Blažijo napetosti in svetujejo
Na Centru za socialno delo pomagajo pri delu z mladino tudi študentje-prostovoljci
Predstaviti želim področje dela, o katerem je veliko govora, precej ra-ziskav, v javnosti pa premalo zna-nega o konkretnem delu. To je po-dročje dela z mladostniki. Mladost-niki so mladi Ijudje, v starosti od 13. do 21 leta. To je obdobje zorenja, ki vsebuje iskanje resnice o sebi, o svojem odnosu do življenja (odraža se zlasti v njihovem vprašanju »za-kaj živim?), o odnosu do avtoritet, do sprejetih vrednostnih meril odraslih, oblikovanju življenjskega in svetovnega nazora Seveda so to naloge. skozi katere se vsak mlad človek zelo težko prebija in mno-gokrat tudi spotakne. Zato ni nak-Ijučje. da je ravno v tem obdobju med mladimi veliko osebnih stisk in vedenjskih odklonov. Med od-klone Stejemo vse blažje kot so: slabši učni uspeh, odklanjan/e po-slušnosti staršem in učiteljem, spe-cifičen način oblačenja, frizure in podobno Med hujše oblike od-klonskega vedenja mladih pa šteje-
mo: bege od doma, poizkuse sa-momora, spogledovanje z alkoho-lom in drogo ter razne oblike kazni-vih dejanj. Vse našteteoblikevede-nja mladih so odraz njihovih notra-njih stisk, konfliktov, ki jih doživlja-jo zato, ker taki ne želijo biti in vendar drugače ne morejo.
Marsikdo bo ob tem pomislil: »Mi tega nismo delali, današnja mladi-na je drugačna kot je bila ob mo-jem času ¦< Nekaj resnice je v tem, kajti vsaka generacija ima svoje specifične lastnosti in oblike Te pa niso odvisne od bolj ali manj slabe mladine, ampak bolj ali manj veli-kih možnosti, ki jih pogojuje druž-ben razvoj. Prav ob tem razmišlja-nju kakšna je bila »moja« generaci-ja v primerjavi z generacijo »mojih otrok« pa prihajamo do konflikta generacij, zaradi katerega doživlja-jo hude travtne tako otroci - mla-dostniki, kot starši. Pogosto so ne-sporazumi tako globki. da jih niti druga stran ni več v stanju razreše-vati in je zato potrebno poiskati na-svet tretjega.
Na tej stopnji lahko odigrajo med drugimi, pomembno vlogo strokov-ni delavci Centra za socialno delo, ki imajo funkcijo svetovalca, blažil-ca najhujših napetosti in korektor-ja, to je spreminjanja odnosov v družini, ki so postali nezdravi, če-prav Ijudje, ki jih povzročajo pov-sod drugod funkcionirajo zdravo
Svetovalno delo opravljamo po metodi dela s posameznikom. to je svetovanja mladostniku v razgovo-ru samo z njim. svetovanje staršem v razgovoru le z njimi; po metodi dela s skupino, to so skupinski raz-govori skupaj s starši in mladostni-ki ali s skupino mladostnikov, ki ni večja od 8 filanov. Pri svojem delu navezujemo stike tudi z drugimi in-stitucijami in strokovnimi službami, kar pa je metoda skupnoslnega de-la. Vse te oblike so institucionalizi-rane, vodijo se v prostorih Centra ozir. drugih institucij, zato so za mladostnike pogosto obremenjujo-če, nesproščujoče, v zanj nenaraV-nem okolju.
Poznavanje doživljanja mladost-nika je privedlo do potrebe po dru-gačni obliki dela z mladimi. Tako smo ze v preteklem letu pričeli z uvajanjem  prostovoljnih  sodelav-
cev-študentov, v različne krajevne skupnosti Namen vključevanja prostovoljnih sodelavcev ni v tem, da bi delali s tistimi mladostniki, ki jih je okolica opredelila kot najbolj moteče, temveč v njihovi vkljufiitvi med mlade. ki pogosto brezciljno vegetirajo v parkin, stopniščih ali kakšni klubski sobi ter jim pomaga-jo osmisliti njihov neizkoriščen prosti čas. To jim uspeva v poveza-vi z ZSMS v krajevni skupnosti, so-cialnim; delavkami krajevnih skup-nosti in ob podpori hišnih svetov kakor tudi družbeno-političnih or-ganizacij v krajevni skupnosti.
Delovanje prostovoljnih sodelav-cev smo usmerili najprej z vidika proučevanja potreb mladih, njiho-vegadoživljanja soseske in se šele poteto povezali z odločujodimi or-gani in organizacijami v krajevni skupnosti Ta način dela v naši ob-čini je mlad, lahko bi rekli še v povojih, zato se z zelo vidnimi uspehi ne moremo izkazati, neka-tere premike pa beležimo in to je za začetek več. kot smo pričakovali. Že dejstvo, da prihaja do dialoga med mladimi in odraslimi, v katerem so bolj ali manj enakovredni part-nerji, pa lahko imenujemo uspeh
Vklju6evanje prostovoljnih sode-lavcev smo uvedli v večje soseske, ker je tam večje število mladih na enem mestu in so žato njihove po-trebe večje Zmotno bi bilo mišlje-nje, da je tu »udi večje število pro-blematiCnih mladostnikov, kar naj bi pogojevalo prisotnost prosto-voljnih sodelavcev. Z mladimi in starši, ki sem jih omenila v sredini tega prispevka je še vedno potreb-na poglobljena strokovna obravna-va, ki se vrši na Centru za socialno delo, zSio se z njimi prostovoljci srečujejo le, ie se ti vključijo v sku-pine mladostnikov v okolju kjer ži-vijo.
Pri delu s prostovljnimi sodeiavci imajo delavci Centra za socialno delo mentorsko vlogo.
Oblike dela, ki sem jo skušala predstaviti, kliče po čim tesnejši povezavi vseh, ki smo mladi in se srečujemo z mladimi in z njimi živi-mo, zato naj bo hkrati tudi apel za odziv v pismeni ali ustni obliki v »Zboru občanov« ali na Centru za socialno delo, kajti tako se bomo med seboj spoznali in z roko v roki lažje šli skozi NAŠE težave.
TATJANA STEPANČIČ