22 t. m., vsled omenjenega ministerijalnega razglasa pa včeraj vse preklicala in ne bode torej v Trstu, dokler ne neba kolera, nobene ljudske veselice ali zhorovanta več.
Kako lažejo nemški listi. Tagespost priobčila je dne 5. t. m. telegram iz Ljubljane, da je gosp. dr. Tavčar na okrajno sodnijo v Buzetu v Istri poslal nemško vlogo, katera se je zavrnila, da je g. dr. Tavčar na to vložil priziv, v katerem je razpeljaval, da ima sodniju dol žnost nemščinozmatrati državnim jezikom. To vest so potem prežvekovali tudi drugI nemški iisti. Dr. Tavčar p» je poslal Ta-gesposti popravek, ki slovć: Častilo uredništvo I Z ozirom na Vašo vest iz Ljubljane, da bi bil jaz v prizivu, vloženem pri okrajnem sodišči v Buzetu, nemščino držav, jezikom imenoval, prosim naju'judneje, da to vest tako popravite, da sem v omenjenem prizivu le dokazoval, da se mora po sedaj še veljavnih zakonih nemščina tudi na Primorskem zmatrati sodnijskim jezikom, katerih je v Istri več. Dostavljajo, da je nadsodnija prizivu ustregla in da sem dotično vlogo le na izrečno zahtevali j a stranke v nemškem jeziku predložil, znamovamse s posebnim spoštovanjem dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani. Na Slatini 8. avgusta 1886. Pa to naj bi še bilo, imenovati se more zvijačno obračanje resnice, ali druga vest v nemških listib. da je namreč bil nedavno v tržaškej okolici tabor, na katerem se je govorilo za upeljavo nemščine na ljudskih šolah, toje uži prav po načinu iažnjivega Kljukca iz trte zvito, — Saj nam v Trstu ne dovolijo niti koncertov zarad kolere, pa bi nam dovolili tabori
Tagespost prinaša tudi vest, da Hrvatje poživljajo v I-,tro češke duhovne kar pa ni nič slabega, ko bi tudi res bilo; saj Istra potrebuje duhovnov, posebno pa slovanskih, katere hnde hrvatski narod razumeval. Nemško pridigo v Istri le kak uradnik umeje.
Himen. Gosp. Anton Truden, trgo vec in podpredsednik Tržaške čitalnice, poroči se v pondelek 16. t. m. v Ljubljani z gospico Mici Seemanovo, fabnkanta hčerjo. Naše presrčne čestitke In voščila za srečo 1
Za Itadeckyjev spominek so
dali ti le ulje del. podpornega društva g. Anton Pojorelec, trgovec na Greti f. 5, V. Dolenc preas. del. podp. društva f. 2 skupa) f. 7.
Nadzorniki delalskega podpornega društva so vabljeni jutri, v nedeljo ob 6. uri popoludne k važni seji v družtven e prostore. N ij nobeden ne zamudi seje. pri kateii hnde zastopan tudi odbor zara I važnih instrukcij do nadzornikov.
Odpove se nekda mandalu 2a drž. Zl*or gospod pcslauec Adolf Obreza iu s.cer zarad bolehnosti. — Pač
škoda mož i, kateremu želimo, da se zopet ozdravi ij Se vedno koristi svojemu narodu. Njegov nastopnik v državnem zboru vtegne postati njegov bivši protikandidat, gosp. dr. Hinko Dolenc, ker seje nadejati, da se veČina volilcev na Notranjskem ze-dini za Dolenca, ki je in je bil vedno odločen rodoljub.
Državni poslanec profesor Slu k I Je dobro uporablja počitnice, kajti noben slovenski poslanec tako pridno ne občuje z svojimi volilci, kakor on. Govoril je uŽe na 3 shodih volllcem, namreč v Novemmestu, v Černomlju in Metliki, povsod so mu voiilci izrekli svoje zaupanje, v nedeljo pa bo govoril na shodu volilcev v Ribnic'.
Tržaške novosti:
Kolera v Trstu. Žalibog se je kolera pomnožila in je terjala te dni več žrtev, kakor prošle tedne. Oj srede do četrtka je zbolelo za kolero 5 lju ii, 3 v mestu, 2 v okolici; od četrtka do petka pa je zbolelo 15, in sicer največ v ulici sv. Cirila poleg sv. Ivana. Od petka do deneso polu-dne je zbolelo zopet 7 ljudi. Vse kažs, da je mrzlo vreme, to je brza sprememba temperature neugodno upiivala, in da so se mnogi ljudje prehladili. — Sploh se ljudje zdaj v Trstu skoro vsi počutijo kaj slabo; občna je tožba o trebuhobolu; zdravniki iz tega sklepajo, da smo tukaj prenapolnjeni mikrobov in da je torej nevaren vsaki dijetetični nered, vsako pre-hlajenje itd. Zarad tega je priporočljivo jako zmerno Živenje in oblačiti seje titba posebuo zvečer dobro, tudi so priporočljivi volneni povoji tiad trebuhom. — V Kontovelu je Še vedno slišati o posameznih slučajih kolere in pravijo, da je tamesnja voda jako nezdrava. Došla so poročila, ua so trije Tržačani umrli za kolero zunaj v letoviščih. — Tržaška židkinja je nekda umrla v Koprivnici na Hrvatskem, kar j-; tamošno prebivalstvo močno vzbunilo.
Vreme smo imeli te dni jako Čudno; v sredo hudo vročino, v Četrtek najprej dež, potem mrzel veter, v petek pa zopet vročino. Na Nanosu je nekda taka toča padala, da je ves vrh tega lepega hriba pobelila. Zato je bilo tako mrzlo vreme v Trstu.
Nesreče. Pijan fakiu, Srečko Koledan je včeraj opoludne padel v morje, pa so ga mornarji potegnoli iz vode. — Policija je našla te dni dva starca in eno mlajšo žensko bolne na ulici ter jih odpeljala v bolnico.
Policijsko. Nekega Jožefa Micen, delalca je nek drug v prepiru močno ranil.
—	Fakin Luka K. je hotel svojo ženo ubiti s sekiro, k sreči ie bila blizo pomoč in policija, ki je suroveža odvedla v zapor. Natakarja po imenu Troter, ki je odnesel krčmarici v Katinari f. 120 — so vjeli blizo Trenta na Tirolskem. — Policija išče nekega sleparja, ki se je izdajal za grškega majorja in v hotelu napravil dolga 00 gl, potem pa zginol. — Nezuani tatovi so vlomili v neko kampanjo v Verdeli in pokradli blaga za 20 gld. — V prepiru je prejel okoličan Jožef Rešič iz Ban tako močno rano z vilami da so ga moroli pripeljati v bolnica v Trst, — V bolnico so pripeljali tudi nekega fakina Jožefi Snnjo močno ranjenega po nekem drugu. — Zaprla je policija te dni 4 postopače, mej njim 2 Tržačana in 2' Goričana, oba peka. —
Kolera v Isirl. Zadnje dni se je kolera prav močno pojavila v Izoli, zbolelo je v enem dnevu 12—16 ljudi, od katerih je umrla polovica. — V Kicmanjih kolera ponehava, obolela sta te dni 2 za kolero in v Sočergi le jeden. — Kako natanjčni so tuk. ital. listk v svojih poročilih, kaže tudi vest, katero so prinesli, da je v Ric-manjih nov, po vladi poslan, dunajski zdravnik, nek dr. Wevner, za kolero umrl. Na-mestništvo je na to uradno javilo, da ono d| poslalo nobenega dunajskega zdravnika v R cmanje in zdaj se zna iz gotovega vira, da v Ricmanjih nikoli ni bilo nobenega dr. Wernerja. — Zastonj Nemec ne pravi: »Gelogen, wie gedruckt«.
Olirinljsko društvo v Vrdeli bode imelo, ker je zadnjič prišlo premalo udov, znova občni zbor, in sicer v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoludne v društveni gostilni na »Verdeli«, Via dello Scoglio.
Dnevni red: 1. Nagovor predsednika.
—	2. Poročilo tajnika. — 3. Denarničar položi letni račun. —■ 4. Nasveti glede zboljšanja kmetijstva v okolici. — 5. Sprememba nekaterih točk pravil. — 6. Posamezni predlogi. — 7. Volitev novega odbora. — 8. Volitev pregledovalcev. — Ta pot se hode zborovalo pri vsakem do-šlem številu družabnikov.
Goriške novosti. Tretji akt imf-nitne ajšovske rabuke izvršil se je 11. t. m. pred dež. sodnijo v Gorici. Sin gostilničarja v Ajševici, g. Kometa, Franc Komel bil je obsojen na 3 mesce ječe zarad telesnega poškodovanja. Oče Komel in njegova dekla Reza Kerkoč sta tudi seot-ia no obtožnej klopi, zatožena sta bila, o« sta krivo pričala, ali sodnija ja je spoznala nekriva. Pričali so proti mlademu Komelu uprav oni gospodiči, kateri so prouzročili ajŠevsko afero. Mladi Komel je napovedal priziv. Ta priziv vtegne biti povod četrtemu dejanju, in ako je našim
pošlancim kaj za to »pravno« zadevo, se bode vršil tudi peti in šrsti akt. — Na vsak način je treba več luči. — Mehr L'Cbt! — Goriške Slovence je močno osup-nola vest, da je za Kanal imenovan sodnikom pristav g, Hektor Francascbinis, ki ne zna besedice slovensko. Žalostno to v Praž kovfj dobil
Stipendije našega cesarja Franc« 4osipa.lt takib štipendij po f.300 za take dijake, ki hočejo študirat tehniko na Dunaju, v Pragi, v Pešti ali Gradcu, je razpisanih. Prošnie do 10 septembra na oskrbnlštvo privatnega premoženji cesarske hiše na Dunaju V prošnjah mora biti dokazano posebno uboštvo in pa pridnost.
Ciolobl pismonoši. Zadnjič smo poročili, da je izmej 18. v Trstu izpuščenih golobov prišlo 10 v 9 urah na Dunaj, danes dostavljamo Še to, da sta tudi ostaU dva prišla na Dunaj, ali še le po 30 urah, morala sta se tedaj kde muditi.
Nekaterim naročnikom pošiljamo zdaj rudeče liste, na katerih je zabilježen njihov dolg našemu upravništvu. Prosimo, da dotična gospoda listke preči-tajo in se ozira na prošnjo na njem zabilježeno. — Takim, ki se za n:iše terjatve ne zmenijo, list ustavimo.
Velika nesreči v gledišči. Skoraj ne mine teden, da ne bi »e poročalo o nesrečah pri požarih gledišč. Vsem je še v ppominu vel ka nesreča, ki se je pripetila v dunajskem gledišči na Ringu. A od tiste dobe je najmanj sto gledišč pogorelo in večkrat se pripetile tudi nesreče, da so ljudje zgoreli. O tacej nesreči se iz Lon-uona poroča 6. t. m.: V ponenelek je v mesiu T|nneveliy v deželi Mudra* v Indiji pogorelo indiSko gledališče. Bilo je v njem 400—500 ljudi in ker so se vrata na vz-notraj odpirala, ni jih bilo mogoče odpreti, ker seje ljudstvo k njim naguetilo. Vsled tega je sedemdeset osob zgorelo, št-stdeset pa j* bilo hudo poškodovanih.
Cena srebra v zadnjih časih silno pada, v malo letih je padla za 20 in več % i samo Ifitos za 110/0: In vendar ni videti nobenega pravega vzroka, z ikaj srebro Zgubljava vrednost. Vsled tega je angleška vlada imenovala posebno komisijo, ki ima preiskavati to zadevo. Padanje cene srebra je posebno osodopolno tistim državam, ki imajo še sreberno veljavo, kakor je avstrlj-sko-ogerska. Prej ali slej nastopi tudi pri nas ozbiljna potreba, da se uvede zlata veljava; ta stvar je bila sicer sprožena uŽe večkrat, tudi v drživnem zboru, ali velika težava je, ker trebalo bi mnogo milijonov, da se kupi potrebno zlato, in toliko težavniše, ker bi se tudi Ogerska morala pridobiti za to zadevo. Težava pa bode ra6tla toliko bolj, kolikor bolj bo srebro v ceni padalo. Poleg vsega tega pa ne trpi le država zarad padanja cene srebra, trpe tudi državljani sploh, posebno trgovina in ohrtnij* in ubožni stanovi toliko i »olj. ker se vsled omenjene zadeve tudi ž vež podraŽuje v t'stej meri, v katerej pada cena srebra.
Smešnice.
V nekej družbi so se pogovarjali ter drug druzega prašali, kakšna smrt je najboljša. »Jaz mielim«, zavrne nekdo, »la je najboljše, ako človek zmrzne, kajti sede,
zaspi in ko se probudi, vidi, da je mrtev. •
• •
Dva zakonska sta se prav rado imela. Čez nekaj časa se preseli mož v mesto — pusti \ ši ženo doma. K malu potem dobi nezupečateno pismo, v kojem je bralo to le: »Bodi zdrav, j»z sem zirava in zadovoljna«. — Ne dolgo na tu jej pošlje mož velik kamen, tudi ne plačavši poštnine in pismo, v katerem jo bilo pisano to le; «Ko sem prečital pismo, ki si mi ga poslala, odvalil se mi je ta le kamen od srca 1»
«
• •
Mlad berač prosi gospoda za dar. — Te li ni sram beračiti? — zadere se nad njim; — tako mlad si Še; pojdi dflat! — Prosim, usmilite se me, pravi ubožec, sem lačen. — Poprimi se delal — Ako bi delal
in se mučil, še bolj bi bil laĆan.
«
• •
Nek skopuh podari tieračn kos mesa, ki mu je pri kosilu ostalo. Berač vzame meso in se zahvali. Ker ga pa ni imel kam zaviti in je zagledal časopis na sko-puhove) mizi, seže ponj in hoče kos mesa vanj zaviti.
—	Ne, pustite Časopis, ker n;sem Še bral — reče skopuh. — Nič ne da — odgovori berač — v.išu dobro delo, ki ste ga meni uboščeku storili, treba da v Časopis pride I
» »
Gost pride v kičmo in veli prinesti si juhe. A komaj mu jo krčmarici prinese na mizo. uže zamrmra: »Oj. 1o je vendar p'eveč; Mic.i, glej t'i inutie s mi v juhi |iruie8l;i!
—	Kaj samo tri? odgovori Mica, ko
sem juho iz kuhinje nesli, bilo jih je pet t «
• *
Nekej materi umre edini sin za kolero. Ko so ga priuesli na pokopališče,
EDINOST
pridruži se skrbna miti nosačem, rekoč: kolera je nalezljiva bolezen; prosim vas, ne zakopajte mojega sinčka blizu rajncega njegovega brata, da je tuli ta ne dob'.
Gospodarske in tnpM stvari.
Okrajna razstava govedine v Pod-gradu.
V spodbudo i v ino reje in za zbolj-šanje plemena domače goveje ž vine bode dne
/. septembra 1886. v Podgradu razstava goveje živine za ves pol. okraj Volovski, pri kteri se razdeli 9 darov gojiteljem najljepše razstavljene živin", s posebnim ozirom na dosežene uspehe pri zboljšanju plemena.
Obdarovani bodo le živinorejci pol. okraja Volovskega po določenih pravilih, ktera brezplačno raz laje in tudi po pošti razpošilja podpisano predsedništvo zadruge vsakemu, kdor se oglasi.
Razstavljena goveda tekmovala bodo za darila v treh oddelkih;
a) Plemenski junci od 9 mesecev do 3 leta starosti, b) Krave 2 let do 5 let starosti, c) Junice, tudi že breje, vsaj 18 mesecev stare.
Obdarovani bodo: a) trije plemenski junci: I dar 50 fl.; II dar 33 fl.; III dar 25 fl. vkup 110 11. b) tri krave I dar 35 fl,; II dar 25 11.; III 20 fl., vkup 80 fl. c) tri junice I dar 25 fl.; II dar 20 fl.; III dar 15 fl.. vkup 60 fl.
Pravila za razstavo delila se bodo brezplačno tudi po občinskih glavarstvih onim, ki se oglasijo posebno ali osebno.
Ob jednem bo prirejena po podpisani gospodarski zadrugi v Podgradu
Razstava kmetijskega orodja, ktera bo trajala do IG. septembra t. I.
Razstavljeno bo na ogled in poskušujo različno novošegno kmetijsko orodje, kakor plugi, kopala, mlatilnice i t. d.' i t. d.
Zi poskušnjo razstavljenega orodja prirejeni bodo prilični prostori in določeni dnevi ter bodo Re ogladovalc^m in posku-Sevalcem bezplačno dajala vsa zaželena pojasnila, da se lebko prepričajo o velikih koristih napredka v kmetijstvu. PredsedniŠtvo gospodarske zadruge za sod. okraj Podgrad v Materiji 9. avgusta 1886.
Zupančič.
Pravila
ta razstavo govedine v Podgradu.
1.	Razstava govedine, ktera se bo vršila v Pogradu pod pokroviteljstvom deželnega kulturnega sveta z obdarovanjem razstavljalcev z državnimi darovi, trajala bode o t 10. ure predpoldne do 2. ure popoldne dne 1. septembra t. I.
2.	Gojitelji goveje Živine, želeč razstaviti svojo živino ter tekmovati za darove, morajo se oglasiti pri deželnem kulturnem svetu, ali pri gospodarski zadrugi za sod. okraj Podgrad v Materiji, vsaj do 21. avgusta t. i. ter naznaniti število in vrsto goved, ktere hočejo razstaviti.
3.	Živina mora biti prignana najkasneje do 9. ure zjutraj dne razstave, ter izročena dotični razstavni komisiji.
4.	Vsaki razstavljavec bo s'trhel za varstvo in brano svoje živine po svojem čuvaju, kteri se bo moral ravnali po ukazu oskrbovalnega odbora. Poslednji bode preskrbel prostor in hrano po nizki ceni.
5.	Razstavlj.lei bodo si preskrbeli spričevalo svoje občine (ohČ. glavarstva), da so izgojitelji razstavljene živine, ali pa pri kravah in junicah, da jih gojijo že leto dni in pri plemenskih juncih vsaj že G mesecev. V tem spričevalu mora tudi hiti dotična živina natanko popisana, da bo mogoče zanesljivo soditi, je li razstavljena ž vina oglašena ali vpisana. To spri. Čevalo bodo morali razstavljavci pokazati, ter nobeno blago ne bo nripuŠČeno k razstavi brez takega spričevala.
G. Trgovci s živino ne morejo tekmovati za darila, ako niso ob enem tudi živinorejci, ter veljajo tudi za nje gori omenjeni pogoji.
7.	Živina bo razstavljena pooldelkih kamor spada, v isti vrsti, kakor je bila prignana In izročena oiboru.
8.	Izključeno od razstave je:
a J blago huiobno, divje in nemirno;
b)	bhgo grde rasti, akoprem ima druge dobre lastnosti;
c)	blago, kteremu manjka rog, oko, ali ako Ima kak izrastek, gobe, rane odprte ali zaceljene vsled bolezni, sploh blago, ktero rii popolnoma zdravo.
o) blago slabo rejeno, z posušenim blatom po Životu, strlečo, zmiš^no dlako, garjevo in sploh z onesnaženo bolno kožo
e) naposled blaijo s znamenji slabe reje in trpinčenja, kakor n. g. z udarci, ranami, odrtinami, tudi mršavo vsled nezadostne brane.
0. Lastnik, kteri pri razstavi doseže nagrado zi kiko blago, mori se zavezati,
da bo gorelo re lil fte Zi eno leto od dneva razstave naprej Z i pleme.
10.	Obdarovani lastnik plemenskega junca se mora vrhu tega zavezati da bo držal zapisnik plemenithe po načrtu, kte-rega mu bo dal dežalni kulturni svet.
11.	Kdor bo odmanjkal od teh dolžnosti, ktere bo prevzel z reverzom, k* ar mu bo nagrada (dar) vročena, bo moral znesek povrniti. Na spolnovanje teh dolžnosti pazile bodo gospodarske zadruge okrajnega glavarstva voloskega.
12.	Kdor pa bi bil po okolnostih prisiljen prodati blago, za ktero je prejel d ir pri razstavi, ga bo smel prodati le živinorejcu pol. okraja voloskega; pa moral bo to prej naznaniti gospodarski zadruzi, pod ktero spada in ktera bo določila, koliko ima povrniti prejetega daru.
13.	Pet sodnikov, izmed kterih jednega imenuje deželni kulturni svet, jednega c. kr. namestmštvo, ostale tri pa gospodarske zadruge polit, okraja mej domačimi zvedenci, bode sodilo o obdarovanja vrednem blagu.
14.	Proti določbam teh sodnikov mogoče bo pritožiti se pri razstavnem odboru samo tedaj, ako bi bila dotična razsodba v nasprotju s temi pravili.
15.	Dtrove bode razstavni odbor ti-koj izplačal, ko bo razstava sklenena in proti reverzu, omenjenem v §g 9 10 in U teh pravil.
OJ dežel. kult. sveta v Poreču.
Tržno porodilo.
Kava — gre od rok po vlših cenab, in je tendenca najboljša, ker so došla od povsod prav ugodna poročila. Prodalo se je 800 vreč kave Rio po f. 53 do f. G3, 4000 Santos po f. 55do f.64 — 6000 Java Mil. po f. 62.—, 500 vreč Manila po f. 57 do f. 58, Portoricco stane f.9i do f.ll&— Geylon plant. f. 83 do f. 134.
Sladkor — mlabova kupčija vsled premočne ponudbe, cene nekoliko slabe. Prodajal se je ta teden sladkor v vrečah po f. 18.50 do f. 22.
Sadje. — Limoni močno iskani, pa lepega blaga manjka. Limoni srednje vrste stanejo od f. 6 do f. 11.-. pomeranče f. 8 do f 13.—, novi rožiči f. 8.50 do f. 9.—, nove fige v vencih f. 17.—. cvebi navidne stare f. 13 do f. 20.—, Elem6 novo f. 18 do f. 24.—, Sultan ina stara f. f. 34.—, opaša nova f. 29.
Olje — malo obrajtano, cene so mla-hove, jeiilno stane f. 36 do f. 43, namizno pa f. 60 do f. 70.
Petrolje — amerikansko f. 9 do f. 9.25, rusko f. 8.50 do f 8.75.
Rii — italijanski f. 15.50 do f. 21.—, birmanski f. 11 do f. 14 75.
Domači pridelki — fižol stari, rudečl f. 8.75 do f. 9'—. druge vrste primerno.— Maslo f. 80 do f. 92.
Žito — Malo kupč je po nespremenjenih cenah.
Les — nekoliko več prašanja, cene pa nespremenjene.
Seno — dobro konjko novo f. 1.40 do f. 1.70.
Borano porodi lo.
Bora* jako neolločna, v obče malo prometa, kurzl.kmalo trdnjši, kmalo sla-bejši. denes pa je slabša tendenca in vte -gnejo cene nekaterih papirjev nekoliko pasti.
Dunajuba Borsa
dne 13. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 70 kr
«Z5i5S55M€ia55asl
495	3—2
Razpis natečaja.
Za učiteljske službo III. vrste na ljudskih Šolah in Svetmarji (Monte) in morebit v Marer.i ga h se slovenskim učnim jezikom.
S temi službami sdruženi so dohodki ustanovljeni v zakonu 3. novembra 1874. in 10. decembra 1878.
Prosilci naj uložijo svoje prošnje potem predpostavljenih oblasti v roku 4 tednov podpisanemu.
C. kr. okrajni šolski svet.
U Kopru do 30. julija 1886.
Poglavitni naukl in molliev
l U^ltl V11111 kj j,b mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In sv. zakon, zove o« mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni m ee dobiva po 4 nove.
Brnsko
blago
Troti pošiljatvi denarja, ali pa.s povz tj- tn zneika. Obleka za & gld. in več. eiil/nenA po najnižej ceni, le SUKnenO VZftl°gi tovarne za sukno
Friderik Brunner
Brno, Frolichergata« 3.
Oglede pošilja brezplačno in franko, veSe zbirke ogledov za krojače nefrankovano.
Mlad teh nikar Eyi«®if £
korespondenta v kojej trgov. hiši. ker je zmožen v govoru in pisavi teh le jezikov: francosko, nemško, italijansko, rusko, bolgarsko, hrvatsko, gerško. rumunsko. — Kedor hoče zvedeti kaj več o njem, oglasi naj se pri našem upravniku, Via Tor-rente 12.	1—1
<i§iSlgjlIMMiiil!il!^
1
Ivan Perlot <t Comp.
v Trstu ***
trgovina z Vtem na tižiškem trgu na-hajajočim 8 blagom na debelo ih drobno. Razpošilja kavo v paketih po 9 kilogramov 3 povzetju m. na enak nnčin tudi olje, riž različno sadje, zelenjadi iz južnih krai*v, vsakovrstn« riba marinirane in sveže, po n<jnlž j ceni. vse prosto carine franko na pošto naročnika postavljeno. — Kedor ž-«li. naj piše in pošljejo se mu ceniki franko in brezplačno.
Najboljši
papir z,a eigaretke
20—36 je pristni
LE HOUBLON
franc. fabrikat Cawleyev in Heorje? v Pariza
Svari se pred, ponarejanjem.
Ta papir gorko preporoSajo ifoipodjo drl. J. J. Pohl. E. Ludvig, E. Lippm&nn profesorji kemije na duniijak. veeufllliBSu,
radi njegova najbolj »a kakovosti, radi njegova eutoi« in zato, kar v njem ni uikuke druge zdravju Škodljive tv irinn.' j
*'VL* m/c a m rt.
IT Rit B«rm*r t PARIŠ.
Enotni drž. dolg v srebru
Zlata renta ......
5avst. ren,a . . . . Delnice narodne banke . . Kreditne delnica . . . , London 10 lir sterlin
Napoleon.......
G. kr. cekini.....
Kr. državnih mark
86 121 • 102 • 871 • 281 . 120 . 10 » 5 • 01 .
A) 15
25
30-10
80
Liistn.ioa opravništva.
G. Marija Prosenc v K. obrnite sfl, na lekarno Rovis v Trstu, da Vam pošlje slovenski poduk, katerega tudi imal
Cegnarjev Viljem Teli
se nrodaja v tiskarni Dolenčevi po i. O soldov.
Polpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Birrisra vacchia št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol • neni od f. 1.40 naprej, bomb iž->vi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja pvav po ceni dežnike in solnčuike. 104-1	Cilullo 4« rim in.
»££££££££££X££«££*B£
Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili	42—50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. Sttinkl,
c. k. vladni svetovalec in defelno-sanitnet porofievulco. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja ,,Piecoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence,
A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Sutnic,
bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastiljfl santoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld Salioilne pastile proti prehla|enju najboljši pripomoček proti davici (difteritisj, nlučnim,
f »ranim in vrutnim bolečinam, zoper kašelj in »ripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni airop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliŽenju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju Itd. Odruščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr
Tu navedena. Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišni dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angelu)) v Ljubljani
na DunajHkej cesti, kder se naroČila takoj
po pošti proti povzetji izvršujejo.
Trgovina 8
A. Majer-jevega
Exportnega piva -v- steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 in 50 stekl.
^NMMMM
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalemnki bal« znm si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčno živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vserili dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po niemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineškn robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zv.-denci priporočujejo proti neješčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidttlnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane !IO novcev.	.S8-30
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
V GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marku Ratatini, n* Knki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni F. PalUoa.
Lastnik driiAtvo .RDINOST« — IzdaUlj in odgovorni uredniic: VIKTOK DOLENC
Nu >v» tiskarna V. Dolenca v Trstu.