pteSana r eotovhA Posamezna številka 8 Sta. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna; Davis Cup Italija ; Jugoslavija §§!.......m wm ■ teto V,— Štev. 27. LJUBLJANA, 3. julija 1949 FIZKULTURNI TEDNIK Sabi udeležba delavske Blaaiue na okrajnih fižkaltuniih zletih Namesto lanskoletnih mestnih nastopov tizkulturnikov je bil letos izveden skoraj v vsakem okraju okrajni tizkulturni nastop. Namen izvedbe okrajnih zletov je bil, zbrati vso mladino na to prireditev ter prikazati z množičnim nastopom rezultate dela naših lizkulturnih organizacij. Letošnji okrajni zleti so nam pokazali mnogo boijše rezultate kot zleti prejšnja leta, ker je bila dana možnost zbrati za nastope več mladine. V nekaterih krajih se je število nastopajočih učencev v gospodarstvu zeio povečalo (n. pr. v Mariboru za 50°/o V primerjavi z lanskim letom). Ti zleti so bili velikega pomena za razvoj lizkuiture na vasi. Kmečka mladina iz vsega okraja se je pripravljala sistematično in ravno od tu tudi izhajajo množično izvedeni fiz-kulturni nastopi v nekaterih okrajih (Gorica 1800, Novo mesto 700, Trbovlje 620) itd. Na zletih je bilo opaziti večje število žena, ponekod je število nastopajočih tovarišic, n. pr. v Ljubljani, celo preseglo število tovarišev. Okrajni telovadni odbori so izvedli zlete skupaj s telovadnimi društvi. Pri izvedbi nastopov so jim športna društva zelo malo pomagala, tako da je del programa zletov, ki naj bi ga izpolnili s športnimi panogami, bil skdraj povsod zelo površen, z Izjemo v Mariboru. Prav zaradi tega pa ni bil dosežen cilj tega dela programa, mislim propaganda raznih športnih panog. Zahvaljujoč se naši ljudski oblasti, množičnim organizacijam in našim marljivim okrajnim fizkulturnim voditeljem, so izvedeni zleti že v mnogih okrajih LRS in celo v takšnih, katerim je bila doslej fizkultura in šport širokim množicam delovnih ljudi malo poznana, Zleti v Novem mestu in Trbovljah predstavljajo velik doprinos k nadaljnjemu razvoju lizkuiture. Samo v mesecu juniju je bilo izvedenih že 16 okrajnih zletov, na katerih je sodelovalo preko 15.0900 fizkui-turnikov. Vse to nam dokazuje, da postajajo zleti sredstva za propagando množičnega razvoja fizkulture. Ce so zleti prikazali dobre rezultate na polju TkijuCcvemjar-itotske "in kmečke mladine v fizkulturo, ne moremo reči, da to velja tudi za delavsko mladino. Začeti bi morali s sodelovanjem delavske mladine in izpolniti dve pomanjkljivosti: prikazati dosedanje delo lizkulturnih aktivov, podjetij in ustanov, internatov in domov učencev v gospodarstvu. Istočasno bi morali uvrstiti v našo fizkulturno organizacijo tisoče novih članov ter zboljšati njen socialni sestav. V ta nameri bi morali organizirati priprave za zlete bolj široko in vključiti čim večje število delavcev, ki se po aktivih že bavijo s fizkulturo kakor tudi ostale, ki naj bi jih pritegnili zleti k stalni športni aktivnosti. Zlete bi morali izkoristiti za mobilizacijo delavske mladine v fizkulturo in za propagando fizkulture med delovnim ljudstvom. To je bila naloga iizkulturnih organizacij in sindikalnih Podružnic. Glavni voditelji organizacije teh prireditev, s pomočjo referentov okrajnih in krajevnih svetov, bi morali biti tizkulturni referenti podružnic. V tem so uspeli le v nekaterih krajih. Na zletu v Novem mestu so sodelovali člani in članice aktivov tovarn in ustanov ter z vajami prikazali sodelovanje delovnega ljudstva v Izgradnji socializma. V mnogo večjem številu primerov pa so bili rezultati zelo slabi. V industrijskem mestu Mariboru je sodelovalo na zletu od preko 8800 učencev v gospodarstvu le približno 200, Na zletu v Ljubljani, kjer je preko 5000 delavske mladine, pa letos ni nastopil, razen nekaj izjem, nihče od predstavnikov delavske mladine. Takšni nezaželjeni pojavi so v glavnem posledica nedovoijne pažnje v vprašanju sodelovanja delavske mladine pri organizaciji zletov. Ko je čas, da se izvede zlet, se prireditelji, da bi uspeli čimbolj, branijo takega sodelovanja, za cilj pa sc postavlja kvaliteta, množičnost in manifestacija. Pri tem se skoraj povsod posiužijo linije najmanjšega odpora in v priprave sc zajame v večini le šolska mladina, a domovi učencev in delavska mladina ostanejo ob strani. Na zletu v Ljubljani, kjer je sodelovalo preko 5060 tizkulturnikov, je nastopilo le 64 delavcev-mladincev z vajami iz predvojaške vzgoje in morda približno še 56 ostalih članov delovnih kolektivov, ostalo število pa je izpolnila šolska mladina. Ce ne hi imeli predvojaške vzgoje, tudi ta mladina ne bi sodelovala na zletu. Z ozirom na delo in učenje je treba dati delavski mladini več prilike, da bi se bolj aktivno baviia s fizkultsro. Eden izmed načinov možnosti vključevanja so bile priprave za zlete fizkul-turnikov. V mnogih industrijskih mestih je uiso izkoristili. Učimo se na teh izkustvih in v bodočem delu odpravimo te napake fiz-kulturnih in sindikalnih organizacij. Žorž Vlado II. kolo »vezne atletske lige FLMJ v Fjubljani Hladiti je zmagala nad Enotnostjo Prva točka tekmovanja je bil tek 110 m čez zapreke, kjer je s sigurnostjo zmagal državni reprezentant Srp z re zultatom 15,9 sek. Presenetil je domačin Subelj,, ki je z rezultatom 16,3 izenačil najboljši slov. rezultat po osvoboditvi. Subelj je talentiran atlet, ki je ta rezultat postavil takorekoč brez treninga in bi s sistematičnim vežba-njem lahko dosegel še lepe uspehe. Pri ženskem teku v 80 m z zaprekami je zasedla prvo mesto Cipek, članica Mladosti pred Orehkovo — Enotnost. Za Orehkovo velja isto kot za Sublja. Pri skoku v višino ni bilo posebnih rezultatov. Niti Sram (M), niti Zgalin (E) nista izpolnila pričakovanj. Preskočila sta višino 1.70 m, čeprav je bilo pričakovati, da bosta oba dosegla znamko 1.75 m, kar je skoraj njuna stalna višina. Ljubljana, 3. julija. V soboto in nedeljo je bilo po daljšem času v Ljubljani zopet kvalitetno atletsko tekmovanje. Y II. kolu zvezne atletske lige so se v troboju pomerile moške ekipe »Mladosti, Zagreb, »Dinamo«, Zagreb in »Enotnost« iz Ljubljane ter ženske ekipe zagrebške Mladosti, »železničarja« iz Karlovca ter domače »Enotnosti«. Rezultati so se ocenjevali po finskih tabelah ter radi tega ni bil odločilen le plasman posameznika, temveč predvsem dosežen rezultat. Zato smo v posameznih disciplinah lahko opazovali lepe borbe. 200 m, kjer žal nismo imeli prilike opazovati državne rekorderke Butie (M), ki jo .je zaradi nerazpoloženost zamenjala druga tekmovalka Mladosti. Prva je prispela na cilj Bogič (M) v času 28.1, bila pa je diskvalificirana, ker je zašla v drugo progo. Bogičeva je 17 letna tekmovalka, ki je šele letos začela s treningom. Njen tek je še trd. vendar hiter ter kaže veliko vzdržljivost. Cererjeva (E), ki 'ji je po diskvalifikaciji Bogičeve, pripadlo prvo mesto, je tekla nekoliko težko in neprož-no, čeprav je v pretekli sezoni pokazala že zelo lep slog teka. Med metom kopja, kjer je s sigurnostjo zmagal desetobojec Marčelja (M), se je vršil tek na 10.000 m. Vod-stvo je takoj prevzel Kotnik, priključil se mu je Kovačič (E), ki pa vodilnega tempa ni vzdržal ter je kmalu začel popuščati. Pribič (M) je; pričel počasneje ali v enakomernem tempu že na polovici proge prehitel ostale tekmovalce razen Kotnika (M), ki je od kroga do kroga povečaval razdaljo; ter postavil končni rezultat 33:38.6 prea Fribičem z rezultatom 34:50. Dvojna zmaga Mladosti v štafetah Kot zadnje so bile na sporedu štafete 4X100 m za , moške in ženske ter si je zagrebška Mladost zasigurala obe prvi mesti. V moški štafeti je dosegla z rezultatom 44.3 *ik. v postavi Kraljevič, Horvatič, Vincijanovič, Reija nov hrvatski rekord. Štafeta Enotnosti v postavi Dolenc, Rožman, Kolenc, Ognjanovič bi z boljšimi predajami lahko dosegla prvo mesto, saj so posamezni tekači pokazali res izredno borbenost. Tako se je prvi dan tekmovanja končal s sledečimi rezultati: v moški konkurenci je zasedla Mladost prvo mesto s 13.709 točkami »red Enotnostjo z 12. 301 točko ter Dinamom z 11.308 točkami. V ženski konkurenci pa je povedla Enotnost s 317 točkami pred Mladostjo z 4859 in železničarjem' (Karlovac) s 4217 točkami. Drugi dan tekmovanja se je pričel s tekom 400 m z zaprekami, kjer je zmagal Novak (E) z rezultatom 1.00.5. Istočasno se je vršil skok ob palici, kjer je, kot je bilo pričakovati, zmagal desetobojec Marčelja z rezultatom 3.40 m. Špindler je preskočil višino 3.20 m, Špan pa 3 m. Pri metu kladiva smo imeli priliko opazovati državnega reprezentanta Galina (M), ki je dosegel lep rezultat 49.44 m. Enotnost je zastopal vsestrani metalec Miler Janko, ki je z rezultatom 39.51 m zasedel tjretje mesto. 100 m v 12:9 sekundah Prvič po vojni smo videli v Ljubija-ni tekmovalko, ki je dosegla rezultat izpod 13 sekund na 100 m. Butia je v zelo lepem slogu pretekla 100 metrsko progo ter si zagotovila zmago pred Su-makovo (M). Lepo borbo smo videli v teku na 200 m moških, kjer je zmagal Reli3 (M) s časom 23.2 pred obema Slovencema Dolencem in Rožmanom, ki sta zasedla drugo in tretje mesto. Metalke so se pomerile ta dan še v metu krogle ter metu diska. Sonji Sima (E) je uspel met preko 10 m ter si je s tem zagotovila prvo mesto. Mlada Kotluškova. ki je začela z atletskim treningom šele pred mesecem dni, je zasedla z rezultatom 9.51 m, tretje mesto. V metu diska je zasedla prvo mesto nekdanja rekorderka Vera Neferovič. Dosegla je rezultat 32.30 m pred Kotluškovo z 29.40 m. 800 metrska proga je nudila zanimivo borbo zlasti pri ženskem tekmovanju, kjer je Zadravec (M) s časom 2.29.4 postavila nov hrvatski rekord. \r moški konkurenci pa je na tej progi sigurno zmagal Oberšek (E) z lepim rezultatom 1.59.8. Stara znanca Flas in Kotnik v borbi Tek na 5000 m se je pričel z vodstvom Kotnika, ki je v lepem enakomernem teku tekel krog za krogom, tesno pa mu je sledil ves čas stari konkurent Flas, ki je končno le zmagal z rezultatom 15.45.3. Za njima sta se borila Kranjc in Doršič za naslednje mesto. V zagrizenem finišu je Kranjcu uspelo, da je okoli .100 m pred ciljem prehitel rivala ter zasedel tretje mesto. Nepričakovano je zmagala Enotnost v štafeti 4 X 400 m v zadnji točki tekmovanja, ki se je končalo z naslednjimi rezultati: moški: 1. Mladost 26.221 točk, 2. Enotnost 24.264 točk, 3. Dinamo 21.569 točk. ženske: 1. Mladost 11.520 točk, 2. Enotnost 10.7-19 točk, 3, železničar (Karlovac) 8389 točk. Tehnični resnltati Moški: 119 m zapreke: 1. Srp (M) 15.9, Subelj (El 16.8, 3. Krilak (Mi 17.8: 'kak v višino: 1. Sram (M) 1.70, 2. . Žga-lin 1.70. 3. Kršlak (M) 1.70; met krogle: 1. Gailn (M) 13.11. 2. Miler [j. (E) 12.02. 3, Miler (E) 11.72; i«e m: L Dolenc (E) 11.5, 2. Vincijanovič (M) 11,5, Horvatič (M) 11.7; 15(19 in: 1. Dor Žič (D) 4.14.3, 2. Flas (D) 114.2, 3. Šušteršič (M) 4.17 miti.; 469 ju: 1. litija (M) 51.3. 2. Kraljevič (M) 52.3. S. Oberšek (E) $2.5: ičgSfl m: 1. Kotnik (M) $8.88.6. 2. Pribič (M) 84.58.6. 3. Godler (Dl 35.S8.S; ■ '-»pja: 1. Marčelja (M) 52.S0 m, (M) 45.91. 3. JPovSner (E) 44.1S — - -- j2.«f Kvalifikacijske tehtne za vstop v drugo ligo Samo dmm desešenes mm današnji Is imhmmh V IV. kolu kvalifikacijskih nogometnih tekem za vstop v drugo ligo so bile danes odigrane samo tri tekme, medtem ko je srečanje med Sutjesko in ali oktobrom* preloženo na kasnejši termin. Zanimivo je, da sta bila na današnjih tekmah dosežena samo dva gola, kar dokazuje, da so torbe med nasprotniki vedno hujše. V prvL skupini je nekoliko presenetil Zagreb, ki je igral z Milicionerjem neodločeno in s! tako priboril doslej prvo točko. Najzanimivejše srečanje pa je bito prav gotovo med prvima dvema Proleter,jem in Napredkom, ki se je končalo s tesno zmago Proleterja. Osi-ječani so'si s to zmago ponovno osvojili možnost, da se potegujejo za naslov prvaka te skupine. Srečanje II. skupine med sarajevskim in ljubljanskim železničarjem se je prav tako končalo s tesno zmago Sarajevčanov, s Čimer so si skorajda že zagotovili prvo mesto. Ljubljančani pa so z današnjim neuspehom popolnoma izgubili vsako mežnost za končni uspeh. Lestvici I. skupina: Napredak 4 3 0 i 8:5 6 Proleter 4 2 1 i 8:4 5 Milicioner 4 1 2 i 3:4 4 Zagreb 4 3 1 3 3:9 1 H. skupina: Železničar (S) 4 4 e 0 13:1 8 Sutjeska 3 2 0 1 6:4 4 železničar (Lj.) 4 0 i 3 2:5 1 »11. oktober« 3 0 i 2 2:12 1 č - „ , . v Gubijan je vrgel kladivo 55 m Pri ženskah sta Sumakova (MJ in Sima (E) dosegli višino 1.35 m. Sumakova skače lep Horyne-stil in je 1.40 m, kar je tudi njena stalna višina, podrla le za las. Najlepša borba dneva je bil tek na 15Qp m, kj"er si je Doršič (Dinamo) šele v zadnjih 10 m zasigu-ral prvo mesto pred klubskim tovarišem Flasom in mladim Šušteršičem (M). Do približno 500 m je v lepem slogu vodil Šušteršič, na kar je vodstvo prevzel Flas, ki je 200 m pred ciljem pričel z ostrim finišem, vendar je Doršiču, ki mu je tesno sledil, uspelo zasesti prvo mesto. Pri teku na 400 m skoraj ne moremo govoriti o borbi, ker si je Reija (M) že pri 200 m zagotovil zmago, in tudi Oberšku ni uspelo prehiteti Zagrebčana Kraljeviča, tako da je zasedel tretje mesto. Zmaga Dolenca na 100 m V tej skoraj najpopularnejši atletski disciplini je mlademu Dolencu (E) uspelo prehiteti rutiniranega Zagrebčana Vincijanoviča (M). Dolenc teče lepo, lahko brez zakrčenja ter z močnim odrivom. Rožman, drugi zastopnik Enotnosti, *e zasedel četrto mesto, vendar tokrat ni pokazala lepega teka. Tej disciplini je sledil tek žensk na 3. m; troskok: 1. Kleiner (M) 12.6R m. 2. Žea-lin (E) 12.45, 3. Ognjanovič (E) 12.33; 199 m zapreke: 1. Novak (B) 60.5, 7. Vrhovnik (M) 60.7. 3. štima-c (M) 62.0; «1 m: 1. Reija, (M) 23.2, 2. Dolenc (E) 23.3, 3. Rožman (E) ‘23.4; S99 m: 1. Oberšek (E) 3.59.8, 2. Vrhovnik (M) 2.01.5, 3. Blažičevič (M) -2.91.6; 56611 m; 1. flas (D) 15.45.3, 2. Kotnik (M) 15.49.0, 3. Kranjc (E) 15.15.2; met kladiva: 1. Galin (M) 49.44 m. 2. Markovič (M) 43.10. 3. Miler J. (E) 39.51; met diska: 1. Miler .1. (E) 41.10 m. 2. Marčelja (M) 38.93. 3. Miter B. (El 34.01. skok s palico: 1. Marčelja (M) 3.40 m, 2. Roča (M) 3.20, 3. Špindler (E) 3.20. skok v daljino: 1. Vincijanovič (M) 6.54, 2. Špan (E) 6.30 ni, 3. Ognjanovič (E) 6.23 m; 4X480 m: J. Enotnost 3.30.1, 2, Mladost 8.31.4. 3. Dinamo 3.43.4: 4X199 m: 1. Mladost 44.3 sek., 2. Enotnost 45.2, 3. Dinamo 46.2. Ženske: 80 ni zapreke: 1. Cipek (M) 14.5, 2. Orehek (E) 14.7, 3. Sinkovič (M) 15.6. 20« ni: 1. Cerar (E) 28.2, 3. Bakovič (M) 30.0; skok v višino: 1. Šumak (M) 1.35 m. 2. Sima (E) 1.35 m, 3. Cipek (M) 1.30 ir.; met kopja: 1. Koflušek (B) 30.70 m. 2. Orehek (E) 30.18, 3. Kleiner (M) 2R.24; 4X19« ni: L Mladost 52.8 m, 2. Enotnost 55.9, 3. Železničar 58.1: 10« m: l. Butia (M) 12.9, 2. Šumak (M) 13.1, 3. Cerar (E) 13.4; 800 m: 1. Zadravec (M) 2:29.4, 2. Mauer (M) 2:35,5, 3. Šebenik (E) 2:37.8; skok v daljino: 1. Šumak (M) 4.97, 2. Butia (M) 4.57, 3. Cerar (E) 4.38 m; met krogle: 1. Sima (E) 10.11 ra, 2. Kleiner (M) 9.98 m, 3. Kotlušek (E) 9.51 m; met diska: 1. Neferovič (M) 32,20 m, 2. Kotlušek (E) 29.40, 3. Jug (E) 27.69 m. čraa gara: Slovenija Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani zanimiva nogometna tekma med reprezentancama Črne gore in Slovenije, ki jo hkrati prvo srečanje med obema reprezentancama. Nogomet v Črni gori je bil pred vojno slabo razvit in šele r-o osvoboditvi se je ta športna panoga neverjetno hitro dvignila, o čemer dokazuje, da zastopnik Črne gore Budučaost z velikim uspehom meri svoje moči v prvi zvezni ligi, medtem ko se drugi kandidat Sutjeska iz Nikšiča trenutno bori za vstop v II. zvezno ligo. Reprezentanco Črne gore bodo v glavnem sestavljali igralci Budučnosti, Hiiiiiflmmtmflmrnmtiimminmnimimmmmimiimiiimfliiimimmimnnmfluttčraeim« V prejšnjem tednu ni bilo večjih presenečenj. Ljubljanski derby je pri* vabil rekordno število gledalcev. Zaslu ženo je zmagala Enotnost. Drugi derby med Partizanom in Crveno zvezdo je prinesel zasluženo zmago Partizanu. Lokomotiva je tudi sedmo tekmo izgubila in je ostala na zadnjem mestu na lestvici. Tekma m?d Milicionarjem in Partizanom je preložena za jutri, ravno tako tekma med Proleterjem in Mladostjo. Crvena zvezda KOŠARKA s- Partizan Mladost Enotnost Jedinstvo Metalac železničar Proleter Milicionar Lokomotiva 383:229 329:207 216:188 289:291 289:306 292:268 208:231 156:206 222:384 191:343 Slastnost premagala železničar s 37$$ Enotnost: Fugina 13, Supančič 11, Mravlje 4, Breznik 3, Šerbec 2, Oli-vieri 2, Ciglar 2, Skrjanc, Živkovič, Steiner, Pcčkar, Olivieri. železničar: Vozelj 4, Amon 12, Miler 4, Dvoržak 2, Feguš 1, Remic, Deu ml.; Brdnik, Novak, Kobal. Ljubljana, 2. julija. Ugibanja na vprašanja »Kdo bo zmagal?« so bila različna. Obe vrsti sta dosegli v dosedanjih tekmovanjih velike uspehe, tako, da je bilo pričakovati težko in zanimivo borbo. Srečanje med ljubljanskima rivaloma je bilo prvo v letu 1849. Vrsti sta začeli obojestransko z nervozno igro. Prva se je zbrala Enotnost, ki po lepih kombinacijah doseže 2 koša. Supančič s preciznimi meti iz srede igrišča viša in doseže v 4. minuti 8:2 za Enotnost. Železničar je z obrambe takoj nato napadel in v 9. min. izsilil izenačenje. V tem delu je bila igra borbena in tehnično visoka. Po izenačenju skušata obe vrsti doseči koš. Fu-gini in Supančiču je »sedelo« vse, kar g_____m Vojmil Šerbec (Enotnost) sta vrgla, dočim je železničar Imel pri metih izvanredno smolo. V nadaljevanju i tnost stisne nasprotnika na njegovo polovico in s premišlje igro »siplje«. Železničar je v zadnjih minutah prvega polčasa popolnoma odpovedal, tako, da je uspelo igralcem Enotnosti zaključiti igro z velikim naskokom. Kdo bo zmagovalec, se je dalo slutiti, vendar je precejšnji del gledalcev pričakoval, da bo železničar v nadaljevanju »stisnil«. Z oboj stran s k i m i napadi so pričeli drugi polčas, v katerem je Milerju v 1. min. uspelo znižati rezultat na 13:10. Igrali so zelo nervozno in borbenost se je stopnjevala. Enotnost zopet diktira tempo in prednjači v preciznosti metov na koš. Ena izmed najlepših kombinacij Enotnosti je bil"a, ko je dosegla rezultat 26:10. Železničar se še vedno nahaja v obrambi in le s posameznimi prodori nesrečno konča pod košem. S strani Enotnost je forsirana ostra igra, katera ima za posledico izključitev igralca Ciglarja. Ta del igre je prinesel Enotnosti tudi največ osebnih napak, v vsej igri je storjenih 23 osebnih napak, od tega odpadejo na Enotnost 19, a na Železničarja 4. V 10. min. razvije Železničar hitre akcije Pod nasprotnikov koš in ga trikrat potrese. Železničar je začel igrati taktično bolje in je tudi koristno zaključeval. Zadnje minute sta vrsti dali vse od sebe, za čim večji, odnosno čim častnejši rezultat. Po stanju 30:16 je obema vrstama uspelo povišati še za 7 točk in tako postaviti končni rezultat. Enotnost je bila danes precizna in tehnično boljša v vsakem pogledu. Lahko bi pa opustila ostro igro sredi drugega polčasa. Zmaga je zaslužena. Igro, ki je pokazal Železničar v prvem polčasu, nikakor ni odgovarjala njegovi višini. Ves čas igre jih je spremljala izredna smola pri metih na koš, kasneje netočnost posameznih igralcev. V drugem polčasu so bolje zaigrali, vendar zaradi prevelike razlike v koših nasprotnika niso mogli dohiteti, m. s. Mvlt- ■50$4 V zvezni ligi odbojke je Partizan še vedno v vodstvu z 2 točkami razlike pred Crveno zvezdo. Od naših predstavnikov v ligi je bil Polet prost, Enotnost pa je v Sarajevu zmagala nad domačim moštvom z 3:2. Veliko presenečenje v tem tednu je poraz Crvene zvezde od Beograda, ki je predzadnji na lestvici. Rezultati: Crvena zvezda : Beograd 2:3 Spartak : Mladost 3:0 Enotnost : Sarajevo 3:2 Lestvica: Partizan 7 6 1 19:5 12 Crv. .zvezda 7 5 2 18:11 10 Spartak 7 4 3 15:8 8 Poiet 7 4 3 13:13 8 Mladost 7 3 4 12:15 6 Enotnost 7 3 4 11:15 6 Beograd 7 2 5 11:17 4 Sarajevo 7 0 7 3:21 0 T E N I S Srbija g Slovenija 14 $2 .Beograd, 5. ;jul. Dne 5. iu julija, Je bil v Boogrsuiu medrepubliški teniski dvoboj med Srbijo in Slovemrj-'), ki gn je srbska reprezentanca z visokim rezultatom 14:2 odloči!a v tsvojo korist. Zmfi.ga je zaslužena, čeprav bi bili slovenski zastopniki ob primerni pazljivosti lahko pridobili še nekaj točk. Naj večji uspeh so zabeležili srbski mladinci, ki so. čeprav brez svojih dveh najboljših igralcev, prepričevalno zmagali v vseh tekmah. Treba je pohvaliti njihovo borbenost. Poleg tega je treba omeniti odlično igro La sla. Bo javiva in Pavloviča, ki je bil lani še mladinec. Od naših sta ne najbolje izkazala Milavec in Pirkmajerjeva, prvi z zmago nad D? vil dom druga pa nad B očakovo. Zelo dobro je igral tudi Razboršek, ki na kljub temu ni bil. Jv os rutiniranem u Lcr-lu. Tehnični rezultati: Medjaiska : Trop 6:2. 6:3, Stefanovič : Bergant 7:5. 6:0. Jokjmmvič : Žerorec 8:<. 6:3. V tej igri jb imel Ze ro veo po pr vem ni«it dr s odlični žogi. ki p«, ju ni izkoristil. Kord}* : Lasnik 6:1. 7:5, Plejčcvič : Goreč 6:3. 6:0, La siTo-Bojovčč B nnko-R azboršek 6:0, 8:6, Be-čaj? dviganju zastave in odigrani himni, je prikazal delo telovadnega društva. Nastopili so vsi oddelki, razen pionirjev, z letošnjimi prostim vajami, člani, članice in in mladinci na orodju, s prostimi preskoki čez konja, vajami na bradlji in drogu. Na nastopu smo pogrešali naše najmlajše — pionirje. Društvo mora polagati več pažnje na naše pionirje, zajeti jih mora čimveč, da bo na pri-hodnjern nastopu njihovo število večje. Program je bil precej skromen. Pogrešali smo tudi takšne točke kot: množični prikaz ostalih športov, n. pr. atletiko. Prireditelj naj pazi tudi na Z naših telovadnih nastopov Fizkulturni teden v kamniškem okra.u Od 12. do 19. junija se je odvijal v kamniškem okraju fizkulturni program, ki je zajel domala vse panoge fizkulture. Uvod v teden fizkulture je bila otvoritev fizkulturne razstave v kopališcni dvorani v Kamniku. Na razstavi je imel obiskovalec priliko videti poleg športnih rekvizitov, telovadnega orodja in krojev tudi diplome društev in posameznikov, pokale, medalje, trofeje, ki so si jih naši športniki priborili na raznih tekmovanjih. Med diplomami je bila tudi olimpijska diploma našega piavača Toneta Cererja. Razstava je bila odprta ves teden in jo je obiskalo nad 900 ljudi, ki so se prav pohvalno izražali o njej. Za nedeljo 12. junija je bilo planiranih več prireditev, a je žal močan dež preprečil ali pa deloma okrnil te prireditve. Alpinisti so se, povzpeli na najvišji vrh kamniških planin, ostali planinci in šahisti, po številu 115, pa so se udeležili množičnega izleta v Kamniško Bistrico. V Bistrici se je popoldne udeležilo šahovskega brzo-turnirja 20 igralcev. V Domžalah bi moral biti dopoldne atletski miting, popoldne pa telovadni nastop gimnazije Domžale, a je obe prireditve onemogočil dež. Med tednom so bile v Domžalah, Jaršah, Mengšu, na Duplici in v Kamniku tekme v odbojki. Zmagovalec turnirja v odbojki je SD Kamnik, ki je v finalni tekmi porazil SD Mengeš. Nekatere tekme so privabile prav lepo število gledalcev. Prav tako je med tednom pridno snemal športne filme v raznih krajih tov. Mirko Rajh. član OTO Kamnik. V sredo je bil v Kamniku turnir v namiznem tenisu, na katerem je pri moških zmagal Nefima Roman, pri ženskah pa Križ Neda. V četrtek se je v Domžalah vršil kar v dežju atletski miting, na katerem je sodelovalo 58 tekmovalcev. Zelo dober rezultat je postavil mladi altet SD Mengesa Vili Delač v teku na 100 m — 11.8 sek. Otvoritev kopalne sezone je zaradi dežja in mrzlega vremena odpadla, prav tako se je ponesrečila boks-tek- Stran 2 flZKUITURNl Tt[>?4ik ma na prostem, predvidena v kamniškem kopališču. V soboto je bil v Mengešu nogometni brzoturnir, ki so se ga udeležile 4 enajstorice. Zmagala je ekipa JA. V mraku so zagoreli kresovi; na dvorišču gimnazije v Kamniku pa jr bila v svitu reflektorjev okrajna telovadna akademija z nekaj res kvalitetnimi točkami. Izkazala so se zlasti manjša društva, za katera so menili, da ne delajo; to pot pa so pokazala prav lepe rezultate svojega tihega, a vztrajnega dela. Vrsti na orodju sta zelo napredovali od zime, zlasti moška. Na akademiji je nastopilo 198 telovadcev. V nedeljo je bil glavni zietni dan. Zvočniki po ulicah Kamnika so razburkali vse mesto. Na telovadišču so bile skozi vse dopoldne generalne predpriprave za popoldanski nastop Ob 14. uri je krenila skozi mesto povorka, ki se je je udeležilo 400 fiz-kulturnikov v krojih. Nastop sam pa ni uspel najbolje Točke so bile premalo pripravljene, na godbo so jih telovadci izvajali šele zadnji dan. Tudi atletske točke so izpadle dokaj klavrno, najboljša je bila še točka partizanski marš, ki sta se ga udeležili dve ekipi s tremi člani. Pri organizaciij zleta, razen AFZ, ni sodelovala nobena množična organizacija, kar je vse graje vredno. Razveseljivo je dejstvo, da je v tednu fizkulture nastopilo na tekmah in na telovadnih nastopih 832 fizkulturni-kov, borcev za dvig naše socialistične fizkulture. V Središču so nastop ti Tudi Središče je v nedeljo 26. t. m. prikazalo s telovadnim nastopom svoje delo v fizkulturi. Dopoldne so bile odigrane tekme v odbojki med mladinci Središča in Garnizonom (Čakovec) z rezultaton 1:2. V drugi tekmi so se pomerili člani Središča z Garnizonom (Čakovec) z rezultatom 3:2. Ob 13.30 je bila s kolodvora povor ka skozi vas. Sodelovale so tudi fiz-kulturnice iz Ptuja, čeprav v manjšem številu kot je bilo pričakovati. Pred nastopom se je odigrala tekma v odbojki Ljutomer : Središče z rezultatom 1:3. Zastave v paradi to, da so v fizkulturi zraven orodja in prostih vaj še druge panoge športa, katere se lahko prikažejo z raznimi igrami, tekmovanji — kot vlečenje vrvi, igre z žogo, štafete s prenašanjem raznih predmetov itd. Ob zaključku društvenega zleta, so bile odigrane še dve prijateljske nogometne tekme med Ljutomerom in Ormožom z rezultatom 1:2 in kombiniranim moštvom Ljutomer-Ormož : letalskemu garnizonu iz Moškanjc z rezultatom 1:2. V glavnem je nastop prikazal fiz-kulturno smotro društva in obračun dosedanjega dela. Upamo, — če bo društvo znalo pravilno in na široki osnovi prijeti za delo — da bo bodoči nastop žel večji uspeh, da se bodo vrste pomnožile, posebnoh pa vrste naših najmlajših — pionirjev. Organizacija zleta je bila dobra. Bedrač Valerijan Kal smo videli na telovadnem nastopu v Kočevju Za napovedani, po osvoboditvi prvi okrajni telovadni nastop OTO Kočevje, dne 19. junija 1949, je vladalo veliko zanimanje, vendar je lahko gledalec že zjutraj po prihodu jutranjega vlaka videl, da iz Ribnice in okoliških telovadnih vodov oziroma aktiven- — Stara Cerkev, Rudnik, Salka vas — ni bilo odziva. Telovadni nastop je izvedlo praktično samo TD Kočevje. Krivdo je treba pripisati slabi organizaciji in propagandi. Grajamo tudi izostanek načelnice okrajnega OTO iz Ribnice. Se večje graje pa je vredno, da ni bila okrašena niti ena hiša z državnimi ali slovenskimi zastavami. Žalostno je dejstvo, da od vseh predstavnikov množičnih organizacij ni nihče podpiral fizkulturnike v propagandi za njiliov nastop. Poglejmo parado, ki se je vršila skozi mesto. Ze samo priprave so potekale zelo počasi in prav zaspano. S polurno zamudo je bilo dano povelje za pok ret. Vse to bi se lahko na zbornem mestu, spričo malega števila te-lovadečih, odvijalo hitreje. V mimohodu je sodelovalo samo 166 fizkulturriikov. Popoldanski nastop se je pričel z 20 minutno zamudo. Uspel bi bil morda bolje,, da ga ni kvarila ozvočitev oziroma neprijetno hreščanje v zvočniku. Posamezne točke se niso izvajale na godbo, temveč samo na štetje. Med poedinimi točkami sporeda so bili preveliki odmori in tudi rediteljska služba bi morala bolje delovati. Telovadišče je bilo okrašeno z zastavami In je napravilo ugoden vtis. Za nastop pa razmestitev orodja ni bila baš najbolja. V prvi točki so pionirji pokazali dosti spretnosti in razgibanosti. Vaje so pa bile premalo izdelane. V drugi točki so mladinke nastopile s prostimi vajami, ki so jih izvedle z malimi napakami dovolj skladno in lepo, čeprav brez godbe. 27. mladincev je nastopilo s puškami in vaje bi bile lepše, če bi nastopili goli do pasu in v kratkih hlačkah. Tudi pri njih bi vaditelji morali vaje bolje izdelati. Člani so izvajali skupinske vaje. Dvanajst članov je nastopilo v štafetnem teku in za tem v preskokih čez kozo, konja na šir in vzdolž. Vendar je bilo napak, da so isti člani nastopili tudi na krogih in drogu in se je pri njih pokazala že prevelika utrujenost. Tudi pri 16 članicah, ki so nastopile na štetje, bi bilo treba vaje bolje izdelati. Akrobatika članov, mladincev in mladink je žela splošno priznanje in je dobra izvedba zasluga mladega talentiranega vodnika. Članice so nastopile na neprimerno nizki dvovišinski bradlji, vendar so poedinke pokazale precej težke prvine. V zadnji točki sporeda so nastopili mladinci, člani in članice mešano v odbojki, kar pa se je pokazalo nepravilno, ker ni bilo dovolj resnosti. Vidi se. da ima društvo mlade nadarjene telovadce in telovadke, primerne prostore in ugodno vežbališče ter dovolj orodja in, da so mu dani vsi pogoji za uspešen razvoj. Pohvaliti moramo prihod in odhod vseh oddelkov. Motila je edino neenotnost telovadnih oblek. Godba naj bi igrala koračnice k nastopu in sestopu, opazilo pa se je tudi, da je bilo premalo povezave med posameznimi vodniki in načelniki in je zato organizacija precej trpela. Nekaj iz naših okrajnih telovadnih odborov Eden izmed povprečnih dobrih okrajnih telovadnih odborov je brez dvoma ljutomerski, kjer lahko opazimo prve uspehe načrtnega dela. Do sedaj postoja v okraju 6 telovadnih društev in 2 telovadna voda v zadrugah »Železne dveri« in »Vinski vrh«. Izvedli so masovne fizkulturne akcije, ter dobro pripravili okrajni fizkulturni zlet, ki pa ni najbolje uspel po krivdi slabih vremenskih prilik. Ce pogledamo delo in način dela okrajnega telovadnega odbora v Ljutomeru, najdemo lepe primere, kakor tudi napake in pomanjkljivosti, ki jih lahko mnogokrat posplošimo na druge okrajne telovadne odbore. Številčno stanje organiziranih aktivnih fizkulturnikov še do danes ni doseglo 50)/o od postavljenega letnega plana v dvigu številčnosti fizkulturnikov. Okrajni odbor išče vzroke predvsem v slabi pomoči mladinske in drugih organizacij, kar delno vsekakor drži, ter bi predvsem mladinska organizacija okraja Ljutomer lahko mnogo več doprinesla k hitrejšemu razmahu fizkuiturnega življenja. Poleg tega pa moramo ugotoviti, da je okrajni telovadni odbor ob vzorni po- moči voditeljskega kadra pripravil so-razmeroma dobro 490 fizkulturnikov več kot jih imajo sedaj organiziranih. Iz tega lahko vidimo, da leži mnogo krivde na načinu dela in mobilizacije okrajnega telovadnega odbora. Brez dvoma je praksa, ki so se posluževali mnogi okraji, učiti fizkulturnike samo prostih vaj kampanjsko za zlet, bila popolnoma pogrešena. Saj imamo primere, da so posamezna telovadna društva skozi vso dobo svojega aktivnegadela nudila mladini izključno le proste vaje kot osnovno delo v telovadni organizaciji brez kakršnega koli dopolnila. Na ta način se je odbilo mnogo fizkulturnikov. Točno je, da še danes prevladuje na posameznih okrajih mnenje, da brez telovadnic, bradljih, konjev in koze ni mogoča za vaško mladino redna fizična vzgoja. Iz tega izhaja dostikrat oportunistični stav posameznih funkcionarjev do formiranja telovadnih vodov po zadružnih centrih. Konkreten primer za to je, da so do danes v okrajih Ptuj, Rodgona. Lendava, Murska Sobota le 3 telovadni vodi, dva v ljutomerskem okraju ter 1 v ptujskem okraju v Osojnikovi zadrugi! Prav poseben problem se je pokazal v okrajih, ki so izvršili svoje letne fizkulturne zlete, kot na primer Ptuj in Ljutomer, postaviti športnim, predvsem pa telovadnim organizacijam nek konkreten cilj, za katerega naj bi se fizkulturniki pripravili. Zaradi tega bodo morali okraji posvečati veliko več pozornosti raznim masovnim tekmovanjem kot tekmovanje za fizkul-turno značko, mnogoboju in drugemu. Opaža se, da okrajni odbor, kot na primer Murska Sobota, Lendava, Radgona in drugi premalo poznajo splošno gospodarsko politično situacijo ter specifičnost svojega okraja, ter so njihovi organizacijski in strokovni prijemi pri ustanavljanju novih organizacij, to predvsem telovadnih vodov na podeželju, vse preveč šablonski. Redko kdaj se primeri, da gredo vodniki in inštruktorji, razen ob predpripravah za okrajne zlete, z žogo, granato in sličnim na teren, ter tam praktično uvajajo mladino v strokovno delo. To je samo nekaj napak, ki jih je opaziti v glavnem pri večini okraiev mariborske oblasti, ki se jih pa da s sistematičnim delom, poznavanjem svojega terena in prijemi gladko odpraviti. Po predpisih neslavne resolucije Iz »Našega športa« smo povzeli zanimiv odlomek o potovanju naše državne nogometne reprezentance na Švedsko. Pripadnikom naše socialistične domovine meCejo polena pod noge kjer koli le morejo in tako so izrabili tudi to priliko, da so se »znesli« nad »izdajalci«. Vreme na potovanju se .te stalno slabšalo. Nad Češko In Poljsko je začel padati dež In veter je bil vse močnejši Nekajkrat avijon ni letel hitreje od 100 km na uro. Ko je pristal v Varšavi, se je veter spremenil v vihar. Poljaki so zelo neradi poma. gali našim pri iskanju meteoroloških podatkov. Končno so le dobili služben zemljevid z vnesenim tečajem In poleteli smo dalje. N a horizontu se 'je pojavilo Baltiško morje. Kupno smo zapustili pri Keslingu in avijon je poletel proti Kopen ha genu. Eno. ličnost potovanja je razbil polj. Skl potniški avijon. ki je letel mimo našega v neposredni bližini, na redni potniški progi Kupenhagen—Varšava. Potem pa zopet dež, veter, nezno-sno zibanje in želja, da se čim preje pride na cilj. Cez 15 minut letenja nad morjem se je zgodil neprijeten doživljaj Medtem ko je a.vion letel mir. no po svoji poti, sta se okrog njego naenkrat pojavila dva lovca, katere so po znakih prepoznali za sovjetska. Nekajkrat sta zakrožila nad našim avlo. nom, na kar sta se ukrenila v nasprotno smer in dala znak, da jim nas aviun sledi. Nasi niso vedeli, za kaj se prav za prav gre. Pilot -je po-časi obrnil stroj in se ob sprem, ljavi lovcev napotil nazaj v neznano smer. Na pomožnem letališču pri Kolbergu v Poljski je bil dan znak za pristanek. Sovjetski piloti so naše po. klicali in jim pojasnili, da so leteli v nepravi smeri, v kateri letenje ni dovoljeno. Zahtevali so zemljevide s tečajem letenja In druge stvari. Naši so jim pojasnili, da so leteli točno v sme. ri. katero so jim dali v Varšavi in, da je poleg našega aviona letel tudi poljski, ki pa ni bil zadržan zaradi »nepravilne« smeri. In da ni bil tečaj niti za trenutek spremenjen. Takoj ,1e bilo jasno za kaj gre. Vsekakor drži dejstvo, da je bila »nepravilna« smer samo povod za povzročanje neprijetnosti našim flzkul tu rn ikoni. Najt! so hoteli pač vseeno kakšen Izmišljen povod, da bi Jugo. Slovanom nagajali ali pa celo, da. bi pozneje pisali »kako Jugoslovani ne spoštujejo medna, narodne potne predpise«. Pionirji in fizkulturni znak Kako množično zajeti mladino, posebno pionirje, v vrste fizkulturnikov, je bilo vprašanje zase. Ce hočemo imeti zdravo in krepko ljudstvo, moramo začeti z fizično vzgojo naših najmlajših, to je s pionirji, pa naj si bo to za vzgojo moškega ali ženskega kadra. Začelo se je tekmovanje za fizkul-turn znak in naši pionirji? Ali naj samo gledajo tekmovanja? Ne, tudi na njih se je mislilo! Na nekem tekmovanju za fizkulturni znak sta se prijavila tudi dva pionirčka — deček in deklica. Deček je bila tako majhen, da je moral stopati na prste, če je hotel pokukati čez rob mize. Hotela sta na vsak način tekmovati. Sličnih primerov je bilo nebroj. Dejstvo je samo to, da se tudi naši najtnlajši zanimajo za fiz-kulturna tekmovanja In res. Iz zamisli je nastala stvarnost. Pričelo se je ustvarjati tekmovanje za pionirje. Pionirčki so dobili svoje tekmovanje — tekmovanje za »pionirski fizkulturni znak«. To je ustvarilo nadaljnji korak za množično pridobivanje kadra v vrste fizkulturnikov, s tem se bo zajel nov kader, zgradil se bo temelj, iz katerega bo zrasla zgradba zdravih in čvrstih fizkulturnikov. To bo in že rodi nove uspehe. Ze takoj po razpisu tekmovanja za pionirski znak je bil odziv naravnost odličen. V mnogih okrajih naše republike se je proti pričakovanju prijavilo za tekmovanje lepo število pionirjev. Tekmovanja so v polnem teku; izpolnjujejo se norme za normami, ti tekmovanja do tekmovanja je čimdalje več novih prijavljencev. Velik uspeh je pokazal okrajni telovadni Vse pomanjkljivosti in ugotovitve, ki smo iih iznesli, nai služijo v pomoč za bodoče In če bomo pokazali več truda in volje, bomo lahko pokazali mnogo več. Smole Franjo odbor Dravograd. Pionirji in pionirke so razumeli namen tekmovanja — preko 2000 se jih je prijavilo že takoj ob začetku. Okrajni telovadni odbor Je s svojo propagandno akcijo in dobro povezavo z množičnimi organizacijami pridobil telovadnim društvom mnogo novih pripadnikov. Do sedaj je osvojenih skoro polovico fizkulturnih značk. Med fizkulturne vrste so se uvrstili prvi nosilci pionirske značke fizkulturnikov. Največji uspeh se je pokazal v Šmartnem pri Siovenjgradcu kjer so vsi prijavljenci osvojili znak — norme so bile izpolnjene 100"/o-Odlični so tudi uspehi drugih krajev okraja Dravograd, zato si jih oglejmo, da bomo lažje razumeli in videli polet fizkulturnih pionirjev v osvajanju fizkulturnih znakov. značk Osnovna šola Šmartno pri Sio- venjgradcu je osvojila 173 Gimnazija Ravne—Guštanj 295 Sedemletna Črna 104 Nižja gimnazija Siovenjgradec 167 Osnovna šola Dravograd 17 Osnovna šola Kotlje 12 Osnovna šola Muta 49 Osnovna šola Ravne—Guštanj 63 Osnovna šoia St. Danijel 3< Skupaj je bilo osvojenih 918 Ti podatki naj bodo v pobudo in zgled ostalim okrajem, da pridobijo v tekmovanje za znak čim več pionirjev, da ponesejo idejo znaka v vsako najmanjšo vasico ter s tem povedejo najmlajši kader v vrste dobrih fizkulturnikov. Bojan Kozinc Mali alpinisti v Bosni Alpinistični odsek PD Jesenice je organiziral v dneh od 18. do 26. junija 1949 izlet svojih članov v bosanske gore. Izleta se je udeležilo 22 članov in pripravnikov odseka. Po dvodnevni vožnji so alpinisti iz- dne so odšli pod ostenje Pešti-brda v stopili v Grabovic ter se v celodnev- masivu Cvrsnice ter preplezali to približno 400 m visoko steno v štirih smereh. Dva vzpona sta bla prvenstvena, to se pravi, da so alpinisti prvič preplezali steno v tej smeri. Člani, ki se niso udeležili plezalnega vzpona, so se povzpeli na 2228 m visoki, najvišji vrh Cvrsnice. Naslednjega dne so alpinisti sestopili v dežju preko Plase v dolino Doljanke in odšli na vlak v Jablanico. nem maršu povzpeli skozi dolino Dive Grabovice do koče pod Velikim Vilincem, kjer so prenočili. Naslednjega Na vsej turi so naleteli jeseniški alpinisti na bratsko pomoč Planinskega društva »Bjelašnica« iz Sara-leva. Bosanski planinci so se prip'3- ljali svojim tovarišem iz Slovenije z v laikom nasproti, jih oaskrbeli z živili, kj b se bila med vožnjo pokvarila in jo spremljali kot vodiči na turi. S tem so mnogo doprinesli k medsebojni povezavi in utrditvi bratstva med jugoslovanskimi planinci. Priznanje pa zaslužijo tudi jeseniški alpinisti, ki so prvi izvedli izlet v gore druge federalne edinire in navezali stike s tamošnjo planinsko organizacijo. V četrtek so se odpeljali alpinisti v Dubrovnik ter se z ladjo preko Splita in Reke vrnili domov. Med potjo so obiskali tudi Postojnsko jamo. J. B. Ljubljanske srednje šole tekmujejo... Spominjamo se fizkuiturnega nastopa MTO Ljubljane, kjer so z najlepšimi množičnimi točkami nastopale srednje šole. Da so dosegle ta uspeh, je bilo treba mnogo truda in vadbe. Saj so v prostih vajah šole tekmovale med seboj in uspeh tega je pohvalen. Niso pa tekmovale samo v prostih vajah. Dijaštvo je dokazalo, da se da v prostem času. ki je posebno skromen proti koncu šolskega leta. doseči marsikaj. Redna splošna vadba je bila k temu največja opora. Sole so tekmovale tudi v vajah na orodju za III. raz., v mnogoboju, vlečenju vrvi, v štafetah in športnih igrah. Pred tem so tekmovale v jesenskem in spomladanskem krosu, ki sta letos zelo dobro uspela. Iz programa je razvidno, koliko volje ima mladina do fizkuiturnega dela. ker je bila za nekatera tekmovanja kar izvrstno pripravljena. Mnogo je bilo seveda odvisno tudi od agilnosti telovadnih učiteljev. Nekatere šole so bile zaradi tega slabše pripravljene. Poverjeništvo za šolstvo je nagradilo najboljšo šolo., V. drž. gimnazijo, s prehodnim darilom metalcem diska in vodstvo šole je na to lahko prav ponosno. Priobčujemo najboljše rezultate: Skupni plasman zavodov: L V. drž. gimnazija. 2. klasična gimnazija, 3. IX. drž. gimnazija. 4. III. drž. gimnazija. 5. VII. drž. gimnazija. 6. II. drž. gimnazija. 7. VI. drž. gim-naaijz. Proste vaje: Moški oddelki: 1. V. gimnazija. 2 l. gimnazija. 3. III. gimnazija. — Zenski oddelki: 1. VI. gimn., 2. IX gimnazija. 3. V. gimnazija. Vaje na orodju: III. raz. Mladinci: Zavod: 1 III. gimn. 495.60 točk, 2. V. gimn. 494.20, 3. X. gimn. 466.40.' Posamezniki: 1. Šlibar Janez. III. g. 85, 2. Tomšič Tone, III. g. '84,90, 3 Brčic Arsen, klas. g., 84.85, 4 Vončina Jože. V. g., 84.55. 5. Debeljak Franc V g., 83,90. 6.-7 Herman Frat o, TU e in Mlakar Janko. klas. g.. 83.75 H Tavčar Rado, V. g„ 83.55. !), Se g Marjan, klas. g., 83,20, 10, Drčar Janez, V. g., 83. Tekmovalo 6 vrst z 39 tekmovalci. Madinke: 1 Zavod: 1. Ekonomoki tehnikam 499 50 točk, 2. III. drž. gimn. 432.50, 3. klasična gimn. 430.40 točk. Posameznice: 1. Cerar Fani ET 77,60, 2. Gorjan Draga ET 77, 3. Ore hek Meta lil. g. 70,70, 4. Dolenc Maj da ET 76.50, 5. Batistič Tamara III. g. 76,35, 6. Modrijan Anica ET 75,20. 7. Rabič Maca III. g. 75.05, 8. Pohleven Tatjana ET 75, 9. Pajntar Nika klas. gimn. 74,75, 10. Jesih Ljubica ET 74.60. Tekmovalo 6 vrst s 30 tekmovalkami. Mnogoboj Mladinci: Zavod: 1. IX. drž. gimn. 392 točk, 2. V. drž. gimn. 383,15, 3. Gozdarski tehnikum 372,15. Posamezniki: 1. Borštnar Božo ET 68,75, 2. Povh, klas. g. 68.20, 3. Turk ki. g. 67,60. 4. Robič. ki. g. 67,30. 5.-6. Stefančič, ki. g., in Klasinc Janez IX. gimn. 67.20, 7. Logar Marko IX. g. 66.70. 8. Šušteršič Boris, V. g. 66,50, 9. Snoj, kg. g. 66,20, 10. Oblak Jože, IX. g. 66 točk. Tekmovalo 7 vrst z 90 tekmovalci. Mladinke Zavod: L Zavod za fizkulturo 354,40 točk, 2. VI. gimn. 338,55 točk, 3. V. gimnazija 326,20 točk. Posameznice: 1. mesto si dele: Tomšič Ljuba z. z. fizk., Hrušovar Miša, z- z fizk., Medved Jana VI. g., Menart Boža VI. g. n Berčič Magda V. g. 59,90, 2. Dolničar Ksenija z. z. fizk. 58,80, 3. Pogačar Marija z. z. fizk. 58.70, 4. Hočevar Boža z z. fizk. 58,55. 5-6. Jugovič Maruša in Celešnik Milena z. z. fizk. 58.50, 7. Stojkovič N a tika z. z. fizk. 58.35. 8.-9. Batistič Tamara II. g. 57.30. in Orehek Mara III. gimn., 10. Blaž Vera VI. g. 57.15. Pred polfinalom evropske cone tekmovanja za Davisov pokal Jugoslavija: Italija Samo nekaj dni nas Se loči od polfinala evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal. Jugoslovanska teniška igralca Mitič in Palada sta si v Zagrebu po šestdnevni, a hkrati zelo zanimivi borbi z zasluženo zmago 3:2 nad odličnima Švedoma Johanssonom in Bergelinom priborila vstop v polfinale. Nasprotniki jima bodo italijanski teniški igralci, ki so z zmago 4:1 v četrtfinalu izločili »bele mojstre« iz Chile-ja iz nadaljriega tekmovanja. Titovi zavodi Litostroj in fizkultura Polfinalna borba med Italijo in Jugoslavijo bo v dneh i>., 10. in 11. julija verjetno v Kirnu na igrišču Capo Centrale di Foro. Sestava italijanske reprezentance še ni točno znana. Po. leg prvaka Gianni-Ja Cucelli-ja pridejo Za sestav upoštev še Marceli o del Bellu, Canaptde in Kollando del Bellu. Dvoboj v Kirnu bo pritegnil nase vso pozornost naše športne javnosti, posebno ker nas zanima, ali bo uspelo našim reprezentantom revanžirati se za lanskoletni poraz v Zagrebu. Prvič po o-s v o bodil vi sta se Mitič in Palada srečala z Italijani sredi lanskega. januarja v mestnem dvoboju Mila.no-Zagreb; igrali so na milanskih pokritih igriščih Cucelli in M. del B-ello sta takrat z lahkoto (5:0) zmagala. 2e maja istega leta so se vnovič sestali, tokrat v Zagrebu v četrtfinalnih tekmah za Davisov pokal, ti pora. zom 2 :3 smo bili odpravljeni od na. daljnega tekmovanja. Navzlic tbmu sm$ lahko po prikazani igri ugotovili, da kljub zmagi Cucelli in del Bvllo nista igrala dosti bolje od naših. Ca. * upi s-1 so mnogo pisali o »nizkem nivoju evropskega tenisa«. Resnično, to $e tudi držalo: zmage posameznih Ibojstrov so bile zgolj slučajne. Cu-delli le na primer v začetku lanske Sezone premagal odlična teniška igral-fia Drobny-ja in Asbotha, pri nas pa Je izgubil ne samo proti Mitiču, ampak celo v štirih nizih (7:5, 4:6, 1:6, 4 :ti) proti Baladi, nad čigar Izredno slabo igro v prvih dveh dneh tekmovanja smo bili zelo razočarani. Po tein Mitič, ki je prva dva dni pokazal izmed vseh najboljšo igro, je tretji dan izgubil proti M. del Bellu v treh nizih (5:7. 4:6, 6:S). Prognoze za letošnje srečanje je tudi po končanem neoficielnem svetovnem prvenstvu v Wimbledoim težko dajati. Gotovo bosta Jugoslavijo zastopala rutinirani Mitič in Palada, Državni prvak Drago Mitič Je pokazal lotos dokaj sigurno igro. Po uspehih na francoski rivieri se je na velikem teniškem turnirju za mednarodno prvenstvo Francije v Parizu plasiral v četrtfinale, kjer je izgubil zmagovalcem turnirja Park er jem e najboljšim Igralcem sveta in obenem (ZDA). Na Dunaju je premagal avstrijskega prvaka Red la in v Zagrebu Bergelina. Precej smole pa je imel pri Žrebanju v Wi m bled orni, kjer se je že v prvem kolu srečal z lanskim zmagovalcem Američanom Falkenhurgom. Čeprav je tekmo izgubil (6:2, 2:6, 8:6, 6:4). ,1e pokazal izvrstno igro. Jugoslovanski igralec št. 2, Josip Palada je zelo napredoval in se od lanskega leta v marsičem popravil. Na nedavnem dvoboju Jugoslavija.^vedska ob priliki dvasetletnice svojega aktivnega nastopanja v tenisu je pokazal res odlično igro. V Wimbledonu se mu je posrečilo prebiti v JII. kolo, kjer je izgubil z znanim Južnoafričanom titur-gessorn. Ena. najzanimivejših borb dvoboja med Italijo in Jugoslavijo bo igra med Cucelli : Mitič. Cucelli, italijanski igralec št. 1, je letos namreč v izredni formi V Kirnu je premagal Patty-ja (ZDA), za kar mu je ta. n a. pariškem turnirju reva n žira 1 : dvakrat se je z lepo igro upiral prvaku ZDA ParkQr,i.n, je premagal Farnima, Sturgessa, Tra-verne-Ja Bal bi era (zadnji Chile) itd. V Wimbledonu se je plasiral v osmi. lio finala, kjer pa ga je Sturgess z lahkoto odpravil. Cucelli ima torej po uspehih rahlo prednost, toda če se bo Mitič potrudil in se bo v borbo res zagrizel, nam bo sigurno priboril važno točko. Ce pa se mu tu ne bi posrečilo. bo pač naloga Pal avl e —- saj Palada zna boriti samo spomnimo Italijanski igralec št. 1 Cucelli — v igri se letošnjega zagrebškega četrtfinala, ali pa v evropskem finalu v Zagrebu, da premaga drugega italijanskega igralca. Za igro Cucelli : Palada je zelo verjetno, da bo Palada Cucelli. ju enakovreden nasprotnik, zlasti če primerjamo rezultate iz Wi m bled on a (Sturgess je premagal Balado z rezultatom 6:2, 6:2. 6:4, Cucelli ja pa z 6:2. 6:4, 6:1. Končno lahko s precejšnjo sigurnostjo upamo, da nam bo Mitič priboril drugo zmagovito točko z zmago nad drugim italijanskim igralcem. Posebno poglavje zase tvori igra v dvoje. Italijanski par Cucelli-M. del Bell o se ponaša z velikimi uspehi v preteklosti. Letos sta imela že dvakrat priliko nuditi izreden odpor odličnima Amerikancema Parkerju In Pattvju, v mednarodnem teniškem svetu zelo poznan Južnoafriški par Sturgess-Fannin Pa sta premagala. Nasprotno se Italijani v VVimbledonu niso najbolje izkazali. Z ozirom na naš uspeh v Zagrebu. ko sta sijajno razpoložena Mitič in Palada z lahkoto (kar v treh nizih) premagala rutiniran švedski par. lahko z upravičenjem imamo na tretjo za zma«o potrebno točko. V celoti, so torej izgledi za zrnato približno enaki in ravno iz tega lahko sklepamo, da bo dvoboj tudi res borben in zanimiv Italijani imajo prednost le v tem, da bodo igral; na domačem igrišču. V primeru zmage nad Italijo, se bomo sestali s Francijo, ki bo v drugem polfinalu evropske cone proti Madžarski Verjetno zma. gala. Na ta način bi imeli evropski finale zopet v Zagrebu, kot na primer 1. 1939. proti Nemčiji in 1. 19 47 m# ti ČSR Vendar počakajmo prej rezultate iz Italije kje** se bosta na$a mojstra gotovo potrudila In pokazala borbenost. voljo do zmage ter požrtvoval-nn?lt-..]N.lkr^na- krstna f j '/kulturniku mom pričakujemo, da nas v Rimii^ne bosta razočarala ! (Jan!) V majhni 9e nepobeljeni sobi komaj dograjene stavbe se je zbralo okoli dvajset delavcev — prvih organizatorjev fizkul tu mej* a življenja v Litostroju. Avgusta 1947 : To je želja vsega kolektiva, je poudaril v svojem referatu tu v. Jenku. Naša domovina, borba za gospodarsko osamosvojitev in izgradnja, socializma zahteva zdravih in krepkih moči. Flzkulturno življenje nam bo pomagalu k temu. Naš mali aktiv bo zrastel v močno flzkulturno organizacijo, ko bodo prišli novi tovariši na delo v Litostroj , . Aktiv je ustanovljen. Fizkulturnikl Litostroja so pripadali društvu »Triglav« toda od prvega dne so hoteli osamosvojiti. Mali Flzk ul turni aktiv je Imel samo 24 članov. Organizirane so bile dve sekcije: nogometna in odboj. Raška. Samo dva človeka sta dobro znala Igrati nogomet: Klingenstein in Vrhove Edina aktivna igralca sta z vso vnemo učila ostale, a v odbojki so igrli in trenirali samo trije: Poljanec, Brenčič in Rakun. IN DAJ4K& . . . Tako se je začelo. P^astel je Litostroj, razvijalo se je flzkulturno življenje V vsakem novem oddelku je bila organizirana nogometna in odboj-kaška ekipa. Med oddelki so prve or. gani zi ran e tekme. »Tako smo izbirali najboljše igralce radi sestave močnejše ekipe Litostroja, našega prvega moštva« — pravi tu v Jenko. Zanimivo je, da Je bila prva ekipa Litostroja v kateri igra večina igralcev tudi danes, sestavljena na dan Kongresa KPJ. V lepi, svetli sobi industrijske šole Litostroja se vsak dan proti večeru zbirajo fizkulturnikl. Prihajajo in delajo načrte za bodoče delo Soba je že premajhna za veliko število športnikov ln se morajo vrstiti po sekcijah, da lahko delajo neovirano. Sahlsti so naj pogostejši obiskovalci športne sobo. Na razpolago Imajo čez dvajset desk Od malega aktiva smo zrastli v močnejše sindikalno društvo, je pri p o. ved o val organizacijski sekretar tov. Vrhovec. Organizirali smo skoraj vse sekcije Od 24 prvih članov Imamo danes 482. a aktivnih je 240. Naša šahovska sekcija šteje 82 članov, smučarska 92 verificiranih in 90 neveri-ficiranih, planinska 120, nogometna 126 od tega 76 verificiranih, boksarska 60 itd. Ogromna večina članstva prej ni tekmovala Člani boksarske sekcije so začeli znova, danes so pa že dobri boksarji. Oče boksa pri nas je bil tov Mikuš Treninge vodi tov. Kralj, znani trener državnega reprezentativen Baloha. V razvoju je tudi kolesarstvo, za katero vlada veliko zanimanje med člani našega kolektiva.« Tovarniška sirena je naznanila konec deta Fizkulturnikl so hitro končali kosilo In ?m> že kmalu nato začeli prihajati po rekvizite. Športna soba je oživela. Onmrf3 so se odpirale in ^zapirale Fizkulturnikl Dobri delavci — dobri športniki Skoraj čez noč so zrastle nove bele stavbe na Šišenskih poljih, ki dajejo danes v belkasto sivi megli veličastno sliko moči in življenjske sposobnosti našega ljudstva. Tisoči delovnih ljudi so pomagali s prostovoljnim delom in travniki in vrtovi so se spremenili v največje kovinarsko podjetje naše prve petletke. Vzporedno z razvojem pod je tja se je razvijala in krepila fizkuF turna organizacija. Sindikalno športno društvo Litostroj je danes med najboljšimi v naši republiki Smučarji iz Litostroja so jemali žoge, boksarske rokavice, diske, palico, šahovnice in druge rekvizite iz omar. Na travniku med to. varni š ki ml objekti in industrijsko šolo je že pr cel trening atletov, telovadec v, Košarkašev in odbojkašev. nogo. metašev in drugih se-kpij. »Fizkultura nas po težkem delu poživi. pravijo livarji, ključavničarji in mizarji, ki so skoraj deset ur bili na delu Delovne obleke so zamenjale trenerke, orodje in stroje so zamenjali športni rekviziti. Mišičaste roke dosegajo v metih vsak dan boljše rezultate. Ni več daleč dan ko se bodo fizkulturnikl Litostroja pomerili z najmočnejšimi ekipami v naši republiki Tako delo prinaša uspehe. Posamezne sekcije so dosegle prve dobre rezultate. V prvenstvu IT. razreda je Litostroj na čelu svoje skupine V odbojki je j unionska ekipa najboljša med ekipami industrijskih Sol. Kot nagrado za najboljši aktiv mladine, so dobili najmlajši fi'/kulturniki Litostroja od Centralnega Komi-teta Ljudske Mladine .Jugoslavije radio aparat, pet žog, smučke, disk in vrv- Sola na je dobila od Mestnega Komi teta Mladine kompletno garnituro /a nogometno sekcijo VODSTVO TOVAPtNE POMAGA FIZKULTURNIKOM Uprava tovarne in sindikalne podružnice nudita vsestransko pomoč fiakulturnemu aktivu. Direktor tovarne je obenem tudi sam fizkulturnik. INV V Oi nuion ajvečja in najtežja naloga fizkul-likov Litostroja bo izgradnja veli-a stadiona za 30.000 gledalcev, ki Večina rekvizitov se dela v tovarni sami, tako da jih fizkulturnikom ne primanjkuje. Da bi še bolj poživeli smučarsko sekcijo in jim omogočili dobre treni n. ge, je uprava tovarne vzela v najem vilo Mojihlr v Planici, ki bo v letnih mesecih služila delavcem za letovišče, ninska sekcija je dobila kočo na Ve-a pozimi za trening smučarjev Pia. liki Planini, a v načrtu imajo graditev lastne planinske koče. Društvo si je v tem letu zadalo velike naloge. S prostovoljnim delom bo izgradilo flzkulturno Igrišče in usposobilo kadre v vseh panogah Zbirno tekmovanje med obrati ln aktivi Litostroja bo dalo veliko število kvalitetnih tekmovalcev. Prvič bo izvedeno prvenstvo društev v namiznem tenisu, lahki in t»žkl atletiki, šahu in športnih igrah, a množična propaganda za fizkulturni znak mora aktivizirati vsa. kega fizkulturnlka. Za znak se je prijavilo 145 (‘lanov — obveza Je 80% osvojenih znakov V načrtu za to leto je telovadni nastop vseh fizkultumikov in velika prireditev ob priliki obletnice Litostroja. To bo nalvečja kovinarsko tekmovanje, kjer bodo nastopili fizkulturnikl vseh kovinarjev Jugoslavije za prehodni pokal ministra težke Industrije tov. TA*skovška NOV STADION Naj turni! ........ kega stadiona za 30.000 gledalcev, bo končan do konca petletke. Stadion bo imel nogometno igrišče, igrišča za košarko in odbojko, prostor za ati e. tlko, kolesarsko stezo In plavalni bazen To bo najmodernejši tovarniški fizkul turni park v naši državi. »Velike naloge so pred nami,« pravi tov. Jenko Ena od največjih pa je nadaljevanje x>oglabl jan ja vezi med fizkulturnikl — tovarniškimi delavci in fizkulturnikl naših vasi. kakor tudi med delavct-športnlki m fizkulturnikl JA. S tem smo že začeli Naša med. sebojna tekmovanja s fizkulturnikl JA tovariških in bratski!) odnosev z borci so se razvila v velike manifestacije in oficirji rodom iz naših drugih republik. Ravno tako so fizkulturnikl Vrhnike, Logatca in Kočevja v medsebojnih tekmovanjih z nami, spoznali življenje tovarniškega delavca in se zanj ogreli in navdušili Lahko pričakaj eTn o še večji dotok kmečke mladine v naša industrijska podjetja. Upam da gremo pravo pot. pot katero nam j c zarisal maršal Tito na dan otvoritve Litostroja. Vsi fizkulturnikl Litostroja se borijo, da bi na šport, nem polju dosegli tako velike uspehe, kakor jih imajo v produkciji in izpolnjevanju petletnega plana « Sindikalno športno društvo Litostroj ima vse pogoje, da doseže dobre rezultate. Društvo se bo še razvijalo tako kot se razvija Litostroj — otrok naše petletke — in bo po svojem številu postalo naj večje sindikalno društvo v naši državi ! M. M. Dopisnikom Uredništvo naproša vse stalne dopisnike »Poleta«, da mu čim-prej pošljejo točne naslove za radi boljše evidence in Izplačila honorarjev. Opozarjamo vse dopisnike, da naj se v bodoče ravnajo po naslednjem: Vsa poročila o fizkulturnih in športnih prireditvah v prvi polovici tedna poslati PISMENO NAJKASNEJE DO ČETRTKA ALI PETKA ZJUTRAJ, uredništvu »Poleta«, Ljubljana, Tabor. O prireditvah v četrtek in petek poročajte pismeno na uredništvo »Slovenskega poročevalca« s pripombo »za Polet«, a o športnih dogodkih v soboto in nedeljo telefonsko, in sicer v nedeljo od 18. do 21. ure na številko Ljubljana 55-22. UREDNIŠTVO. PO DOMOVINI Kako fe ka) z nasolil veslači? Titograd, V Hercegno vem 3« bila ustanovna skupščina Plavalne zveze Cme gore. O razvoju plavanja v Črni «orl in pogojih za bodoče delo je po. dal referat Tri po Klisura. Za pred. sodnika Zveze je Izvoljen Milan Vu. kašo vič. Beograd. V okviru tekmovanja ru. dar jev, kovinarjev ln železničarjev Srbije, v raznih krajih Srbije so začele tekme tudi v atletiki, nogometu, odbojki in kolesarstvu. To je doslej naj večje tekmovanje delovnih ljudi LR Srbije V tekmovanju sodelujejo rudarji 82 rudnikov. V' atletiki je naj. boljše rezultate dosegel Života Jocič (Dobra Sreča). Njegovi rezultati 100 m — 13 sekund, 1500 m — 4,53, skok v višino — 1.45, v daljino 5.8» — bomba — 53 Itd. V nogometu Ima do sedaj najboljše rezultate Rudar (Beograd) Finalna tekmovanja bodo v drugi po. lovicl tega meseca. Zagreb. Fizkulturna zveza Hrvat, ske je odločila da se v novo ustanov. 1 jenih oblasteh NR Hrv at ske ustano. vijo inclativni odbori, ki bodo do ustanovnih skupščin vršili dolžnost oblastnih odborov FISAH-a. Taki odbori se bodo osnovali na Reki, Karlovcu, Bjelovarju ln Zagrebu. REKA. Na stadionu »3 Maj« na Kon-tridi je održan oblastni zlet Bratstva in Enotnosti, največja fizkulturna manifestacija po osvoboditvi v tem delu naše domovine. V mimohodu je sodelo- jugoslovanske vojne mornarice. Fiz-kuiturnlke je pozdravilo čez št) tisoč gledalcev. Mimohodu so prisostvovali med drugimi minister za promet Zvezne vlade Todor Vujasinovič, minister trgovine in preskrbe Hrvatske Dušan Caiiči sekretar Oblastnega Komiteja KPH Ante Raos, generalni sekreiar Eizkulturne Zveze Jugoslavije Miroslav Kreaeič in predstavniki JA, ljudskih oblasti in masovnih organizacij. V telovatino-športnem programu v po-poldnevnem tekmovanju je nastopilo čez 7 tisoč fizkulturnikov. V tej veliki ljudski fizkulturni manifestaciji Je prišla do izraza bratska povezava delavnega ljudstva Hrvatov in Italijanov naše Istre, Reke in Trsta. Osijek, v prijateljski nogometni tek. ml je P rol eter iz Osijeka zasluženo zmagal nad Slogo iz Novega tiada z 3:1 (2:1). Sarajevo. V Sarajevu je končan mladinski šampljonat Bosne in Hercegovine v šahu za 194 9 leto. Sodelovalo je 14 mladih šahistov. Zmagovalca prvenstva sta Kovač (DoboJ) in Dueič (Sarajevo) vsak nn 9y2 točke. Zagreb. Rajonski fizkulturni zleti v Zagrebu niso dali zabeljene uspehe. Na zadnjem zletu ti. In 7. rajona je nastopilo samo 9u0 fizkulturnikov. Zlet ni uspel tudi radi tega, ker Je v programu sodelovalo pretežno srednješolska mladina, delavska mladina pa je skoraj popolnoma izostala. Sarajevo. V prijateljski nogometni tekmi je »Sarajevo« zmagalo nad moštvom »Naših Kril« z 1:0 (1:0). Tekmi je prisostvovalo čez 6000 gledalcev. Sarajevo. Prvak II Zvezne lige »tiara jev o« je končal veliko turnejo po Industrijskih centrih Bosne. V teku 14 dni je moštvo »Sarajeva« .odigralo 8 tek* m. v Poboju, Kreki, živini ca ma, Banovičih, Tuzli. Lukavcih, Zavidovi- Naši veslači vztrajno in dosledno dohitevajo razvojno stopnjo ostalih fizkulturnih panog. Pravo športno veslanje žal iz čisto tehničnih razlogov ne more doseči tiste širine kot n- Pr. nogomet, plavanje, odbojka in podobno. Za tako veslanje je namreč treba imeti specialne tekmovalne ičol-ne, ki pa so bili vedno sorazmerno dragi in jih je bilo treba do nedavnega uvažati iz inozemstva. Po osvoboditvi pa je že začela izdelovati take čolne domača delavnica v Zagrebu. Ljubljanski veslači pa se bavijo z načrti, da bi tudi v Sloveniji organizirali podobno delavnico, saj imamo zato na razpolago izvrsten gorski les na Pokljuki in izurjene specialiste. Le z zadostnim številom tekmovalnih čolnov bomo lahko razvili športno veslanje po raznih krajih Slovenije, zadostili s tem perečim potrebam in debili širši kader veslačev, ki bi se s čgsom uspešno stavil ob stran številnih veslačem iz ostalih republik. V Ljubljani ima veslaški klub Savn-a nekaj enojk, dvojk in več četvercev. Zaenkrat so to edini tekmovalni čolni v Sloveniji. Njihovo delo pa je zaradi tega tem večje. Dnevno starta jo tudi po desetkrat in so na vodi večkrat tudi po štiri ure na dan. Slika bo še bolj jasna, če omenimo, da je teh nekaj čolnov opravilo v letošnjem le*u rx1 marca do konca junija skupno 1732 km vpisanih voženj. Razpoložljiv plovni park je pač mnogo premajhen za naraščajoče potrebe vedno večjega števila veslačev. Klub Savica ima danes že skoro 250 vpisanih članov. Tudi število članov, ki prihajajo na redno vadbo, je že preseglo številko 100. Klub je vsai delno rešil vprašanje pomanjkanja čolnov, ko je naročil in prejel iz Zagreba tri nove čolne (dve enojki tn en četverec). Razen tega je dal izdelati tudi doma prostoren šolski čoln za vadbo, na kate-rem se bo istočasno učilo pravilnega veslanja osem začetnikov. Ko bo »a čoln popolnoma izgotovljen, bo lahko klub s pritegnitvijo novih članov v mnogo večji meri omasovil veslaški šport. Razen tega pa bodo razbremenjeni občutljivi tekmovalni čolni, na 'katere je treba posebno paziti. Tudi v drugem oziru je bilo na veslaškem prostoru ob Ljubljanici letos že toliko opravljenega kot ni bilo mogoče preje v 15 letih skupaj. Pri vsem tem ima pač največ jo zaslugo neumorni klubov gospo,l u- Tone Oftrtn-r. Od ranega jutra do poznega večera po- pravlja ranjene čolne (in teh pri toliki frekvenci žal ni malo), bogati inventar, urejuje lopo, prostor okoli nje itd. Tudi mladinci in člani so mu rade volje pomagali, kolikor so utegnili. V celoti so letds opravili pri raznih delih na prostoru skupno 1973 delovne ure. Prav tako važno pa je kadrovsko vprašanje. Pri tolikem številu novo vpisanih članov je razumljivo prišlo v klub tudi nekaj članov in mladincev, ki niso pokazali resne volje, da se razvijejo v resnega fizkulturnlka. Klub je izvedel pred kratkim prvo čistko in izločil iz svojih vrst 17 mladincev, ki zaradi nerednega treninga ali slabih učnih uspehov v šoli ne zaslužijo, da bi še ostali člani Savice. Tudi v bodoče bo klub odstranil vse one, ki ne pokažejo dovolj športne discipline, resnosti in vztrajnosti. Veslaški klub Savica se dobro zaveda, da ga čakajo letos prav resne preizkušnje na državnem veslaškem prvenstvu, ki bo koncem tega meseca na Bledu. Izbrani regatni veslači vsak dan resno trenirajo, izpopolnjujejo tehniko, dvigajo kondicijo, da bodo lahko na prvenstvu čim bolj častno zastopali slovenske barve. Številne težave je treba sproti reševati in premagali. Prav gotovo pa je, da se bo učinek teh naporov pokazal le pri srečanju z drugimi moštvi. Takrat šele bo klub lahko primerjal svoje delo in uspehe, svojo tehniko in se pri tem brez dvoma tudi marsičesa naučil, in s tem obenem tudi dvignil na višjo stopnjo. Finančne težave so doslej žal onemogočale tekmovanje z drugimi veslaškimi klubi v državi. V interesu razvoja našega veslaškega športa in njegove popularizacije pa bi bila taka medsebojna gostovanja nujno potrebna. Savica sama je letos imela res dvoje internih tekmovanj in eno kondicijsko tekmo, vendar tu ni moglo priti do prave primerjave kljub relativno dobrim rezultatom. Upamo, da se bodo še letos pokazali vidni uspehi načrtnega dela, ki ga opravlja Savica kot matični klub pri razvoju slovenskega veslaškega športa. Hrovat Mirko Ah si že poravna ^ naročnino ! Consolini svetovni rekorder v metu diska čih in Drvenji Sedem tekem je »Sa. rajevo« dobilo, a. osmo *— v Drventi — jv odigralo s »Tekstilcem« neodločeno 0 :0. Beograd. Giordano Kumer, zvezni atletski trener j6 te dni prispel v Beograd ter začel s treningom atletov »Crvene Zvezde« ln . »Partizana«. Kumer bo treniral tudi atletsko državno reprezentanco za dvoboj Avstrija : Ju-slavija. Zagreb. Naj več1 j a kolesarska tekma v naši državi se bo vršila od 28. avgusta do 4 septembra. Tekma bo imela 6 etap ln bo šla po raznih krajih Hrvat ske in Slovenije. Kolesarska mo vanj e najboljše kolesarje desetih Zveza Jugoslavije je pozvala na tek. evropskih držav. Start ln cilj bo v Zagrebu. Zagreb. V okviru pionirskega dneva se je vršila vaterpolo tekma med Zagrebškimi klubi »Mladost« in »Naprijeti«. Zmagala je »Mladost« z 5:1. Novi Beograd, v I. Užtčki srednješolski brigadi v Novem Beogradu je flzkulturno delo zelo živahno. Brigadirji so do sedaj imeli 11 nogometnih tekem: 15 tekem odbojke, 94 boksarskih dvobojev in 7*3 tekem v rokoborbi Namizni tenis Zagreb s Maribor Predpreteklo nedeljo sta se srečali v Mariboru službeni namizno teniški reprezentanci Zagreba in Maribora. Za srečanje je vladalo v Mariboru precejšnje zanimanje, saj sta za Zagreb nastopila večkratni državni prvak in reprezentativne Žarko Dolinar in Krešo Horvat, oba člana zagrebške Mladosti. Maribor sl« dostojno repreaentiral* Medvešček Vili in Koch Ernest, elana SSD Poleta. Presenetila »ta % lepo in koristno igro, za kar žela meti gledalci zasluženo priznanje. S svojimi lepimi obojestranskimi udarci se je posebno odlikoval Medvešček in izgubil niz. v katerem je vodil preti Dolinarju z 18—12 so ino zaradi netaktičuega prehoda iz napada v obrambo. Koch je Vtoti Horvatu pokaza’ lepšo igro, kakor kaže rezultat, vendar ni mogel uepetvi proti ruitinira-nejšemu nasprotniku. Posebno sta ao Mariborčana razigrala v igri r dvo.ie, ko sta povsem zasluženo premagala zagrebški par z reaultaUHii 2:1« na razliko v vseh treh setih. Dolinar-Horval : Km-h-Medvešček 1:2, Horvat-Medvešček 2:1, Dolinar.Horvat Kork-Medvesček 1-3, Dolinar-Medvešfek 2:1, Horvat-Koch 2:0. V ekshibiciji, ki sta jo odlikovala zagrebška reprezenlutivca Dolinar in Horvat ho videli gledalci vse namiz- nega tenisa in dajali obema igralcema aa mojstrske«« poteze zasluženo priznanje. Zmagal je Dolinar 2:0. -SSD Polet v Mariboru, ki je srečanje organiziralo, je prav gotovo napravil velik korak k popularizaciji namiznega tenisa V Mariboru. Prireditev je obiskalo za Maribor rekordno število 300 gio-la ,(*vr. Zagreb. V okviru prve Zvezne plavalne lige se bo prva tekma vršila na Reki med »Primorjem« ln »Enotnostjo«. Zadar. Košarkaši »Poleta«, ki so na lestvici Iiivatske lige na prvem mestu so > Zadru zmagali nad domačim »Zadrom« z 27 ;22. Skoplje. V nogometnem prvenstvu 6 kolo Na čelu lestvice je »Torpedo« Skopske nogometne cone je odigrano z 27. točkami pred »Tekstilcem«, k! Ima 21 točk. Skoplje. V košarkaški prijateljski tekmi je odigran domači derbi med ekipama »Raootnički« in »Vardarjem«. »Kabotničkl« je zmagal z 39 :30 (12:11) SKOPLJE. Atletski rekordi LR Makedonije so sledeči: moški ICO m: Mi-loševski 11.2, 200 m Miloše vsk 23,0. 400 m Miloševski 51.0. 800 m Milošev-ski 2:01.6. 1000 m Matovski 2:57.2, 1500 m Gerasimovski 4:08.0. 3000 m Sulejman ,9:37.0, 5000 in Sulejman 16:12,0, 10.000 m Sulejman 3b:58.0, 110 m zapreke Dimitrovski 20.5, krogla. Dimi-trovski 13.10, kop le Dimitrovski 44.00, kladivo Dimitrovski 29.72, bomba Petrovski 60.00, skok v višino I.aškov 161, skok v daljino Matovski 6.37, troskok Lazarov 12.83, skok s palico Paimirov 285. Zenske: tek na 60 m Sekerinova 8,0, 100 m Kraniev 13.4. 700 m Kranjec 28.3. 800 m Kranjec 2:36 5. R" m žanre-ke Kranlec, 16 3. krogla Kranjec 9.45, disk Kranlec 28.91, skok v dahino Sekerinova 429, skok v višino Soškic 134. Vukovar. Med »Jedinstvom« iz Zemuna in domačo »Slogo« se Je vrši: zanimiv boksarski dvoboj v katerem je sodelovalo večje število mladih nadarjenih boksarjev. Zmagalo je »Je-dinstvo« z 9 :S. Zagreb. Junlorsko atb vko prvenstvo LR Ilrvatske ae bo vršilo v Zagrebu 10 julija Reka. Prvenstvo FNRJ posameznikov v rokoborbi se bo vršilo S Julija na Reki Po številu sodelujočih kakor tudi po kvaliteti rokoborcev ho leto-šnje prvenstvo države velika msnife. staeija napredka rokoborbe v naii državi. Split. V finalni tekmi za nogometno prvenstvo N M T.R TTrvatske je ekipa N Milice Iz Solita zmagala nar) ekipo N Milice iz Zagreba * 5:2 (2:1) in postala prvak za 1 949 leto. Nekai o svetovnih rekordih v atletika Objavljamo tablico vseh moških ln ženskih s ve. tpvnth rekordov v atletiki, do letošnjega, leta. V moških disciplinah po vojni ni bilo doseženo mnogo novih svetovnih rekordov. Beležili smo samo naslednje: Lloyd La Beach (Panama) Je 1948 Izenačil stavi rekord Ovvensa v teku na 190 m, Ilansenne je postavil nov rekord na lUOV m, a Emil Zatopek Je zrušil z odličnim časom Hetnov rekord v teku Ha 10.000 m. V teku na 110 m z ovirami je Dillavd (ZDA) postavil nov rekord )• 1948. Jugoslovan Danilo Žerjal Je P>ed kratkim vrgel disk 61.61 m daleč. Svetovni rekord drži Consolini z metom 5o .33 m. Postavil ga je lansko leto. Kuj mislite, ali ima Žerjal možnost, da doseže tak rezultat? Novi rekordi so bili postavljeni tudi v metu krogle in kladiva v letu 1948. V ženskih disciplinah so bili po vojni izboljšani naslednji svetovni rekordi: tek na 80. m z o vi* rami Blankers - K o en (Holandska), skok v daljino ln v višino od Iste atletinje 1 • 1940. Ta Nizozemka drži torej kar 3 rekorde od 10 disciplin. V vseli ženskih disciplinah metov so bili 1948, postavljeni novi svetovni rekordi. Met krogle: Severjukhva (ZSSR), met diska Dutnbadze (ZSSF.) in kopje Batima (Avstrija). Omembe vreden je rekord ameriške moške či tvo-rice na Olimpladi v Berlinu v štafeti 4 XH>u m Skupni čas znaša 89.8 sekunde, to se pravi da Je vsak izmed njih pretekel 190 m povprečno v 9.9,5 sekundah Ovvensov svetovni rekord na joOm pa znaša 1 fl.2 sekunde. Kflko torej, da je bil v štafeti dosežen mnogo boljši čas? V štafeti tečejo atleti z »letečim startom«, to se pravi, da pridobi tekač v startu nekaj drago, čepih desetink. Toda tu je predala fp krivina ’ Vsekakor mora biti četvortca silno izvedba na ln vlgrnna, da pri predajah ne Izgubi prednosti ki jih dale leteči start in da v krivinah ne izgubi hitrosti. Med atletinjam! moramo v .prihodnje računati s sovjetskim! tekmovalkami, ki so v nekaj le*:h sllnp napredovale in postavi Jajci dan y? d>. ■ m bo’1 2 3 4 5 6 7-c rezultate, ki se mnogokrat zelo v :in s v e. tovrdm rekordom — hočemo delati takšne prognoze. 100 m: Jesse Owens (ZDA) 10.2 (1936) Harold Davis (ZDA) — (1941) Lloyd La Beach (Panama) — (1948) 200 m: Jesse Ovvens (ZDA) 25,3 (1935) 400 m: Rudolf Harbig (Nemčija) 46,0 (1939) G rover Klenier (ZDA) — (1942) 800 m: Rudolf Harbig (Nemčija) 1:46,6 (1939) 1.000 in: Marcel Hansenne (Francija) 2:21,4 (1948) 2.000 m: Gundar Haegg (Švedska) 5:11,8 (1942) 3.000 m: Gundar Haegg (Švedska) 8:01,2 (1942) 5.000 m: Gundar Haegg (Švedska) 13:58,2 (1942) 10.000 m: Emil Zatopek (CSR) 29:28,2 (1949) 110 m ovire: Harrison Dillard (ZDA) 13,6 (1948) 200 m ovire: Fred VVolcott (ZDA) 22,3 (1940) 400 m ovire: Glen Hardin (ZDA) 50,6 (1934) 4X100 m: ZDA (Ovvens,. Metcalf, Draper, Wykoff) 39,8 (1936) 4 X 400 m: ZDA (Fuqua, Abiovvich, VVarner, Carr) 3:08,2 (1932) daljina: Jesse Ovvens (ZDA) 8,13 (1935) višina: i,ester Steers (ZDA) 2,11 (1941) troskok: Nanto Ta j ima (Japonska) 16,00 (1936) ob palici: Cornelius Warmerdnm (ZDA) 4,72 (1941) krogla: Charles Fonville (ZDA) 17,68 (1948) disk: Adolf o Consolini (Italija) 55,33 (19411) kep le: Vrio Nikkanen (Finska) 78.70 0938) kladivo: Inire Nemeth (Madžarska) 59.02 (1948) 100 m: Helene Stefens (ZDA) 11.5 (1930) 700 m: Helene Stefens (ZDA) 23,2 (1936) RflO m: Zdenka Konbknva (CSR) 2:12,2 (1934) 80 m ■»vire: Blrmkers-Knen (Nizoz.) 10,0 (1948) 4X100 m: Nemčija 46,4 (1936) daHina: Blankers-Koen (Nizoz ) 6,25 0 946) višina: Blankers-Koen (Nizez 1 1,71 (1946) krnela: Tatiann Sevrjuknva (ZSSR) 14 59 0948) disk- Nina Dumbadze (ZSSR) 53 75 09481 kopje: Herfna Bauma (Avstrija) 48,68 0 948) OBJAVA disciplinskega odbora NZS Poverjeništvo Ljubljana Kaznujejo se: L Mauos Drago (Vrhnika) zaradi nvtipvruiuga obnašanj« proti sooiiiku Ua totemi VrtimK«:rxiumn« lč. apr it« t i. in raut n«»iupa n* temni m to. stroj : V miki k« 1,. »jtrila. «o_ je oii poti »uapaukotu, po #i. 2». in 41 - nisc. pr. s prapovetljo igranja, z« * mesecev ; Kazen mu potvve Iti. uktour«; 2. Kukec Malte (V rniiika), ker je predal sodniku lažno postavo moštva na tekmi V ritnik« : Dracic 24. aprila, po ul, 48 a prepovedjo igranja za o mesecev, od S. maja naprej; kazen mu potečo 8. novembra; 3. Nogometna scauja Vrhnike žara. di nastop"1 z nercgisurliaitiuii igralci na teknit Vrnnika : Kraute Z4. aprua po el 4S a prepovedjo igranja za 2 moseca. od S maja naprej ; kazen poteče S. julija; 4. Mladinsko moštvo Predilca, ker ni nastopilo na prvenstveni tekmi z železničarjem v Ljubljani 17. aprila, po čl. 11. a prepovedjo igranja za 4 mesece, od 24. aprila naprej; kazen poteče 24. avgusta ; 5. Jurčič Franjo (Kamnik), ker je z roko udaril nasprotnega igralca na tekmi Kamnik : Bradic Zti. maja. po čl. 34. s prepovedjo igranja za 4 mesece; kazen mu poteče 21*. septembra ; 6. Dečman Anton (Odred), ker :e udaril nasprotnega Igralca na mladin. ski tekmi Jadran : Odred ». junija. po čl. 34 s prepovedjo Igranja za 4 mesece; kazen mu poteče 5. oktobra ; 7. Rejec Franci (Jadran), Iti 1 je vrnil udarec nasprotnemu Igralcu na mladinski tekmi Jadran : Odred 6 junija, po čl 35 s prepovedjo igranja za 2 meseca; kazen mu poteče 5 avgusta, Dtj nadaljnega se suspendira Cavro Mazin (Litostroj) in se ponovno po. zove k zasipanju Do nadaljnega se podaljša suspenz nad Pezljem Josipom in se imenovani ponovno pozove k zaslišanju Zniža se kazen: 1. Lahu Aleksandru (Miličniki za 1 mesec: kazen mu poteče 8 junija ; 2. Forlaniču Ernestu (Tngiavi za 2 mesec: kazen mu pof?če 8 julija; Disrinlin«kj odbor NZS Pov*»rlppišfyo t hihHonp btrn rpkniTtmmifC- "Finale ekipnega državnega-prvenstva v Beogradu ledinstvo državni prvak, Polet drugi! Ostali nedeljski dogodki POKALNI NOGOMETNI BRZO-TURNIR V MARIBORU Prvo mesto je osvojila Sobota Beograd, 3. jul. Letos so se izvedle v naši državi prve kolesarske tekme moštev (ekip), na katerih so tekmovali med seboj najboljša moštva kolesarskih klubov in sekcij iz posameznih republik. Sistem kolesarskega prvenstva daje klubom in sekcijam možnost postaviti na start vse svoje vozače, da bi se tako zmogljivost posameznih vozačev dvignila. Klubi in sekcije so z uvedbo prvenstvenega tekmovanja moštev primorani posvetiti večjo pozornost množičnemu dvigu kvalitete vozačev in ne, kakor doslej, ko so posamezni klubi ali sekcije včasih z enim samim vrhunskim vozačem životarili, za vzgojo večjega števila kvalitetnih vozačev pa se niso brigali. V prvenstvenem tekmovanju moštev mora postaviti vsak klub, odnosno sekcija vsaj pet tekmovalcev, izenačenih in sposobnih, če hoče uspeti. To velja tako la prvenstvo moštev posameznih republik, kakor tudi za državno prvenstvo, ki je bilo danes. Klubi in sekcije, ki so vodili pravilno vzgojo svojih članov v cilju, da dosežejo čim večje število kvalitetnih vozačev, imajo na teh tekmovanjih največji uspeh. Na tekmovanju moštev morajo vozači ene eki^e dospeti na cilj skupno, odnosno tretji vozač moštva sme biti na cilju oddaljen od prve trojice največ. 40 m. Ostala dva vozača, ki pripadata moštvu kot rezerva, pomagata prvi trojici. V primeru pokvare koles, jim odstopijo svoja kolesa. Na ta način se pri kolesarjih razvije smisel za tovarištvo, ki je v kolesarskem športu eden najvažnejših pogojev za uspeh. Današnje finalno tekmovanje je jasno pokazalo, kateri klubi in sekcije so pravilno pripravili svoje vozače za tekmovanje moštev, da bi lahko dosegli uspeh, odnosno osvojili najvažnejše kolesarsko prvenstvo v državi. Start moštev je bil istočasen s tem, da so posamezna moštva postavili v Medsebojni razdalji po 25 m, kaffor je to db-ločil žreb. Tudi v primeru; kSdair hoče kako moštvo prehiteti prednje moštvo, ne sme voziti tik za njim, temveč ga mora obiti, zaostalo moštvo pa mora zaostati tako, da ostane med njima razdalja najmanj 25 m. Ta razdalja med posameznimi moštvi je potrebna zaradi tega, da drugo moštvo ne bi izrabilo napora prednjega, ki mora odrivati zrak ter si na ta način prihranilo moč za končno zmago. Pričetek današnjega tekmovanja je bil ob 8.30. Start je bil na Buievaru Jugoslovanske armije pred osnovno šolo. Proga je bila izpeljana z Bule-vara JA proti Avtokomandi, kjer je zavila na Dedinje. Nadalje je tekla proga v klanee mimo stadiona Avale in mimo železničarske bolnice in po ulici Neznanega junaka ter mimo tribune na Banjici. Pri mitnici se je spet obrnila v levo in prišla naSaj na Bule-var JA do cilja, ki je bil na istem mestu kakor start. Današnja dolžina proge je znašala 7360 m ter so jo morali vozači prevoziti 21 krat tako, da so skupno prevozili 154.500 km. Startala so vsa moštva, ki so se kvalificirala v polfinalnem tekmovanju v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu preteklo nedeljo ln sicer Jedinstvo in Dinamo iz Zagreba, Pola iz Pulja, Krim iz Ljubljane, Polet iz Maribora ter Partizan in Mi-licionar iz Beograda. Naknadno je Kolesarska zveza Jugoslavije odobrila nastop tudi Metalcu iz Beograda, ki je bil v polfinalnem tekmovanju v Zagrebu diskvalificiran zaradi nepravilne zamenjave delov koles. Takoj po startu so vozači prešli na (Nadaljevanje s 1. strani.) Crvena zvezda: Ferlurovič, Mijenko vič. Hrostovčevič, Mandič, Markovič, Miškovič, Tešič, Božič, Stankovič, Spa-slojevič, Dimitrič. Moštvo Kladivarja je zmagalo zaslužimo. Najboljši igralci so bili Uršič in Cater v napadu in Polutnik ter Coh v obrambi, kakor tudi Belcer v golu. do-čim Knefler radi poškodbe na roki ni bil uspešen, vendar pa je v prejšnjih tekmah dal največ golov. Da je bila tekma v gotovih trenutkih surova, nam kaže to, da je bil od vsakega moštva izključen po en igralec, vendar je na splošno potekalo tekmovanje športno in disciplinirano. S tem tekmovanjem si je Kladivar priboril precej izkušenj za nadaljnjo državno prvenstvo, ki bo določilo prvaka države v rokometu. Končna tabela je sledeča: Kladivar 4 3 1 0 41:21 7 Crvena zvezda 4 2 1 1 23:22 5 Bosna 4 12 1 19:28 4 Dinamo 4 1 1 2 25:23 3 Budučnost 4 0 1 3 10:24 1 Uršič. lepo asfaltirani cesti v oster tempo. V razdalji po 25 m so tako prevozili prve štiri kroge, vendar se je vrstni red v vsakem krogu menjal. Edino ljubljanski Krim je že v drugem krogu zaostal zaradi defekta vozača Vovka za pol minute. Zaradi neizenačenosti moštva Krima ostrega tempa vozači Vovk, Godnič ter Usar niso vzdržali in je zato celo moštvo že v petem krogu po prevoženih 30 km odstopilo. V petem krogu so vozila skupaj le še moštva Partizana in Milicionarja iz Beograda in Pole iz Pulja. Sto metrov za njimi je bil Polet, eno minuto za njimi pa še preostalo moštvo. Od 30 do 60 km je vodil Partizan, ki je stalno večal razdaljo med Milicionarjem in Polo, ki je bil eden izmed favoritov tekmovanja, je v šestem krogu zaradi defektov odstopil. Medtem pa se je približevalo moštvo Jedinstva vodečim in v devetem krogu prešlo v vodstvo. Vozili so kljub težkim vzponom v vsakem krogu s povprečno hitrostjo 34.6 km. Tega tempa vozač Partizana Milivoje Bat ni vzdržal in je onemogel. Ker je moštvo Partizana med tekmo izgubilo že oba rezervna vozača, je moralo po 12. krogu odstopiti: Istočasno je odstopilo še moštvo zagrebškega Dinama, ki z edinim dobrim vozačem Strainom (letošnji državni prvak) ni zmoglo težke proge. Tako so od 80 km dalje vozila le še 4 moštva. Jedinsitvo in Militioner sta vodila borbo za prvo mesto. Ker je Poletov vozač Valant imel v 12. krogu hud gumidefekt, je zaradi tega vse moštvo izgubilo 3 minute na času. Tik za Poletom je sledil še beograjski Metalac, ki se pa zaradi neizenačenosti ni mogel več kosati s prvimi. Forsiranje vožnje po Milicionarju in zaradi defektov svojega najboljšega vozača Crnobrnje v 14. krogu, ni mogel zdržati. V 17. krogu pri 120 km je prišlo dokončno v vodstvo Jedinstvo in povečevalo prednost v nadaljnjih krogih vse do cilja. Polet je z vztrajno vožnjo zmanjšal razdaljo do Milicionera, ki je, od publike obveščen o napredovanju Poleta, skušal nevarnost odkloniti, kar ga je dovedlo do popolne izčrpanosti. V zadnjem krogu, 3 km pred ciljem, so ga Poletovi vozači došli in prehiteli in v končnem finišu do cilja povečali razdaljo na 306 m ter si š tem priborili zasluženo drugo mesto. Slovenski delavci, elektromonter Valant, Podmil-ščak in železostrugar-specjalist Rozman so dokazali s svojim današnjim nastopom sredi Beograda sposobnost in borbenost slovenskih kolesarjev. Kako težavna tekma je bila današnja dirka, kaže najbolje dejstvo, da je od 38 najboljših kolesarjev Jugoslavije, ki so startali, prispelo na cilj le 12, od osmih najboljših, moštev po pet, odnosno štiri vozače le štiri moštva s po tri vozači, ki zaslužijo vse priznanje. Končni rezultat današnjega tekmovanja je naslednji: 1. Jedinstvo (Zagreb) Poredski, Osreč-ki, Solman 4:42.55 (povprečna brzina 32.8 km). 2. Polet (Maribor) Valant, Fodmil-ščak, Rozman 4:49.12 (povprečna brzina 32.1 km). 3. Milicioner (Beograd) Ješič Dra-giša, Ješič Siniša, Bosek 4:49.42. 4. Metalac (Beograd) Zorič, Todorovič, Veljkovič 4:58.47. Po končanem tekmovanju je predsednik Kolesarske zveze Jugoslavije tov. Bosiljčič izročil zmagovitemu moštvu Jedinstva prehodni pokal Zveze. vozačem prvih treh moštev pa spominske plakete. Tekmovanje je spremljalo številno občinstvo, ki je vozače nagradilo z aplavzom. —š— Naročnikom! Vsem naročnikom »Poleta« sporočamo, da smo delno ustavili list vsem, ki še nimajo poravnane naročnine za prvo pol. t, 1. s 30. VI. Pozivamo tudi ostale, kateri so prejeli pismene opomine, da poravnajo naročnino takoj. Celoletna naročnina 144 din, polletna 72 6In. Obenem prosimo, da vrnete preostale št. 1—2 Biltena, ker jih FZS nujno rabi. Celoletna naročnina 96 din, pplletna 48 din. Naročajte se na fizkulturni tednik »Polet« in na »Vodnik«, revijo za poljudno fizkulturo. Celoletna naročnina 150 din. poleltna 75 din. Kdor jo je že prejel in ne misli ostati naročnik naj jo vrne! Vsa naročila sprejema Uprava »Poleta«, Ljubljana, Tabor. (Zagreb) sta tekla . 400 m z ovirami 58 sekund, kar je najboljši letošnji re. zultat v državi. Rajčič (Spartak) je Maribor, 3. jull Nogometna sekcija grbS^rSord®^8®1 13,86 m‘ kar Je'nK' tekmovanju žensk je zmagal Mednarodne športne vesti Tssralr v Wlmhled&nu TD Studenci je priredila v soboto in sr!?fki rekord, nedeljo pokalni nogometni brzoturnir spomin padlega atleta in telovadca »2^9» “ih'Železni « HJo S kulturnika. Po prihodu okupatorja je bil leta 1941 pregnan v Srbijo in iste. ga leta oktobra ustreljen kot talec pri množičnem pokolju v Kraljevu. Na PRVENSTVO FLRJ V ROKOMETU Zagreb, 3. jul. Končano je poifinal. no tekmovanje za prvenstvo FLRJ v rokometu Rezultfti so. naslednji: Slo- tnrntrin -- iun.uiu.eiu nezuuf [1 so naslednji 1 blo- ških dr.ri~or* boda (Varaždin) : Rabotnički (Skop-dencev Kovinarja Bntnika°Ue) 6:6 (4:1), železničar (Beograd) : nfk= t ^ t Milicioner (Sarajevo) 4:3 (2 :1), Rabot- 52S iSAitSK*!?asf Zasrib».» «>a*«k»u«i? Milicioner (Sarajevo) 4 točke, tretji Sloboda (Varaždin) 3 točke, železničar (Beograd) 3 točke. Rabotnički (Skop. lje) 2 točki. MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO FLRJ Skoplje, 3. jul. Tu se je pričelo mla. denci, Fužinarjem in Branikom osvo. jiia pokal. Rezultati tekem so bili naslednji: Studenci : Miličnik 3:1, Sobota : Fu-žinar 3:0, Odred : Železničar 3:0, Branik : Kovinar 9:0, Sobota : Studenci 2:1, Branik : Odred 4:0, Branik : Sobota 0:0. Zmagovalca je odločil žreb. V četrtek je bila nogometna tekma fi”sko nogometno prvenstvo FLRJ. med Tekstilno reprezentanco Maribora katerem sodeluje 8 moštev, ki so raz-‘ ~ - ~ deljene v dve skupini. V prvi skupini igrajo Sloga (Novi Sad). Dinamo (Za- to Tekstilcem iz Paračina. Končala se je z zmago Mariborčanov 4:1 (0:0). Tekmi je prisostvovalo okrog 1500 ele- §".re^). celik (Zenica), Rudar (Trbov, <5 T° ® lic) ir d vm 1 n-1 r. Ud Z 4 4 > dalcev. Maribor, 3. jul. V okviru republiškega prvenstva v namiznem tenisu so bile odigrane v soboto in nedeljo na. slednje tekme: POLET ; UDARNIK 5:1 l.1e); v-drugi skupini pa Hajduk (Split). Vardar (Skoplje. "Radnički (Beograd) in Budučnost (Titograd). Danes so bile odigrane naslednje tekme: Čelik : Rudar 1:1 (1:1), Hajduk : Vardar 1:1 (1:0). ZUPANČIČ JE TEKEL NA 110 m Z OVIRAMI 1G.2! „ „ Osijek, 3. jul. V atletskem tekmova- Posameznj rezultati so bili nasled- liju za zvezno1 ligo je danes Kladhtir nji: Korenčan : Modrijan 2:1 Medve- (Celje) je dosegel 22.031 točk. Vardar z 22.956 točkami. Prolefer (Osijek) pa 19.141 UDARNIK : POLET 3:1 članice Udarnika so brez večje težave premagale članice Poleta z rezultatom 3 :1. Podrobni rezultati so naslednji: Bogataj ; Cijan 2:0, An. zelo : Zamanja 0:2, Bogataj-Anželc : Cuan-Zamanja 2:0, Bogataj j Zamanja 2:0. pa 19.141 točk. Kladivarju Rebolj 2:0. niso vračunali Tna. 400 m z ovirami. ker je bila. proga krajša. V tej disciplini bo prihodnjo nedeljo ponovno tekmovanje. Zupančič (Kladivar) je postavil na 110 m z ovirami s 16.2 nov slovenski rekord. Wimbledon, 3. julija. Včeraj se je tu končal tradicionalni teniški turnir za mednarodno prvenstvo Anglije, na katerem je bilo letos precej presenečenj, med njimi nekaj velikih, posebno v zadnjih kolih tekmovanja. Zaradi tega so četrtfinalne in polfinalne borbe posameznikov izzvale največjo pozornost med londonskim športnim občinstvom. Četrtfinalna srečanja posameznikov so se po nekaterih dolgotrajnih 'borbah končala z nepričakovanimi izidi. Največje presenečenje je bila vsekakor zmaga Južnoafričana Sturgessa nad Američanom Parkerjem. Veliko presenečenje je bila težka borba med letošnjim zmagovalcem turnirja Američanom Schroederjem in mladim avstralskim prvakom Sedgmanom. V tej igri je imel Sedgman v petem nizu pri stanju 5:4 in 7:6 dve match žogi, od katerih ni izkoristil nobene ter je tako na koncu zmagal fizično in psihično močnejši Schroeder. Nič manj ni presenetila zmaga Avstralca Brom- ' ■ 4 t v*. POLET ; KRIM 5:0 n. f. UDARNIK t ŽELEZNTCAR 5:0 PTUJ MILIČNIK l GARNIZIJA 5:1 (2:0) Ptuj, 3. julija. Danes popoldne je bila v Ptuju prijateljska nogometna tekma, med. domačim_ Miličnikom in domačo- Garnizijo. Igralci Miličnika so bili ves čas siti Cla-ni Udarnika so gladko premagali v vidni premoči in zasluženo premagali iano železničar-io - .a ------------ - nasprotnika s 5:1 (2:0). Modrijan ; Vr. PIONIRSKO PRVENSTVO MARIBOE- hunc 2:0, Petrovič :’ Lotrič 2:0 Re. bolj : Vrhunc 2:0, Petrovič : Lotrič SKEGA OKROŽJA ŽELEZNIČAR : UDARNIK 3:2 Ženska ekipa Železničarja je Maribor, 3. julija. Danes je bila odigrana v Mariboru prvenstvena nogometna tekma med pionirji iz Ptuja in lah- pionirji s Pobrežja. Boljše moštvo Ptuja je zasluženo zmagalo z rezultatom 2:0. koto premagala slabo razpoložene Anleic i^rpmkom:EBoe|at?3O0™2,nKoi: SLOVAN S ŽELEZNIČAR (St. Peter) mančič-Pulko : Bogataj-Anželc ’ 2:1, Kolmančič : Bogataj 0:2, Pulko : An. žele 2 :0. UDARNIK : ŽELEZNIČAR 5:4 Med mladinskima ekipama se je raz. vila ogorčena borba. Rezultati so naslednji: Hlebš : Štern 0:2 Jankovič 8:2 (3:1) Nogometaši iz Most so imeli danes v gosteh enajstorico »Železničarja« iz St. Petra na Krasu, ki se je na terenu odlikovala z izredno borbenostjo ____ , ,_t . inožrtvovanjem. Slovan je danes pred- Zagorac 0:2, Simir : Vrbančič 2:0, vedel zelo hitro in efektno igro. Izmed Hlebš : Zagorac 0:2, Simir : Štern številnih leno usrnerienih udarcev na 0:2, Jankovič : Vrbančič 2:0 Simir : Sl-evunin lepo usmerjenih udarcev na Zagorac 0:2, Hlebš : Vrbančič 0:2, Jankovič : Štern 2:0. V tej tekmi je gol jih je 8 doseglo gol. _____ . Nekaj stotin gledalcev je toplo po- pokazal najboljšo igro Zagorac, ki je zdravilo zmago domačinov, ki očividno nrpmaps i vsa svnio. r>o cr.v.oiv.:i-« ... „ prihajajo v staro formo. premagal vse svoje nasprotnike. ŽELEZNIČAR : RADOVLJICA 5:3 Namizni tenis Mladinci Radovljice in železničarja Člani: Enotnost : Železničar (Mrbl 5:3. Mladinci: Enotnost : Železničar (Mrb) čič .- Horvat 2:0, Kranjčič : Robič 0:2, Zagorac : Janc 2:0, Kranjčič : Horvat 0:2, Vrbančič : Janc 2:1, Zagorac : Robič 2:0, Kranjčič : Janc 0:2, Zagorac : Horvat 2:0. Rigelnik. II. KOLO ATLETSKE LIGE FLRJ 5:1. Članice: Enotnost : Železničar (Mrb) 3:1. Člani: Železničar (Mrb) j Železničar (Lj) 5:4. Zagreb, 3. jul. V tekmovanju moških Mladinci: Železničar ,(Mrb) ; Zelezni- eki.p II, 'kola atletske lige FLRJ je gar (Lj) ... ....O, car l Lj zmagal Zagreb s 24.876 točkami, Dru- ior,Tr,et gi je Spartak. treTi železničar Ola. .. ' ~ " U . . ribor). Kujundžič (Spartak) in Bulič Pionirji: Slovan : Železničar 2:0. Brobny je dosegel velik uspeh wicla, kateremu se je po zgubljenih prvih dveh nizih končno vendarle posrečilo premagati lanskega zmagovalca turnirja in največjega letošnjega favorita Američana Falkenburga. Tudi zmaga Ceha Drobnega nad Avstralcem G. Brotvnom, ki je v osmini finala izločil Američana Gonzalesa, ni bila lahko dosežena.. Zanimivo je, da so se tako za polfinalna srečanja plasirali igralci štirih kontinentov:" Evrope, Afrike, Avstralije in Amerike. Tudi v polfinalnem srečanju je Drobny presenetil z izredno igro in zmago nad Broimvichem, dočim je v drugem polfinalu Schroeder imel težko borbo s Sturgessom, ki je 'na letošnjem turnirju med vsemi nosilci skupin najbolj presenetil. Schreder je zmagal šele po dolgotrajni borbi v pe- tih nizih. Do četrtega niza je Sturgess z izvrstno igro na mreži nad krilil svojega nasprotnika. Ko pa je Schroeder šele v četrtem nizu vsilil svojo taktiko igre Sturgessu ih ga prepodil od mreže ,se je igra spremenila v njegovo korist. Z zmago nad Broimvichem v. polfinalu se je Drobny kot prvi v zgodovini češkoslovaškega tenisa plasiral v finale wimbledonskega turnirja, kjer je uspešno zastopal evropski tenis na-pram ameriškemu in izgubil šele po petih nizih proti Schroederju. Tako je letos wimbIedonski pokal za posameznike osvojil zopet Američan, vendar ne z absolutno premočjo, temveč z minimalnim rezultatom po zelo težki borbi. V polfinale posameznic so se tudi letos plasirale štiri Američanke, ki so zopet medsebojno odločile o naslovu prvakinje Wimbledona. Tudi v finale moških parov so se plasirali sami Američani, ker sta favorita turnirja, kombinirani ameriško - češkoslovaški par Falkenburg-Drobny proti pričakovanju izgubila v četrtfinalu proti Avstralcema G. Brownu in Sidv/ellu. Enako so se plasirale same Američanke v finale ženskih parov, aočim sta naslov prvaka v mešanih parih branila Avstralec Bromwich in Američanka Brough. Tehnični rezultati zaključnih iger v posameznih disciplinah so bili naslednji: Posamezniki, četrtfinale,: S tur- gess • Parker 3:6, 6‘.h 3:6, 6:1, 6:3; — Schroeder : Sedgman 3:6, 6:8, 6:3, 6:3, 9:7; Bromwick : Fatkenburg 8ib, 9:Ur 6:0, 6:9, 6:4; DrobnV : G. Brown 2:6. /:», 6.2. 4:6, 6:4: — polfinale: Drabny : Brcci-wieh ’ 6:1. 6:3- 6:2. Schroeder : Sturgess 3:6. 7:5. 5:7. 6:1. 6:2; finale: Shroe- der : Drobny 3:6. 6:0, 6:3. 4:6, 6A Posameznice, osmina finala (preostale igre): Todd (ZDA) : M?rcekn /D 6:2. 6:1; Davsoa Scott (V. B.) : ,*ater-meyer (J. A.l 6:4. 7:5: Einbanv (ZDA) ; H o ah ing (V. B.) 6:4, 6:4, Hnton (V. B) : Fry (ZDA) 4:6. 6:1. 6:4. Du Pont (ZDA) : Fitsch (Avstral.) 6:1. 6:1. Brough (ZDA) : Wai.sh (V. B.) 6:1. 6:2. — četrtfinale : Rrouhg : Blair 6:2, 6:3, Todd : Wul-ker Smith 3:6, 6:4, 6:3, Rihbany : Dav-son Scott 7:5. 7:5. Du Pont : Hilton 5:1, 6:3; — polfinale: Brouhg : Tode 6:3. 6:0, Du Pont : Bihbany 6:2. 6:2; finale: Brough : Du Pont. Moški pari, osmina finala: Cu-oelli-M. Dell Bellu (oba I) : Harper (Av. stralija)-ran SvOl (Niz) 6:2, 6:4, 3:6. 6;.4, llotbram-Paish ■ (oba V. B.) : černi-.- Kraijčik (oba CSB) 6:2. 6.2. 6:4 Brom-wich-Sedgman : Jackson-Ksmp (cba Ir) 7:5. 62. 6:0, Patty (ZDA)-Sturgeee : Du-oos-Grandet (oba F) 6:2, 6:2. 6:3. Gonza-les-Pat-ker : Brichant-VVesber (B) 6:4, 6:3, 11:13, 6:3, G. Brown-Sidweli (Avstral.) : Ahdesselam-Borutra (oba. F) 6:3. 6:9, 6:0. Drobny-Falkenburg : Cochett (ZDA)-Jobanssoh (Š) 7:5, 6:3, 6:3, Muilov (ZDA) -Schroeder premagala par Matouš (CSR) -Punčec. — Četrtfinale: Pa tty- Sturgess : Bromvicti-Sedgmaa 6:8, 6:3, 7:5, 3:6. 6:3. Gonzales-Pasker : Cuccelli-II. Dell Bello 6:3. 6:1, 6:3, G. Brmvm-Sidnell : Drobny-Falkenburg 6:3, 3:6, 7:5, Drobny-Falkenburg 6:3, 3:6. 7:5, 6:8, 8:6. Mujlov-Schroeder : Miottram-Paish 6:2, 2:6. 6:3. 10:8; polfinale: MulIoy- Sehroeder : G. BrOwn-Sidwell 6:4. 3:6, 6:8, 6:3. 7:9. Gonzales-Parker : Patty- Sturgess 6:3, 6:1, 3:6, 5:7. 7:5: finale: par Gonzales-Parker je premagal P-ar Mulloy-Schroeder. Kajakaške tekme na Ljubljanici Ljubljana, 3. junija. Danes popoldne ob 15. uri je Pomorsko-brodaTSika zveza Slovenije priredila tekmovanje kajakašev ca mirnih vodah na Ljubljanici. Start in cilj sta bila ob čolnarni Brodarskega društva Ljubljane. Tekmovalna proga je šla vzdolž Ljubljanice do Karlovškega mostu in po isli poti nazaj. Tekmovali so na 2000 m člani, mladinci in mladinke pa na J0(WI m dolgi progi. To tekmovanje je bilo izbirno, ker se bo iz prvoipl.asiranib tekmovalcev sestavila najboljša ekipa, ki bo Slovenijo zastopala na državnem prvenstvu. Tekmovanja se je udeležilo 42 tekmovalcev in tekmovalk, iz Ljubljane, Solkana, Celja, Maribora, Ptuja in Hrastnika. To je prva večja, prireditev Pomorske-brodar-ske zveze Slovenije. Tekmovalci so tekmovali v kajakih domače proizvodnje, ki so bili zgrajeni v tovarni' »Letorc v št. Vidu pri Ljubljani. Tekmovanje je »tvoril predsednik Po-morske-brodarske zveze Slovenije inž. Tepina. Nato se je začelo tekmovanje v posameznih disciplinah. Na 2000 m je s si- gurnostjo zmagal državni reprezentant v kajaku Drofenik. Lep uspeh je dosegel Mozetič iz Solkana, ki ee je plasiral na drugo mesto. Mozetič je začel šele lani s treningom. Pri mladinkah je na 1000 m prva prispela ca cilj Bezlaj Vida; med njo in drugo plasirano je bila huda borba za prvo mesto. Pri mladincih je po težki borbi prvi prispel na cilj Pogačar Ljubljana. Z veseljem emo opazili, da se je ta panoga pri nas začela razvijati tudi na podeželju in da so tekmovalci predvsem s Solkana kljub temu, da go začetniki, dosegli lepe uspehe. Tehnični rezultati, člani 2600 m: 1. Drofenik Branko (Lj) 12:32.00, 2. Mozetič M. (Solkan) 12:54.07, 3. Erjavec Viktor (Lj) 13:07.04. Mladinci. 1000 m: 1. Pogačar (Lj) 6:39,08, 2. Bene Pavel (Solkan) 6:40.02, 3. Zupančič Janez (Lj) 7:04.96. Mladinke in članice 1600 m: f. Bezlaj Vida (Lj) 7:45.06 , 2. Prijan Marta (Solkan) 7:49,05 , 3. Teršek Mimi (Celje) g;23. K. S. Jnsgosiovanpv mm veslaški tehmn v Švici Jugoslovanska veslača Vlado Ristič in Marko Horvatin sta zmagala včeraj na mednarodnih veslaških tekmah v Ziirichu v tekmi parov brez krmarja. Naša veslača sta imela precej slab start, tako da ju je švicarski par kmalu prehitel. Pri 490 m so bili vsi čolni v isti vrsti. Tedaj sta jugoslovanska veslača pospešila tempo in prišla na čelo. Ristič in Horvatin sta stalno vodila, tako da Sta prišla na cilj za 5 in pol dolžin pred drugimi čolni. — Tehnični rezultati: 1, Crvena zvezda 8:35,0 min. 2. Soeieta Ganetiera Rudax 8:51,6 min., 3. Rovjng Club S:5J.2 in 4. Societe Nautique En-couragement 3:004. Našj veslači bodo sodelovali v nedeljo na mednarodnih veslaških tekmah v Luzernu. Dopoldne bodo veslali pari brez krmarjev proti predstavnikom Avstrije, Švice in Belgije, popoldne pa v parih S krmarjem proti dvema predstavnikoma iz Švice in enega iz Avstrije. ŠAH Ponoven uspeh jugoslovanskega šaha Jugoslavija • Nizoz€tnska lo lit pol: $ lit pol Atletsko tekmovanje F A »Tobačna tovarna