Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva. Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem" in v tej včlanjenih zadrug. Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, v Zagorju ob Savi, v Idriji, v Železnikih in v Kamniku. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. m Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno....................K 6'— polletno........................ 3'20 četrtletno......................1’60 posamezne številke po . . . . „—'30 Cene inseratom: 1/i8 strani pri enkratni objavi K 1'50, pri večkratnih ~ -- objavah popust. --------- Leto II. V Ljubljani, dne 8. junija 1912. St. 11. Izlet v Postojno. Naravnost nepričakovani odmev je našla ideja, prirediti majniški izlet gostilničarjev v Postojno. Pričakovalo se je udeležbe največ 800 oseb, došlo pa jih je preko 1700. Prijetno razočaranje. 30. majnika je pohitelo v Postojno vse, kar se zaveda stanovske gostilničarske organi-cije. Samo iz Ljubljane se je odpeljalo s posebnim vlakom 1221 udeležencev, dočim so drugi udeleženci izleta došli v Postojno deloma z navadnimi vlaki, deloma z vozovi in avtomobili. Ta dan so se sešli v Postojni go- stilničarji iz vseh slovenskih dežela. Ni manjkalo ne Dolenjcev, ne Gorenjcev in Notranjčev, da, prihiteli so Belokranjci, ki imajo sedaj še jako slabe prometne zveze, zelo številno so bili zastopani gostilničarji in gostilničarke iz Goriške in Štajerske, pogrešalo se ni niti tovarišev iz Istre, Koroške in Primorja. Z mirno vestjo se lahko trdi, da pomenja ta dan prvi veličastni sestanek vseslovenskega gostilničarstva, katerega se je udeležil kot gost tudi zastopnik češke gostilničarske organizacije gosp. Petrovicky. Impozantno je bilo število udeležencev. Druga naših organizacij, ki je tako mlada ka- kor naša, se ne more ponašati zlepa s takim številom. Izlet nam spričuje, da jej je zagotovljena še lepa bodočnost in da se smemo nadejati časov, ko bo gostilničarski obrti zasijala drugačna prihodnost. O priredbi kot taki, o uspehu arange-menta in drugih podrobnostih spregovorimo pozneje. Na prvem mestu se hočemo pečati z izletom kot takim. Prvi udeleženci so došli ta dan že zgodaj zjutraj v Postojno. Tovariši iz Goriške in Primorja so se pripeljali tja z dopoldanskim brzovlakom. Bilo jih je do 100. Na kolodvoru jih je pričakoval in pozdravil v imenu zveze član odseka g. Pogačnik, kateremu se je za pozdrav zahvalil voditelj g. Mikuž iz Sv. Lucije. Po okrepčilu v kolodvorski restavraciji g. Zakotnika so se ti izletniki zbrali na in pred kolodvorom v Postojni, da počakajo prihod posebnega vlaka iz Ljubljane. Glavno zbirališče izletnikov je bil namreč ljubljanski južni kolodvor, od koder je odpeljal posebni vlak dopoldne ob 9. uri 20 minut. Tem so se pridružili na postajah do Logatca še nadaljni številni udeležniki, tako da je bil nazadnje sicer izredno dolgi posebni vlak prenapolnjen. Z malo zamudo je došel posebni vlak v Postojno ob četrt na 12 dopoldne, kjer so pričakovali na kolodvoru razven že tjekaj došlih izletnikov posebni vlak zastopniki postojnske mestne občine, namreč gg. nadzornik Gaspari, notar Kogej in veletržec Lavrenčič. Pri prihodu vlaka je igrala mestna godba. Navdušeni živio-klici so bili prvi pozdrav izletnikom v Postojni. Na kolodvoru je bil oficijelni sprejem izletnikov. V imenu mestne občine je namreč nagovoril g. Lavrenčič načelnika izleta g. Kavčiča. V svojem govoru je naglašal, da Postojno izredno veseli, da more pozdraviti v svoji sredi gostilničarje. Naši prometni kraji morejo vspevati le, če jih vpoštevajo vsi stanovi. Najvažnejši stan v tem oziru je gostilničarski stan. Naj bi izletniki preživeli v mestu par lepih ur in naj bi odnesli s seboj domov najlepše spomine na krasote, ki jih nudi tukaj narava nad in pod zemljo. Mesto kliče izletnikom „Dobro došli!" Za ta pozdrav se je v imenu izletnikov na kratko zahvalil g. Kavčič, ki je v svojem govoru povdarjal, da gostilničarstvo z veseljem prihaja v gostoljubno mesto, da se tako seznani s svetovnoznanimi naravnimi krasotami in da ponese domov sloves teh naravnih čudes. Po teh nagovorih so se izlemiki uvrstili v dolg sprevod. Odkorakali so z godbo na čelu v s trobojnicami okrašeno mesto ter odšli v odkazane jim restavracije in hotele, dočim je bilo za one, ki še niso dobili nakaznic za obede, zbirališče na dvorišču pri „Kroni". Obedovalo se je v 12 restavracijah; največ gostov so imeli hotel Jama in Krona ter Narodni hotel. Med izletniki je kmalu zavladalo veselo razpoloženje in po več restavracijah so se izrekle tudi kratke napitnice. Preobširno bi bilo vse posameznosti navajati. Zadošča naj, ako omenimo, da se je izleta udeležil tudi tajnik češke gostilničarske organizacije „Jednota svazü“, g. Petrovicky iz Prage, ki ga je pri skupnem obedu v Narodnem hotelu predstavil udeležencem načelnik izletnega odseka gosp. Kavčič. Češki gost je iskreno pozdravil udeležence v imenu češke organizacije in jih povabil na I. shod slovanskih gostilničarjev v Prago. Govoril je med drugim sledeče: „Ta shod naj bo javna in mogočna manifestacija vseh slovanskih gostilničarjev za njihova prava. — Dobro Vam je znano, da celo odgovorni činitelji danes prezirajo in teptajo te pravice. Ta shod pa naj pokaže vsej javnosti, kako da se danes splošno zapostavlja in zanemarja gostilničarski stan. Gostilničarski obrti se nalaga vedno le nova bremena, gostilničarski stan se bori že dolga leta. In zakaj se bori? Mislite, da za izboljšanje svojega položaja? Ne, samo brani se in braniti se mora neprestano, da se mu že itak slabi položaj še bolj ne poslabša. Da, gostilničarske organizacije so vedno le v obrani. Druge obrti neprestano izvojavajo in pridobivajo na pravicah. Baš I. shod slovanskih gostilničarjev v Pragi si je stavil nalogo, povdarjati zlasti ta moment, — bolje rečeno poostriti odpor in pripraviti mogočnejšo ofenzivo. Kajti tu kakor drugje se je treba odločiti za delo, ki naj ieši gostilničarsko obrt te krize. Vsa ta vprašanja bo skušal rešiti L kongres slovanskih gostilničarjev, kjer se bodo zbrali zastopniki gostilničarskih zvez vseh slovanskih narodov. Na tem shodu se bodo obravnavala tudi važna obrtnopravna in gospodarska vprašanja. Končujem in Vas še enkrat iskreno vabim, da se udeležite shoda v kolikor možno velikem številu, obenem pa Vas zagotavljam, da Vas sprejmemo najmanj bratsko!" Ta govor n. pr. je bil z navdušenjem sprejet od zbranih udeležencev, ki so mu že prej pritrjevali z živahnimi medklici. Le prekmalu je bilo treba oditi v jamo, ki se je otvorila ob 1/s2. uri. Okoli 2. ure so bili že vsi izletniki na plesišču, kjer je igrala godba in kjer je pozdravil izletnike predsednik jamske komisije, vodja okrajnega glavarstva g. dr. Pilshofer, ki je naprosil izletnike, da naj ponesejo slovo o čudežnih podzemeljskih krasotah domov v krog svojih znancev. Za pozdrav se mu je zahvalil v imenu zveze g. Paternost, na kar so izletniki pričeli z ogledovanjem najzanimivejših delov jame. Upamo, da je bilo med izletniki mnogo takih, ki so bili prvokrat v jami. Ti vsi nam bodo gotovo pritrdili, da se teh krasot ne da popisati, da jih je treba videti. Zato se tudi mi ne spuščamo glede jame v podrobnosti. Po ogledovanju jame se je bilo skoraj treba pripraviti na odhod, kajti radi tega, da so imeli Dolenjci zvezo z dolenjskim vlakom, je moral odhajati vlak že ob 6. uri 8 minut iz Postojne. Seveda jih je bilo mnogo, ki bi radi ostali še dalj časa v Postojni, toda vsem željam vstreči se ne more nikdar. Izletniki od juga so se vrnili domov z brzovlakom ob 7. uri 5 minut zvečer. Sedaj pa še k prireditvi kot taki. Nekateri izletniki niso bili z aragementom povsem zadovoljni, zlasti radi tega ne, ker niso obedovali v onih restavracijah v katerih bi želeli, deloma pa tudi radi tega, ker so dobili nakaznice za obed še-le v Postojni. Kar se tiče prve želje, odnosno pritožbe, nam je navesti, da tej ni bilo mogoče na noben način vstreči. Za skupni obed vi Narodnem hotelu se je n. pr. prijavilo 721 oseb, dočim je mogel postreči hotelir samo 220 gostom. Podobno je tudi glede „Krone“. Z drugo odredbo so bili prizadeti zlasti Dolenjci, ki so prišli z zamudo v Ljubljano in se vsled tega njim ni moglo razdeliti nakaznic. Rediteljski zbor je bil mnenja, da bo to delo lahko vršil medpotoma podobno kakor lansko leto pri izletu na Bled v vozovih, toda južna železnica je bila tako prijazna, da je to delo rediteljem onemogočila. Za posebni vlak je namreč porabila take vozove, ki že zdavna spadajo med staro šaro. Ako morda kdo ni dobil nakaznice na kosilo, je to pred vsem sam zakrivil s tem, da se ni v Postojni po-hudil do „Krone". Dvomimo pa, da je bilo takih izletnikov več kakor trije. Eno je gotovo in to je, da si je rediteljski zbor z izletom v Postojno pridobil velikanskih praktičnih skušenj glede arangementa in najsi je udeležba še tako ogromna. Pri prihodnjih podobnih izletih bode moralo biti glavno načelo, da se naroči skupni obed za vse udeležence ali pa za nobenega. Razven tega bo treba vpeljati eno samo izkaznico s kuponi. Izlet kot tak je moralno gotovo najbolje vspel; ako nima onega gmotnega uspeha, ki se ga je pričakovalo, je to v prvi vrsti krivda železnice. Gotovo pa je tudi to, da so bili udeleženci z izletom in kar se jim je ob tej priliki nudilo, v splošnem zadovoljni. Gostilničarska zadruga v Železnikih. Gostilničarska zadruga v Železnikih, ki je bila ustanovljena lansko jesen, je imela svoj redni občni zbor v sredo dne 22. majnika v prostorih načelnika g. Thalerja v Železnikih. Četudi se je zbralo že ob napovedani uri zadostno število članov, je načelnik vendarle počakal nekaj časa z otvoritvijo zborovanja. Med tem časom se je . tudi zbralo precejšno število članov, tako da je bila udeležba naravnost častna, vendar pa ne tako številna, kakoršne smo v Železnikih splošno vajeni. Ob V24. uri otvori načelnik Thaler občni zbor, pozdravi navzoče, zlasti našega urednika kot zastopnika zveze in „Gostilničarskega Vestnika“ ter izrazi željo, da naj bi bili občni zbori kot važna stanovska zborovanja polnoštevilno obiskani. Zapisnikarjem imenuje g. Dolenca. Vname se debata o predlogu, naj se danes izostalim članom naloži v smislu § 24. zadružnih pravil redovna globa ter se končno soglasno sprejme predlog, s katerim se načelstvu naroča, da naj izostale člane pozove pismeno, naj se opravičijo in z ozirom na to opravičilo naj se proti njim vpo-rablja prej navedena določba pravil. Zapisnik ustanovnega občnega zbora se odobri brez debate, na kar poda načelnik kratko poročilo o dosedanjem delovanju zadruge. Zadruga obsega občine Selce, Sorica in Železniki ter šteje 45 članov. Načelstvo je oddalo svoje mnenje dosedaj glede 4 slučajev novih koncesij in se je v vseh štirih slučajih v nasprotju z občinskimi zastopi izreklo proti podelitvi. Okrajno glavarstvo kot obrtna oblast prve inštance je to mnenje tudi v vseh slučajih vpoštevalo in vse štiri prošnje odklonilo. Naš urednik pri tej točki govori nato o vajeništvu in priporoča toplo ureditev vaje-ništva, ker je na ta način najlažje mogoče doseči splošni dokaz vsposobljenosti za gostilničarski obrt. Poročilo o dosedanjem delovanju zadruge se nato brez debate odobri in istotako sprejme tudi poročilo o računih. Zadruga je imela namreč dosedaj s tiskovinami in pripravljalnimi deli skupaj 119 K 50 h troškov, katere je pokril načelnik iz svojega, ker zadružni člani še niso vplačali nikakih sprejemnin. Načelstvo plačila sprejemnin do danes tudi ni zahtevalo, ker je bilo naziranja, da se pri tej priliki to najlažje uredi. Proračun izkazuje 275 K troškov. Zato se z ozirom na dosedanje izdatke in na proračun sklene soglasno pobirati za tekoče leto od vsakega člana 3 K 50 h doklade k upravnim stroškom. Pri proračunu se vname tudi debata o tem, ali naj se ne bi proglasil „Gostilničarski Vestnik" za obvezno glasilo zadruge, katero vsled tega dobivajo vsi njeni člani brezplačno-Končno se „Gostilničarski Vestnik" soglasno proglasi za obvezno glasilo zadruge. Pri raznoterostih se razmotriva najprvo pivovarniško vprašanje, namreč koliko je resnice na tem, da so vezani jemati gostilničarji samo pri eni pivovarni pivo in pa glede prodaje piva v steklenicah. Navzočim se pojasni, da imajo kartelirane pivovarne med seboj dogovor, da ena drugi ne sme odjemati odjemalcev, kdor pa je bil odjemalec nekartelirane pivovarne, kakoršna je bila n. pr. v Škofjiloki, si lahko izbira dobavo piva kakor hoče. Pro- daja piva v steklenicah postane v kratkem koncesijonirana obrt in takrat bo imela tudi glede tega zadruga odločilno besedo. Glede prodaje piva zasebnikom pa se v kratkem vrši enketa pivovarnarjev in zadružnih načelstev. Sodavičarji v okraju zadruge so z novim letom podražili svoje izdelke. Sklene se zato, pozvati jih, da ostanejo pri starih cenah, drugače si ustanove gostilničarji svoje podjetje, oziroma zalogo. Tudi se sklene, pozvati jih, da svojih izdelkov ne oddajajo drugim kakor samo gostilničarjem. Končno se dovoli za nabavo filtrir-aparata kredit 50 K ter se sklene prositi tako ministrstvo kakor deželni odbor za tozadevne podpore. S tem je dnevni red izčrpan. Zato načelnik g. Thaler kmalu po 5. uri zaključi z obi* čajno zahvalo zborovanje. Gostilničarska zadruga v Kamniku. Letošnji občni zbor kamniške gostilnrčar-ske zadruge je bil sklican na 23. majnika popoldne na 2. uro v prostore načelnika gosp. Cererja. Ker pa je bilo ob napovedani uri navzočih samo 21 članov, torej manj kot 200/0, je načelnik Cerer otvoril zborovanje ob 3 uri, konštatiral sklepčnost, pozdravil došlega zadružnega inštruktorja g. dra. Blodiga in našega urednika kot zastopnika zveze in glasila. Obžaloval je pri svojem nagovoru pičlo udeležbo in povdarjal, da člani zadrugo navadno le takrat poznajo, kadar jih kje čevelj žuli. Iz poročila načelstva nam je navesti, da je imel odbor v pretečenem letu 7 odborovih sej, zadruga pa en občni zbor. Zadruga je bila zastopana po načelniku pri štirih sejah in zborovanjih deželne zveze v Ljubljani in pri dveh državnih gostilničarskih kongresih na Dunaju. Načelnik se je pri tej priliki podrobno pečal s centralno državno gostilničarsko organizacijo, katere glavni namen je, doseči to, da se gostilničarski stan in njegove zahteve povsod vpošteva. Danes zvračajo oblastva ugoditve in rešitve eno na drugo. Obrača se na bolje. Pri zborovanju gostilničarjev na Dunaju so oblastva pokazala svojo dobro voljo s tem, da so poslala prizadeta ministrstva na zborovanje svoje zastopnike. Ena starih zahtev gostilničarstva, namreč kon-cesijoniranje prodaje žganja in piva v zaprtih steklenicah je že tudi v obrtnem svetu rešena ugodno. Tudi glede dokaza vsposobljenosti za gostilničarsko obrt smo nekaj dosegli; vpelje se vsaj deloma. Delovati pa moramo na to, da se zahteva splošno. Nato se peča poročevalec z omejitvo koncesij. Ako prevzame n. pr. sin po očetu ali kak drug potomec ali pravni naslednik posestvo in zaprosi za koncesijo na svoje ime, potem se velikokrat prošnje ali popolnoma zavrne, češ da ni za to krajevne potrebe, ali pa se tako prikrajša in pristriže, da ni več prvotni podobna. To vse pa se godi kljub temu, da oddajajo zadruge, občine in žandarmerije ugodna mnenja, ker je odločitev izročena še vedno na milost in nemilost obrtne oblasti. V tem oziru je treba spremembe zakona in tozadevna peticija je danes umestna. Zadružni inštruktor g. dr. B l o d i g se nato peča podrobneje z dokazom vsposobljenosti in priporoča, da naj se uredi vajeništvo, ker le na ta način, bo mogoče doseči, da se vpelje podobno kakor za rokodelske obrte tudi za gostilničarsko obrt splošni dokaz vsposobljenosti. Očetje in matere naj pridno vpisujejo svoje sinove in hčere pri zadrugi za vajence, odnosno vajenke, podvržejo pa naj se koncem učne dobe tudi preskušnji. Za to točko se gorko zavzema tudi naš urednik, ki priporoča ureditev vajeništva, ker je to ena glavnih nalog zadrug. Zadružni inštruktor pojasnuje nato tudi besedilo zakona glede prizivne pravice zadrug. Po novem obrtnem redu namreč občina in zadruga nimata pravice rekurza v slučaju, ako oddasta mnenje v prilog prosilca in obrtna oblast kljub temu ne reši ugodno prosilčeve prošnje. Po starem obrtnem redu je imelo županstvo v obeh slučajih, torej ako se je podelila koncesija proti mnenju in ako se je odklonila kljub priporočilnemu mnenju, pravico rekurza. Ako se hoče doseči tu kakih sprememb, je treba najprej besedilo obrtnega reda spremeniti. — Po tem pojasnilu predlaga načelnik, naj zborovalci sklenejo odposlati deželni zvezi gostilničarskih zadrug peticijo, v kateri zahtevajo od nje, da podvzame vse potrebne korake, s katerimi je čim prej mogoče doseči spremembo besedilo § 18 obrtnega reda v tem smislu, da imajo zadruge tudi pravico priziva v slučaju, ako se koncesija ne podeli prosilcu kljub priporočilnemu mnenju zadruge, in da je obrtna oblast vezana na mnenje zadruge in občine, ako oba mnenja soglašata. Ta peticija se sprejme soglasno. Računski zaključtk za leto 1911 izkazuje 345 K 29 h dohodkov in 365 K 45 h troškov, torej primanjkljaja 20 K 16 h. V primeri s proračunom je zadruga mnogo prihranila, ker so bili troški proračunjeni na 572 K 40 h. Zadružno premoženje koncem leta 1911 znaša 1302 K 06 h. Pregledovalec računov g. Žerovnik poroča, da je pregledal račune in jih našel v redu. Zato predlaga absolutorij načelniku, ki ga navzoči tudi soglasno podele. Prvotno predlagani proračun izkazuje 972 K 40 h troškov in 285 K 65 h dohodkov. Na nasvet našega urednika se pri tej točki razvije daljša debata glede proglasitve „Gostilničarskega Vestnika“ za obvezno glasilo vseh članov zadruge. Za ta sklep se toplo zavzema tudi g. dr. Blodig in po daljšem posvetovanju se sklene proglasiti „Gostilničarski Vestnik“ za obvezno glasilo, ki ga dobivajo vsi člani zadruge brezplačno. Sočasno se odobri tudi proračun in sklene pobirati za 1.1912 zadružno doklado per K 2'50 od vseh onih članov, ki še niso naročniki „Vestnika“. Nadaljna točka dnevnega reda je sprememba pravil in se po daljši debati sklene, naj se zviša sprejemnina za nove člane splošno na 50 K, za one člane, ki dobe koncesijo v smislu § 16 lit. d, pa na 100 K. Pri raznoterostih se najprej razpravlja glede kaznovanja onih članov zadrug, ki so imeli v svojih prostorih brez oblastvenega dovoljenja godbene avtomate in gramofone. Sklene se, da vloži zadruga na deželno vlado prošnjo, naj se za enkrat te globe spregledajo. V ta namen naj se potrudi tudi načelnik s predsednikom zveze do deželnega predsednika. Končno se sklene še, pozvati sodavičarje in založnike piva, da naj ne oddajajo sodavi-čarskih izdelkov, odnosno piva na privatne stranke, ker se s tem dela direktna konkurenca našemu gostilničarstvu. Ako se temu pozivu ne odzovejo, bodo gostilničarji segli po skrajnem sredstvu samoobrambe. Ker se nihče več ne priglasi, je s tem dnevni red zborovanja izčrpan. Zato zaključi načelnik z običajno zahvalo zborovanje. Tovariši, širite svoje glasilo! Razno. Zahvala. Podpisano predsedstvo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se zahvaljuje najiskreneje vsem onim gg. gostilničarjem in gostilničarkam ter drugim činiteljem, ki so na katerikoli si način s svojim sodelovanjem pripomogli do tega, da je majniški gostilničarski izlet v Postojno, katerega je priredila podpisana zveza, tako v gmotnem, še bolj pa v moralnem oziru se obnesel izborno. Pred vsem bodi izrečena zahvala slavni mestni občini postojnski za sprejem in pozdrav, isto-tako slavni jamski komisiji za naklonjenost in pozdrav ter čislanim damam za prekrasni, načelstvu izročeni šopek. Hvala vsem gg. tovarišem v Postojni, ki so prevzeli skupno obed. — Iskrena hvala tudi vsem gg. poverjenikom, ki niso štedili ne časa, ne izdatkov, da so prihiteli ta dan s številnimi udeleženci v Postojno. Zlasti velja ta zahvala gospodom, ki stoje še izven zveze in to so gg. Fran Birtič iz Hrastnika, Fran Dolničar iz Trbovelj ter Alojzij Š rib ar iz Št. Petra v Savinski dolini, katerih zasluga je, da je bila na tem izletu zelena Štajerska zastopana tako častno. Istotako najiskrenejša zahvala g. Antonu Mikužu iz Sv. Lucije kot voditelju Goričanov in Primorcev ter g. Franu Šušteršiču iz Št. Jakoba kot voditelju Korošcev. Vsem ostalim gg. poverjenikom pa tudi še enkrat iskrena hvala za sodelovanje in trud. Končno gre pa v največji meri zahvala rediteljskemu zboru, ki je moral zmagati na dan izleta naravnost naporno delo. Zlasti so se žrtvovali člani vodstva gg. Ignacij Banko, Jakob Gorjanc, Fran Kavčič, Alfonz Mencinger, Leon Pogačnik in Jos. Polak ter s svojim delom pripomogli največ do uspeha. Njim zatorej specijelna hvala 1 Prezreti pa ne smemo udeležencev, ki so prihiteli ta dan od blizu in daleč v Postojno, da tako manifestirajo za naš stan. Hvala jim za požrtvovalnost in naklonjenost! — H koncu prosimo samo, da nam ohranite še nadalje svojo naklonjenost in da se še nadalje odzovete pozivom zveze. Na ta način moramo priti prej ali slej do zmag in uspehov. V Ljubljani, dne 1. junija 1912. Za „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ v Ljubljani Vinko Ogore lec 1. r., predsednik. Korak za korakom. Zopet smo napredovali. Gostilničarski zadrugi v Železnikih in Kamniku ste namreč na svojih občnih zborih tudi proglasili „Gostilničarski Vestnik“ za obvezno glasilo za vse svoje člane, ki ga torej le-ti dobivajo brezplačno. Tako se polagoma razvija naša organizacija v trdno falango. Pričakovati smemo zato, da bodo tem vzgledom sledile še druge zadruge in da bo v doglednem času lahko gostilničarska organizacija na Kranjskem vzor stanovskim zadružnim organizacijam naše države. Gostilničarska zadruga na Vrhniki se po dolgem križevem potu vendarle ustanovi. Poučeni smo namreč, da skliče okrajno glavarstvo ustanovni občni zbor 20. junija. Vendar nam podrobnosti danes še niso znane. O ustanovnem zboru bomo poročali podrobno. Naše naročnike vrhniškega okraja pa opozarjamo že danes, da se zbora udeleže zanesljivo. Pivovarna v Škofjlloki je prešla v last kartelirane pivovarne „Union“, ki jo je kupila. Po došlih informacijah je varjenje v škofjeloški pivovarni že opuščeno in se bo to pivo sedaj nadomeščalo z unionskim. Torej zopet ena domačih, nekarteliranih pivovaren manj! Med sodavičarji v kamniškem okrajuvlada skrajni nered in umazano, skoraj bi rekli hudobno nasprotstvo. Nas bi sicer to nelojalno postopanje med stanovskimi tovariši nič ne brigalo, ako bi radi neumne škodaželjnosti med sodavičarji ne trpelo tudi naše gostilni-čarstvo. Vsak sodavičar zahteva od gostilničarja, da mora biti odgovoren za sifonske in druge steklenice; pride pa drug sodavičar in pravi gostilničarju, da sme steklenice pobirati vsak sodavičar, kjer jih dobi, ne glede nato, čigava last da so steklenice. Ako se kak gostilničar brani oddati steklenice sodavičarju, čigar last niti niso, se sklicuje na deželno zadrugo sodavičarjev, da je ista to postopanje odredila. Ako je deželna zadruga tako postopanje res odredila, potem pridemo do prepri- Čanja, da se je ta modrost porodila gotovo v prerazgretih možganih funkcijonarjev omenjene zadruge. Ako bi se ta praksa obdržala, bi prišli naši gostilničarji v doglednem času v neprijetni položaj, da bi za umazano stanovsko ribarijo sodavičarjev trpeli občutno škodo s tem, da bi plačevali manjkajoče steklenice. Poživljamo deželno zadrugo sodavičarjev, da stori v tem oziru nemudoma red, ker sicer bode naše gostilničarstvo odgovorilo na te nerednosti s tem, da se bo zasnoval načrt, da se ustanovi lastna zadružna tovarna soda-vode. Več gostilničarjev. Priloga. Današnja številka ima prilogo glede I. vseslovanskega gostilničarskega shoda v Pragi in na to prilogo posebej opozarjamo naše naročnike. Kot oficijelni zastopniki gostilničarske zveze se udeleže shoda gg. Lavoslav Bučar iz Kostanjevice, Fran Krapeš iz Ljubljane in Vinko Ogor e le c iz Škofeljce. Naše glasilo bo na tem shodu zastopano po uredniku. Želeti pa bi bilo, da se udeleži shoda tudi več drugih izletnikov, tako da bi bili Slovenci v Pragi tudi na tem zborovanju častno zastopani. Vsa tozadevna nadaljna pojasnila daje uredništvo „Gostilničarskega Vestnika“, ki tudi sprejema prijave, da jih potem skupno odpošlje v Prago. Vendar morajo biti te prijave najkasneje 14. junija v rokah uredništva in ravnotako prijavnina per 20 K. Spominski album na izlet gostilničarjev v Postojno je založila „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. Album obsega osem slik, napravljenih po oljnatih originalih in sicer Ljubljano, Kamniške planine, Bled, Vintgar, Bohinjsko jezero, Belopeško jezero, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Dodano mu je besedilo v slovenskem, nemškem, češkem in italijanskem jeziku. Album stane 1 K 50 h, po pošti 20 h več in se naroča pri zvezi ali pa pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika“. Kdor si nabavi ta album, ima s tem ob enem prav lep spomin na izlet, lahko ga pa tudi pokloni svojim prijateljem kot lično darilo. Ker je čisti dobiček iz izkupička namenjen zvezi, se je nadejati, da bodo posamezni izletniki prav pridno naročali album. Oni gg. poverjeniki za izlet v Postojno, ki so posameznim izletnikom oddali izkaznice, a še niso nakazali prijavnine, se vljudno naprošajo, da najkasneje do 10. t. m. nakažejo prijavnine, da se more napraviti obračun. Ravno tako se naprošajo vsi posamezniki, ki so prijavili svojo udeležbo in sprejeli nakaznice, a so dosedaj še prezrli vposlati prijavnino, da istotako do 10. t. m. zadoste svojim obveznostim. Fotografije o izletu v Postojno. Na naslovni strani prinašamo sliko po fotografiji, ki jo je napravil na postojnskem kolodvoru pri prihodu posebnega vlaka g. M. Šeber, fotograf v Postojni. Razven tega je dobiti pri istem fotografu tudi fotografijo z momentom, ko zastopnik mestne občine govori pozdravni govor. Fotografije si lahko vsak naroči pri g. Šeberju in stane ena 3 K franko. Izletniki iz Tržiča nas naprošajo, da objavimo glede izleta v listu sledečo vest: „Glede krasnega izleta v Postojno Vas naprošamo, da v „Gostilničarskem Vestniku“ omenite, da smo bili Tržičani v gostilni g. Josipine Vičič izborno postreženi. Zato jo priporočamo še drugim pri prihodu v Postojno. Tržiški izletniki ji kličejo: Na mnoga leta! Živela!" Razgledni železniški vozovi v Avstriji. Dolge leta so trajala pogajanja med ameri-kansko železniško in paroplovno družbo „Canadian Pacific Railway Company“ in avstrijskim železniškim ministrstvom ter ministrstvom za javna dela glede upeljave takozvanih razglednih vozov („Observation Cars“) na važnejših progah avstrijskih državnih železnic. Pred kratkim se je dosegel sporazum, glasom katerega se bo izgotovilo po načrtu g. Baughan, šefa velikanskih tovarn za železniške vozove in lokomotive omenjene družbe v Moutreal-u, 10 takih vozov v avstrijskih tovarnah na stroške „Canadian Pacific“. G. Baughan je bil sam v Evropi in se dogovoril z merodajnimi farktorji o vseh tehničnih posameznostih in konštrukciji predmetnih vozov. Razgledni vozovi bodo napravljeni po vzorcu onih, katere vporablja družba „Canadian Pacific“ že več let pri brzo-vlakih svoje železniške mreže v Kanadi, in s katerimi ima najboljše skušnje. Vsak voz bo dolg 22 in pol m (najdaljši vozovi s 4 osmi v Evropi so dosegali dosedaj le 15 m.). Notranjost vozov bo zelo krasno opremljena. Velika ogledala in težke preproge bodo napravljale prostor udoben. Vsak voz bo imel 32 foteljev, dalje poseben čitalniški prostor in prostor za kajenje ter biblioteko, v kateri bodo na razpolago najnovejši časopisi. Tudi bo vseboval lastno hišno lekarno, iz katere bodo potniki v tem vozu dobivali zdravila brezplačno. Dalje bo na razpolago potnikom tudi stenograf in strojepisec. Poročila o interesantnih dnevnih novicah bodo dobivali potniki telegrafičnim potom. Celo poseben časopis bo izhajal v vozu. Najvažnejši del voza pa bo tvoril razgledni oddelek na obeh konceh, v katerih bo prostora v vsakem za 10 oseb. Iz tega oddelka bodo potniki uživali popolnoma prost razgled po pokrajinah, skozi katere se bodo peljali. Službo v razglednih vozovih bodo upravljali uslužbenci „Canadian Pacific“. Poseben vodnik, vešč več jezikov, bo opozarjal potnike na vse interesantne posameznosti vožnje. Ti razgledni vozovi bodo v prometu za enkrat pri brzovtakih na progi Dunaj-Inomost-Buchs (dolžina 850 km) in pri brzovlakih na progi pred kratkim zgrajene turske in bohinjske železnice Dunaj-Trst (dolžina 740 km), torej bodo vozili tudi po naši Gorenjski in sicer od julija t. 1. naprej. Bivanje v razglednem vozu bo dopuščeno vsakemu potniku, ki ima vozni listek L ali 2. razreda in plača vrhutega znesek 5 K. Za razgledne vozove bo družba „Canadian Pacific“ uprizorila velikansko reklamo. G.Gibbou, šef reklamnega oddelka družbe, je bil zaradi tega že v Avstriji in je prepotoval tekom več tednov pokrajine, po katerih bodo vozili razgledni vozovi ter dal napraviti tudi več foto-grafičnih posnetkov. Rezultate svojega potovanja je zbral v posebnih brošurah, katere se bodo izdale v umetniški obliki v več miljo-nov izvodih ter razdelile v kratkem po Ameriki. Najlepši deli proge, kakor tudi za posa mezne pokrajine karakteristične epizode bodo prirejene za kinematografe in se bodo kazale brezplačno po Ameriki. Po največjih angleških ter drugih inozemskih listih se dela že nekaj časa sem zelo živahna reklama za lepote avstrijskih dežel. Družba bo razdelila zgoraj omenjeno brošuro po vseh svojih železniških postajah, katerih ima nad 14.000, ravnotako po vseh potovalnih pisarnah, katere prodajajo vozne liste za „Canadian Pacifik“. Vsega skupaj pride torej v poštev približno 30.000 krajev, v katerih se bo delovalo v interesu tujskega prometa v Avstriji. Kakor razvidno bo razvila družba po naših pojmih naravnost neverjetno obširno reklamo, čemur se pa ni čuditi, če pomislimo da ima približno 30.000 km lastnega železniškega in 144.000 km telegra-fičnega omrežja, vrhu tega 70 parnikov, ki oskrbujejo promet po vseh svetovnih morjih, ter nad 20 najmoderneje opremljenih hotelov. Kolike važnosti bo reklama omenjene družbe ter razgledni vozovi med drugimi tudi za po-vzdigo tujskega prometa v naših deželah, to se ne da niti približno oceniti. Bojimo se le, da se je vsled malomarnosti in brezbrižnosti v to poklicanih faktorjev zamudila marsikaka ugodna prilika, seznaniti naše krasote s širnim svetom. Dobra kava je po leti privlačnost vsake restavracije. Morda ni še znano vsakemu gostilničarju, da se da napraviti najboljša kava samo s Kolinsko kavno primesjo. Kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, ugaja vsakemu gostu, ker ima ravno vse tiste lastnosti, ki jih mora imeti vsaka dobra kava, in to v največji meri. Vsak gostilničar, ki hoče svojim gostom postreči z res dobro kavo, ji torej prideva Kolinske kavne primesi, ki ima tudi to odlično prednost, da je pristno domače blago. Delniškemu pivu se vedno bolj širi krog odjemalcev. To pa zlasti radi tega, ker nudi delniška pivovarna odjemalcu tak izdelek, da se lahko kosa s pivi drugih, tujih pivovaren, ako jih celo ne prekaša glede kakovosti. Gotovo je to dobro znamenje za napredek in razvoj domačega industrijskega podjetja. Nam gostilničarjem pa je treba delovati na to, da se krog odjemalcev delniškega piva še bolj razširi, ker na ta način delujemo za napredek in blagostanje našega naroda. Čim več odjemalcev ima kako podjetje, tem boljši izdelek lahko nudi. Zato je pa tudi v interesu vsakega gostilničarja, ki je že danes odjemalec delniškega piva, da pri onih svojih stanovskih tovariših, ki so še odjemalci karteliranih piv, deluje in agitira na to, da vstopijo tudi ti med odjemalce delniškega piva. Kdor uvažuje, kaj pomenijo kart.li za gostilničarstvo, mu ta odločitev pač ne more biti težka. S tem namreč ob enem otežkoči hitro uresničenje glavnega cilja kartela, ki je monopolizirati svoj izdelek. Opozarjamo na inserat modne trgovine P. Magdič v Ljubljani, kjer se nudi vsakemu največja izbera solidnih modnih potrebščin. Ali ste že posetili trgovino Lenasi & Gerkman, ki inserira v našem listu in ima v zalogi veliko izbero perila, ki ga rabimo v gostilnah, restavracijah in hotelih? Prepričajte se, da Vam nudi ta tvrdka solidno blago pri zmernih cenah- Od mnogih strani prihajajo pritožbe glede sodavičarjev. Kdor hoče imeti v tem oziru red in izborno postrežbo, naj stopi v zvezo s tovarno sodavice v Ljubljani, ki je itak v rokah gostilničarjev in ki zato gleda nato, da nudi svojim odjemalcem po najnižjih cenah najboljši in najsolidnejši izdelek. Kdor si hoče nabaviti poceni godbene avtomate, naj stopi v dogovor s tovariši, ki tozadevno inserirajo v našem listu. Podjetnemu gostilničarju se nudi ugodna prilika za obratovanje v bližini Ljubljane. Več v inseratu. Največ odjemalcev za špecerijske in delikatesne potrebščine med gostilničarji ima ljubljanska tvrdka T. Mencinger in vsi ti so s postrežbo in blagom zadovoljni popolnoma. Prepričajte se tudi sami o istinitosti te trditveI Omare za led in druge mizarske izdelke, ki jih potrebujete v svojih obratovaiiščih, kupujte in naročajte pri tvrdki S. Praprotnik, ki inserira v „Gostilničarskem Vestniku“. Kdor želi dobavljati vino direktno od vinogradnikov, naj uvažuje inserat kranjske vinarske zadruge. Iz upravništva. V času od 6. maja do 5. junija smo sprejeli vplačilo celoletne naročnine za leto 1912 od sledečih gg.: 627. ) Ignacij Barthol, gostilničar, Ribnica. 628. ) Marija Robavs, gostilničarka, Vidcm-Dobre-polje, Dol. 629. ) Peter Frantar, gostilničar, Poženik, p. Cerklje pri Kranju. 630. ) Ana Gliha, gostilničarka, Raka, Dol. 631. ) Tomaž Štravs, gostilničar, Sava ob juž. žel. 632. ) Anton Vuga, restavrater, Sv. Lucija, Goriško. 633. ) Josip Borštnik, gostilničar, Krka, Dol. 634. ) Alojzij Pavlin, „ Podbrezje pri Podnartu. 635. ) Ivan Jakše, gostilničar, Novomesto. 636. ) Josip Pehani, gostilničar Žužemberk. 637. ) Rudolf Starovašnik, hotelir, Slovenska Bistrica. 638. ) Ivan Drašler, gostilničar, Dole pri Borovnici. 639. ) Gregor Klančnik, restavrater, Mojstrana. 640. ) Anton Cegnar, gostilničar, Žabnica pri Škofjiloki. 641. ) Franc Plevnik, gostilničar, Vevče, p. M. D. v Polju. 642. ) Ivan Strle, gostilničar, Podcerkev, p. Stari trg. 643. ) Helena Kišek, kavarna, Krško. 644. ) Franc Laharnar, gostilničar, Sava ob j. žel. 645. ) Leopold Kopač, restavrater, Novomesto. 646. ) Franc Peklar, gostilničar, Dol pri Hrastniku. 647. ) Gregor Jeras, gostilničar, Spodnji Gameljni pri Ljubljani. 648. ) Marija Peressutti, gostilničarka, Gorenjavas nad Škofjoloko. 649. ) Ivan Novak, gostilničar, Dole pri Hrastniku. 650. ) Jakob Kolenc, restavrater,fLadja, p. Medvode. 651. ) Ferdinand Michl, restavrater, Kamnik. 552.) Ignacij Merher, gostilničar, Prigorica, p. Do- lenjavas. 653. ) Jurij Drobnič, restavrater, Sodražica. 654. ) Josip Kralj, restavrater, Slivno, p. Nabrežina. 655. ) Jakob Anžič, gostilničar, Podmolnik, pošta Hrušica. 656. ) Pavel Krečič, gostilničar. Vrhpolje nad Vi- pavo. 657—690.) Gostilničarska zadruga v Železnikih z vsemi svojimi, dosedaj še nenaročenimi člani. 691—853.) Gostilničarska zadruga v Kamniku z vsemi svojimi, dosedaj še nenaročenimi člani. 854. ) Ivan Forte, restavrater, Trbovlje. 855. ) Valentin Rode, gostilničar, Praprotno pri Kamniku. 856. ) Filip Peterlin,.restavrater, Ribnica. 857. ) Pivovarna v Žalcu. 858. ) Deželna zveza za tujski promet na Kranj- skem v Ljubljani. 859. ) Ivan Ocepek, gostilničar, Križ pri Kamniku. 860. ) Fran Košak, restavrater, Grosuplje. 861. ) Jernej Žbontar, gostilničar, Zalilog, p. Že- lezniki. 862. ) Ivan Verhunc, gostilničar, Selce nad Škofjo- loko. 863. ) Josip Kovačič, restavrater, Komen, Goriško. 864. ) Ignacij Čadež, gostilničar, Srednjavas, pošta Poljane. Tovariši gostilničarji! I Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! J) =-® Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi! Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu Priporočajte naše inserenle tudi svojim p n. gostom! Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd. Kranjska betonska tovarna TRIBUČ & Ksffi Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, Cementne cevi na stroj ali na - _w v 4 mr 4 roko, izdelane v vseh merah, L J I^J lil barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd. r KRANJSKA DEŽELNA VINARSKA ZADRUGA v LJUBLJANI (DEŽ. DVOREC) OPOZARJA P N. VINSKE KUPCE NA SVOJO VELIKO ZALOGO PRIZNANO IZBORNIH PRISTNIH KRANJSKIH VIN. POLEG NAMIZNIH VIN IMA V ZALOGI TUDI DOVRŠENA RAZNOVRSTNA BUTELJSKA VINA, KAKOR ZELEN, BURGUNDEC, RULANDEC, KARMENET, RIZLING ITD. NAPRODAJ. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. — CENE NIZKE. ZAHTEVAJTE CENIKE! ....... Priporočamo domače podjetje! Manufakturna in modna trgovina JRNKO CEŠMIK Llngarjeva ul. LJUBLjflflfl Stritarjeva ul. Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, obrisače, obrisalke bele in barvaste v bombažu in platnu I. t. d. (Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram.) Postrežba strogo solidna. Cene najnižje. ■s ■S Priznano najboljša zdravilna in namizna voda. Dolinska kisla voda. Grajski studenec (Thalheim). Čisto naravna alkalijska. ^sak gostilničar naj bi bil naročen na ' ~ Za vsakega gostilničarja je potrebno, da ima za goste na razpolago ,S. ,SLOVENSKI ILUSTROVRNI TEDNIK' i je potrebno, da ima za goste na razpolago ,S. I. T.‘ Stane četrtletno Ta kisla voda, pomešana z vinom, ne izpremeni vinu prvotne barve, zatorej zahtevajte po vseh gostilnah to vodo, katero priporočajo zdravniki pri raznih notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh večjih prodajalnah in boljših gostilnah. — Glavna zaloga in skladišče: Ant. Krisper v Ljubljani. — Zastopnik: E. Rooss v Kranju. kije najbolj zanimiv in zabaven slov. časopis. Stane četrtletno le 2 K in izhaja v Ljubljani. Kažipot za izletnike, turiste in • • • • • • • • letoviščarje. Hotelirje, gostilničarje, pa tudi obrtnike, trgovce in dr. opozarjamo, da bomo priobče-vali v .Slovenskem Ilustrovanem Tedniku" pod posebno rubriko „Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje“, kar bo velevažno za vsakogar, ki hoče izletnike, turiste in letoviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino. »Slovenski llustrovani Tednik" je vseslovenski li>t. ki ga čitajo po vseh slovenskih krajih pristaši vseh strank. „Slovenski llustrovani Tednik" ni razširjen le po vsem slovenskem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, temveč ga ima/o naročenega tudi v Istriji, Dalmaciji, Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Bolgariji, na Dunaju, Češkem, Moravskem i. dr. Slovenskim in sploh vsem slovanskim izletnikom, turistom ‘n letoviščarjem bo torej naš kažipot zelo —-------- dobrodošel. --------- Ga omogočimo vsakomur, da da oglas v naš »Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokosti 26krat priobčen (skoz pol leta) 11 K in 52krat (skoz celo leto) piiobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor cm hoče, zadostuje pa 1 ali 2 cm tudi. NAJBOLŠE sredstvo zoper stenice in :: drugo mrčes je :: UVHoranaL. Morana uniči stenice in golazen, terse naroči uri M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I. 2 steklenici staneta 3-20 K, pri večjem :: naročilu popust, trgovcem rabat. :: — Franc Golob, ................._..... mesarija, prekajevalnica in tovarna vsakovrstnih klobas Šiška pri Ljubljani, se priporoča p. n. gostilničarjem za naročila. Ivan Černe tapetniški mojster Ljubljana, Dunajska cesta št. 28. Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov. Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik" Tovariši! Pri svojih izletih na Bled pbsečajte PETERNELOV hotel Jm ju % Ugodna prilika za -----: 5§ ^ podjetnega gostilničarji V neposredni bližini Ljubljane tik 55 =3= poleg velikih tovaren - 1 - mr PRI KOLODVORU % rpiGLAV Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gostom. Žganje — Likerji. se proda hiša, iš mr v kateri se izvršuje gostilničarska in mr bt špecerijska obrt. Pogoji zelo ugodni. *jm Naslov in podrobnosti pri upravništvu :: „Gostilničarskega Vestnika“ : Domača tvrdka Cene brez konkurence. Pozor gg. gostilničarji! Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri I Gabrijelu Eržen-ol v Zapužah, pošta Begunje (Gorenj) Pozor gg. gostilničarji Domača tvrdka Cene brez konkurence. ' Žganje — Likerji. — I. gorenjska rastlinska destilacija likerjev m — žganjarna „FLORUS“ - IVAN JEREB Ses(,Äo,vas priporoča razne likerje ter domača žganja, sadjevec, češpljevec, brinjevec itd. Cene sortiranemu zaboju franko kron 47>—. Uzorci so na razpolago. 1 Priznani krojaški salon za gospode IVANA MaGD1C-A, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. I^LEINOSCHEG- DERBYSEC h* ŠIMOM PRRPROTMIK stavbeni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica štev. 7. priporoča p. n. gostilnič. svojo veliko zalogo vsakovrstnih —— omar za led = v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. Velika zaloga gostilniških okroglih miz. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Cene najnižje. Postrežba točna. Vinska trgovina Anton Miiller-ja pl! V vsako kuhinjo Q spadajo: ■5 MABGr zabela IPročLa se —~ dobro ohranjeni = avtomat na pihala. Cena po dogovoru. Avtomat je 2 m 70 cm visok in 1 m 15 cm širok. Pojasnila daje - Miloš Kavčič, Dobrepolje, Sl,- Dolenisko-....«m E -lD- Buflflenig = ^ —sodarski mojster p " föJÄ Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5. ^ ^3 --------- -------- HH priporoča svojo veliko zalogo vsa-kovrstnih sodov. V v Domžalah, priporoča p. n. gostilničarjem svojo ve-liko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, isterskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. _ Vino se dostavlja na dom ali pošilja po iggä železnici. g2§3 lik« Em kvžl toč Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Solidno delo. Točna postrežba, Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste. ►Ö 3. E 11 g p I Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le, grad, postajališče Ouštanj, Koroško. Brzojavna postaja Strelbeben. ki je najboljša namizna In zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravo- Tam se nahaja tudi dobra gostilna In prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti In ceniki na razpolago zastonj In franko. Hotel „UNION" v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda. Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju. Ustanovljeno 1870. Najizbornejši inozemski šampanjec tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu. Edino zastopstvo za Kranjsko: Stefan Hitzl, Ljubljana v_______________________ IVAN KOS, gostilničar in mesar --------na Vrhniki se priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih kranjskih klobas Pošilja se jih najmanj 30 kom ä 36 h proti povzetju. Ravnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat. Brivnica ENG. FRANCHETTI, Ljubljana, Sodna ulica št. 1 se priporoča p. n. gostilničarjem. Najstarejša domača zlatarska tvrdka. Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. lud. Černe jvvvelir, trgo-vec z urami, zapriseženi sod.nl cenileo Ljubljana, Wolfova ulica 3. m w ■ m m m Priporočamo svojim tovarišem izborno marčno, dvojnomarčno, ter-z: malno in granatno pivo z: največje slovenske narodne tvrdke; Delniška družba združenih pivovaren zr Žalec in Laški trg v Ljubljani zz Narodni hote k Postojna renoviran in povečan Se priporoma cenjenim poset-Hikom notranjske metropole za obisk Fran Patern ost, lastnik Fr. P. Zajec, Ljubljana izprašani optik In urar priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino in rebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov. Zaloga gramofonov n raznih plošč. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Štampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. ANTON ČERNE graver in izdeloval] kavčukovih stampilij. = LJUBLJANA = Stari trg št. 20. Ceniki franko. Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. — Valentin Mrak-ova = restavracija „Pri starem Rimljanu" V Ljubljani, Rimska cesta štev 4. se priporoča slavn. občinstvu, zlasti cenjenim tovarišem z dežele za obisk. Izborna, zajamčeno pristna vina. — Vedno sveže pivo. — Meščanska kuhinja. — Dobra postrežba. — Zmerne cene. Kenije krodie in raznastrugarskadela "J ž U J'" se dobi najceneje pri JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana, • Šelenburgova ul. 1. °tam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd. steklarska trgovina IH M. Tušek, Ljubljana, i^lj§ Stari trg 28. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Iia.steLla.ier Er_ Sax, konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav. Sprejema tudi naročila na deželo. Tovarna peči in štedilnikov ANTONA KOVAČIČA Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Sv- Jakoba trg 5 (gostilna g. Kovačiča), priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del. G-OlEtŠE-tova Restavracija „NOVI SVET“ iubljana — Marije Terezije cesta 14. Se Priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele ^rjznano dobra vina — Meščan-sl*' ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------v. k £ & i mr % & Modna in športna trgovina P. MRGDIC, Ljubljana nasproti glavne pošte Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje. Šerpe iz svile in čipk, Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d. Perilne volnene in svilnate bluze spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol t-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d. Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine. 1 ! $ i $ ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------s; Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik- Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani. Priloga „Gostilničarskega Vestnika“. VABILO na I. SHOD SLOVANSKIH GOSTILNIČARJEV iz kraljestev in dežel v državnem zboru zastopanih v dnevih 25., 26., 27. in 28. junija 1912 v Pragi. Celotni spored shoda: V torek, 25. junija ob 7. uri zvečer: Sprejemni večer v smetanovi dvorani reprezentačnega doma v Pragi L, pri Prašni brani (popolna sokolska zletna godba pod osebnim vodstvom g. Hermana, pevsko društvo „Malat“ iz Smichova). G. delegati naj blagovolijo biti točni. V sredo, 26. junija: Od 8. do 10. dop. zborujejo sekcije: organizačna, obrtnopravna in gospodarska v palači trgovske in obrtne zbornice Praga I Josefske namesti št. 660. Ob Vili. dop. se odpeljejo udeleženci skupno z električno železnico z Josefskeho namesti na Stfelecky osirov, kjer se vrši od 11. dop. do V2I. pop. I. slavnostno plenarno zborovanje. Istotam skupni obed. Ob 3. pop.: Sprejem na Staromestski radnici in pregled taiste. Ob 7. zvečer. Slavnostni banket na Žofinskem otoku, slovanska veselica, umetalni ogenj. V četrtek, 27, junija: Od 8. do 10. dop. zborujejo zopet sekcije v palači trgovske in obrtne zbornice Praga L, Josefske namesti št. 660. Ob Vili. dop. se odpeljejo udeleženci skupno z električno železnico v „Narodni dom“ na Smichovu, kjer se vrši od 11. dop. do V2I pop. 11. slavnostno plenarno zborovanje. Istotam skupni obed. Popoldan ogledovanje znamenitosti kralj. glav. mesta Prage. Ob 7. zvečer. Slavnostna predstava v kralj, češkem deželnem in narodnem gledišču v Pragi. Opera „Psohlavci“ od šefa opere K. Kovafovica. V petek, 28. junija: Prostovoljen izlet na zgodovinsko znameniti „Karlüv Tyn“ pri Pragi. Ogled zavoda gostilničarske zadruge za izdelovanje sodavice in limonade v Košifich in drugih domačih zavodov. shod slovanskih gostilničarjev v Pragi v dnevih od 25. do 28. junija 1912. Spored predavanj na shodu: 1. Organizacija slovanskega gostilničarstva in njega gospodarska situvacija. 2. Dokaz sposobnosti in strokovna vzgoja. 3. Davčno vprašanje. 4. Protokoliranje v gostilničarski obrti. 5. Jamstvo hotelirjev. 6. Obrtno-policijska uprava gostilničarske obrti. 7. Zadruge (pivovarne, mlekarne, sodovičarji i. t. d.). 8. Banka gostilničarjev. 9. Karteli in gostilničarsivo. 10. Umazana konkurenca. 11. Zahteve poljskih, slovenskih in hrvatskih gostilničarjev. 1 la. Zahteve hotelirjev, kavarnarjev, lastnikov žganjaren in vinaren. 12. Podnajemniško vprašanje. 13. Uprava razmer nastavljencev (kolektivni kontrakti, časopisje). 14. Domače trafike. 15. Pivo v steklenicah. 16. Razširjenje pravomoči gostilničarskih družb. 17. Strokovni tisk in strokovni svet. 18. Zastopstvo v državnem zboru, v avtonomnih zborih i. t. d. 19. Razmerje gostilničarjev napram konzumentom in domačemu prehranjevanju. 20. Tujski promet. Pred zborovanji v sekcijah se bodo delili posebni sporedi. Posebna pojasnila. Legitimacija, ki opravičuje vsakega imetnika k udeležbi pri vseh glavnih točkah sporeda (pri zborovanjih, sprejemih, banketu, veselici, slavnostni predstavi v gledišču), obsega več kuponov in velja za gospoda........................K 20'— za damo v spremstvu gospoda . . K 15-— Denar je treba poslati naprej in sicer zadnji čas do 15. junija 1912. Tudi naročila glede prenočišč se rešijo ugodno, ako dobi odbor naročila pravočasno. Legitimacije se dopošljejo pravočasno. Kupon za banket in gledišče prepusti lahko lastnik kupona tudi komu drugemu. Vožnja na železnici bode znižana; natančnejše objave slede v dnevnikih in strokovnih listih. L/ragntin Hribar, Ljubljana.