J
I« koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moči
GLASILO Sy/O'BODOMJSE.LJVIH SLO VsE JVC E V V AMEH.IK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 48.
±
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chioago, 111., under Act o! March 3rd, 1879
Chicago, 111., I. decembra 1911.	Kdor ne	Leto X.
Razgled po svetu.
ANGLIJA IN NEMČIJA SE GRDO GLEDATI.
Pariz, 28. nov. — Napetost med Anglijo in Nemčijo ni bila še nikoli tako velika, kakor je sedaj. Zvedelo se je, da bi Anglija v slučaju nemško-francoske vojne, izkrcala na Portugalskem 150,000 svojega vojaštva in bi torej na celi črti pomagali Francozom.
Zatrjuje se, da sta angleški kralj Jurij in ruski car Miklavž, pisala nemškemu cesarju zasebno pismo, kjer sta mu odkrito povedala, da bosta na strani Francije v slučaju vojne med njo in Nemčijo. Nadalje je Nemcem primanjkovalo denarja za vojno. O-blaki so še danes temni, ker Nemci ne morejo pozabiti, da so bili premagani. —
35,000 mož na štrajku.
Madrid, 28. nov. — 35,000 u-službencev andaluzijske železnice hoče na dan 7. t. m. stopiti v štrajk, če se ne ugodi njihovim zahtevam.
Strah pred atentatom.
Budapesta, 27. nov. — Veliko senzacijo je vzbudila brzojavka, da so druzega avstrijskega prestolonaslednika med vožnjo med Mostarjem in Sarajevem, čakali anarhisti z bombami. V zadnjem trenutku so preprečili atentat. Prestolonaslednik Karl Frane •Jožef se je vozil na ženitbenem potovanju !
Italija hoče z blokado Dardanel prisiliti Turčijo, da sklene mir.
Carigrad, 25. nov. — Blokada Dardanel je sklenjena stvar. Velevlasti si prizadevajo odvrniti blokado, ker bode ista mnogo škodovala plovitjd. *
Poslaniki velevlasti v Carigradu so se posvetovali, na kateri način bi odvrnili nevarnost. Vsaki ča3 pričakujejo, da priplujejo italijanske vojne ladje pred Dardanele in da bodo skušale si izsiliti vhod v Dardanele, da pridejo pred Carigrad in s topovi prisilijo Turčijo, da prizna aneksijo Tripolitanije in sklene mir. Turčija je pripravljena na odpor in to dela velevlastim mnogo skrbi.
London, 25. nov. — Carigrad-ski korespondent lista “Daily-Mail ” poroča, da bode Italija kmalu pričela z operacijami v E-gejskem morju.
Bombardiranje arabskega obrežja.
Massaua, Eritrea, 25. nov. — Italijanski križarki “Calabria” in “Puglia” sta pripluli iz Aka-be v Arabiji semkaj. Križarski sta bomhardirali, arabsko obrežje. —
Turški uspehi.
Paris; 26. nov. — List ‘Temps’ je dobil od svojega poročevalca v Tripolisu poročilo, da :so Turki zasedli oazo Tripolis in da s svojimi napadi ovirajo Italijane pri razširjenju fronte.
Nadalje poroča isti korespondent, da so pred dvema tednoma Italijani pri fortu Ilamadieh skušali izkrcati vojake in da so jih pri tem zasačili Turki. Dve sto italijanskih vojakov je bilo obkoljenih in masakriranih. Dne
15.	novembra so Turki med viharjem naskočili italijanske predstraže pri Rigdaline in jim odvzeli pet topov.
DEHARJE 1 SUHO DOMOVINO
pollljamo:
S	10.35 ................. 50	kron,
ta.	$ 20.50 ................ 100	kron,
ta	# 41.00................ 200	kron
ta	* 102.50 ................ 500	kron,
ta	$ 204.50 ............... 1000	kron
ta	$1020.00 ..............  5000	kron-
PoStarina je »Šteta pri teh avotah Doma se nakatane stote popolnoma it plačajo bret vinarja odbitka. Naši denarne oošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličnp,
je do #50.00 v trotovim v priporočene™ al i registriranem pismu, večje zneske no D j.nestic Postal Money Order alip» New York Ba k Draft:
FRANK SAKSER OO.
83 Cortland St,	York
t «St. Clair Ave., ti. K.	Cleveland, Ohio
NAČRTI VELEVLASTI GLEDE KITAJSKE.
Tokio, 24. nov. — Tukajšnji list “Nicki Ničhi” poroča, da so velevlasti izvršile vse priprave za izkrcanje vojnih čet na Kitaj-
skerp.
/Peking, 24. nov. — Inozemski poslaniki so imeli danes konferenco, na kateri so sklenili, pomnožiti poslaniške straže.
Angleška parobrodna dražba v Hongkongu je ustavila promet, ker so bile njene ladje napadene po morskih roparjih in oropane.
Amoy, 24. nov. — Revolucionarni voditelji so naprosili provinco Fo-kien, da jim pošlje 2000 prostovoljcev, ki jih bodo rabili pri napadu na Peking in Foochow. Yuan Kung Kwach je bil imenovan za vojaškega gover-nerja province Fo-kien.
Avstrijski parnik se je potopil.
Dunaj, 2 . nov. — Na Jadranskem morju divja že tri dni hud vihar. Pri Rovinju je vrgel vihar avstrijski parnik “Romania” na skalovje. Parnik se je razbil in potopil. Poroča se, da je 60 oseb utonilo.
VOJNA NEVARNOST ZARADI ANGLIJE.
Kolin, 25. nov. — Izjava državnega tajnika pl. Kiderlen-Waeh-terja, da je meseca julija t. 1. skoraj prišlo do vojne med Anglijo in Nemčijo, je brez dvoma istinita. “Kblnisehe Zeitung” piše, da je akutna kriza že minula, da pa je položaj še vedno resen. Nemčija čaka z veliko napetostjo na izjavo Anglije. Po tej izjavi bode Nemčija uravnala svoje razmerje nasproti Angliji.
“Kreuzzeitung” piše zelo o-stro proti Angliji in pravi, da bodo Neipčija, akc»ha-dx ^»siljena v vojno, se borila do zadnjega moža.
Stanovanja žensk v župniščih.
Rim, 24. nov. — V kratkem izda papež nov motu proprio, ki bode imel za predmet nravnost-no življenje duhovnikov. Motu proprio bode poostril predpise glede stanovanja žensk v župniščih in kaplanijah ter duhovnikom absolutno prepovedal imeti pod streho ženske osebe, tudi če so sorodnice. Papež zahteva, da i-majo duhovniki samo moške služabnike.
Nemške državnozborske volitve.
Berlin, 28. nov. — Državnozborske volitve v nemški parlament razburkavajo celo Nemčijo. Vse kaže, da bodo liberalci odločevali v prihodnjem nemškem državnem zboru. “Črni blok” bo morebiti se razbil. V večjih krajih so se liberalci zvezali z opozi-eijonalei, kakor tudi z socijalisti. Socijalisti pričakujejo od novih volitev velikanskega vspeha, najmanj 100 mandatov upajo dobiti.
Generalni štrajk v Berolinu.
Berlin, 23. nov. — V berolinski oblačilni stroki je izbruhnil generalni štrajk. Štrajkarji zahtevajo zvišanje plače za 10 do 15 odstotkov z zagotovilom, da bode zvišanje veljavno za več let. Nad
50,000	šivilj in nad 3000 krojačev je na štrajku. Unije so postavile štrajkne straže, da preprečijo oddajo dela delavcem na dom. — Vsled štrajka ne bodo mogle new yorske tvrdke dobiti iz Berolina modele za spomladansko obleko.
Čehi in Slovenci.
V proračunski debati bode Hr-vatsko-slovenski klub označil svoje stališče nasproti vladi. Mogoče je, da jugoslovanska politika v državnem zboru zadobi novo smer. Razmerje med Jugoslovani in Čehi se je v zadnjem času ohladilo. V jugoslovanskih krogih se čedalje bolj opaža prepričanje, da v velikem delu češke delegacije ni najti razuma za jugoslovansko vprašanje.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
Razne novice.
KONEC KONVENCIJE AMER. FED. OF LABOR.
27. nov. se je zaključila konvencija Am. Fed. of Labor v Atlanta, Ga.
Gompers je bil ponovno zvo-ljen za predsednika te organizacije. Na novo so bili tudi izvoljeni zopet podpredsedniki: James Duncan, John Mitchell, James O’ Connell, Dennis Hayes, Wm. D. Huber, Jos. T. Calentine, John R. Alpine in H. B. Perham, kakor tudi tajnik Morrison, zakladnik Lennan in vsi drugi uradniki. —
Socijalistični dplegatje niso postavili nobenih proti kandidatov, pač sp pa izjavili, da se bodo i v naprej borili proti “voditeljem”.
Samuel Gompers je na zborovanju v Gary izjavil, da so že boljši možje kot, on šli v zapor.
Jako dobro!
Delavski prijatelji.
Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, in drugi delavski voditelji smejo hiti še nadalje člani Civic Federation in sedeti v družbi Andrew Camegieja, Avgusta Belmonta in drugih takozvanih delavskih prijateljev. Konvent delavske zveze je odklonil resolucijo, ki so jo stavili socijalisti, namreč, da mora Samuel Gompers izstopiti iz Civic Federation ali pa odložiti predsedniško mesto American Federation of Labor — Samuel Gompers je ostro napadel socialiste zaradi te resolucije. Načelniki naj večjih delavskih organizacij so nasprotovali resoluciji, ki je bila po viharni debati s pretežno večino odklonjena.
Osemurni delavnik.
Na konventn American Federation of Labor v Atlanti, Ga., so se delegati izrekli zoper vojno in priporočali, da se mednarodni spori poravnajo mirnim potom. To stališče so zavzeli v resoluciji, s katero so zahtevali, da zvezne ladjedelnice gradijo trgovske la-dije, ker le v zveznih ladjedelnicah je vpeljan osemurni delavnik.
Nadalje so delavski zastopniki zahtevali obvezni šolski pouk in prosto zalaganje učencev v javnih šolali s knjigami in učili. Ko-neeno so delegati sklenili poslati predsedniku .Taftu prošnjo, da priporoča govemerju na Porto Rico uvesti osemurni delavnik v zveznih podjetjih in da se mu dovolijo višji izdatki za šole.
Prihodnji konvent bode leta 1912 v Rochester, N. Y.
Gompers proti Burnsu.
Pred sklepom je govoril Gompers proti detektivu Burns in ga imenoval padlega človeka, ki lovi ljudi in jih oddaja vešalom. — Gompers je nadalje povdarjal, da so knjige federacije Burnsu vedno na razpolago, da se prepriča, od kje gre denar za McNamara fond.
Nezdrave pekarije v Brooklynu.
Mostni zdravstveni svet v New Yorku se je bavil v zadnji seji z razmerami v pekarijah v Brooklynu. Mestni zdravstveni komisar Lederle je osebno inspiciral pekarije in na podlagi njegovega poročila je zdravstveni svet sklenil zapreti 19 pekarij, ker vladajo v njih grozne zdravstvene razmere. Enajst pekarij je bilo takoj zaprtih, pri drugih pa so dobili lastniki naročilo, da jih morajo v teku petih dni osnaziti ali pa zapreti.
Listnica uredništva.
Dopisi, ki niso bili v ponedeljek v uredništvu, pridejo na vrsto prihodnjič.
Na razpolago imamo se kakih
sto številk slavnostne izdaje Glas Svobode; 5c komad; lepo darilo za prijatelje, in fino sredstvo za pridobitev novih naročnikov.
Komur gre:	Tiste št. “Am.
Slovenca’ nimamo več, ki se tiče vaše osebe.
NASELNIŠKO VPRAŠANJE.
Zvezni kongres hode v kratkem sklican na zasedanje. V na-selniških krogih se zdaj mnogo govori, da hode 63. kongres poostril predpise glede naseljevanja in izdal nove strožje naselni-ške zakone. V zadnjem zasedanju je bilo stavljenih mnogo predlogov, ki vsi merijo na to, da se naseljevanje kolikor mogoče omeji. Tudi načelnik odseka za naselni-ške zadeve John L. Burnett je predložil kongresni poslanski zbornici načrt naselniškega zakona, v katerem zahteva omejenje naseljevanja. V načrtu, ki ga je izdelal generalni naselniški komisar Kecfe, je celo določeno, da mora biti vsak izselnik pri prihodu v Ameriko zdravniško preiskovan, kakor so preiskovani rekruti za armado in mornarico. Naselniški komisar William Williams na Elis Islán du je to določbo v svojem letnem poročilu posebno gorko priporočal poslancem, da jo sprejmejo v novi naselniški zakon.
Delavske organizacije in mestni delavci.
Newyorski cestni komisar Edwards je obvestil mestne delavce, ki delajo v njegovem departmen-tu, da ne bode trpel, da bi delavci pripadali delavskim organizaci jam. Kdor bode agitiral za, unijo, bode odpuščen.
Mestni pravni zastopnik Wat-ison je oddal pravno mnenje, da delavci na mestnih prevoznih brodih imajo pravice zahtevati plače za prekourno delo. Nekateri bodo vsled tega izgubili po 250 dolarjev na leto. V poletnem času so morali ti delavci delati po več ur nad normalnim delovnim časom. Mestni comptroller Pren-dergast noče zdaj izplačati zaslužka. Nad 200 mestnih delavcev je pri tem prizadetih.
IZJAVA!
Vsaka številka zadnjih par tednov, katere na potu vlovim, me iznenadi. Povod temu je dal članek “Dobra šola”, kateri me je tudi vznemiril, in katerega sem takoj z obratno pošto domov obsodil, to tem bolj, ker je bil brez podpisa.
Obsojam pa tudi tak pristranski protest, kot je bil oni društva iz Milwaukee, Wis.
Vse obsodbe vreden pa je protest in izjava gl. odbora v št. 46. To tembolj, ker je zahrbtno zve-rižen napad na izdajateljstvo lista, medtem, ko se je avtor omenjenega članka že v predzadnji izdaji sam svobodno izdal.
In to, da že vsi protestirajo, pa najbo še meni kot solastniku lista dovoljeno izreči svoje mnenje.
Zavračam izjavo gl. odbora, da Glas Svobode kot glasilo S. S. P. Z. ne dela reklame za isto, — kot lažnjivo. Gospoda naj pomisli, da Glas Svobode je oni faktor in: njega sotrudniki oni delavci, ki so vstanovili S. N. P. J., S. D. P. Z. in S. iS. P. Zvezo, ne vpošteva-joč posameznih društev in klubov. Pomislijo naj tudi, kdo dela sedaj osebno reklamo med našimi rojaki delavci po Zdr. državah.
Zaključujem!
Ob enim pa izjavljam, da se i-ma vsa ta gonja z današnjim dnevom naprej bodisi od ene, kakor od druge strani zaključiti in ničesar več ne priobčiti. Dostavljam le še, da mi je bila cela stvar dokler je nisem eital v listu neznana, kot mi je še dandanes, in torej ne prevzemam nobene odgovornosti. Zveriženo zahrbtna napadanja na mojo osebo in na moje podjetje pa bom vedno častno branil pa naj bo to potem Peter ali Pavel, Anton ali Martin.
V Salt Lake City, Utah, 21. novembra 1911.
M. V. Konda.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO !
PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE.
Bančni predsedniki, bankirji in brokerji na Wall Street v New Yorku se še niso izrekli za gotovega predsedniškega kandidata. Največ prijateljev ima v finančnih krogih na Wall Street Jud-son Harmon, governer države Ohio. Med njegovimi prijatelji je tudi J. P. Morgan, ki bi neki prav rad videl, da bi bil Harmon izvoljen za predsednika. V drugi vrsti pride kot kandidat v poštev sedanji predsednik Taft. Finančni interesi niso posebno naklonjeni Taftu zaradi njegovega nastopa proti trustom. Kot tretji kandidat se imenuje Oscar W. Underwood, voditelj demokratov v kongresni poslanski zbornici.
La Follettova kandidatura ne pride v poštev na Wall Street.
Preiskava proti jeklenemu trustu bode ustavljena.
Predsednik odseka, ki vodi preiskavo proti jeklenemu trustu, je obvestil priče, da jim ni treba priti v Washington. Najbrže bode preiskava ustavljena. Jekleni trust je protestiral proti nadaljevanju preiskave, ker je med tem časom zvezna vlada vložila proti United States Steel Corporation tožbo zaradi kršenja Shermano-vega profit rastnega zakona.
Rockefeller se pere.
Znani milijarder John D. Rockefeller je podal izjavo, v kateri pravi, da je neresnično, da bi 'bil on ugonobil Merrittovo rodbino in jo spravil ob posest Messa-ba Iron Mines in oh Duluth, Mes-saba and Northern železnico. —■ Rodbina Merrittova je leta 1897 dala njemu potrdilo, da so vse obdolžitve nasproti njemu neutemeljene.
Proti ekspresnim družbam.
Na prizadevanje trgovske zveze Express Rates Conference se je pričela preiskava proti ekspresnim dražbam. Preiskavo vodi komisar Franklin K. Lane. — Trgovci so se opetovano pritožili zoper visoke pristojbine, ki jih pobirajo ekspresne družbe za prevažanje blaga. Ekspresne dražbe so najele eelo armado advoka tov, da bodo zastopale njih interese. David Lewis je dejal, da so ekspresne dražbe parasiti trgovskega življenja. Nikjer drugod na svetu ne obstoje ekspresne dražbe, kakor v Ameriki. Dohodki ekspresnih dražb v zadnjih treh letih so znašali 10 milijonov dolarjev. Zaslišavanje prič hode trajalo več dni.
Stavkokazi in štrajkarji.
Stavkokazi v Burnside delavnicah od Illinois Central železniške dražbe v Chicago, nosijo javno in vidno nabasane revolverje na delo in ko se vračajo z dela.
Štrajkarji so poslali policijskemu šefu McWeeny ppsebno delegacijo, da ga nato veliko nezakonitost opozore, da kot šef policije kaj vkrene. To ni vendar nobena postava, da eni lahko nosijo orožje, ne da bi se jim kaj zgodilo, dragi so pa za par col večji nožiček, kot ga pripuščuje zakon, obsojeni v ječo.
Gospod policijski šef že zopet o “slučaju” nič vedel ni, in bo “poskušal’ upeljati “preiskavo”.
Književnost.
Prejeli smo lep Severov slovenski Almanah za leto 1912. Almanah je poln zanimivosti in pisan v razumljivi slovenščini. Rojaki ga dobe po lekarnah zastonj, če vprašajo zanj — Prejeli smo brošuro “Zadružna prodajalna ali konsum”, spisal in uredil Leopold Zakrajšek, založil slovenski odsek jugoslovanske socijalistične zveze v Ameriki. V tej brošuri pisatelj govori o naši gospodarski moči in gospodarskem prašanju sploh. Knjiga je nad vse zanimive vsebine in spregovorimo o njej prihodnjič kaj roč. Stane lOc komad in se naroča istotam.
S. S. P. ZVEZA V CLE VELAI DU, O. NAPREDUJE!
Cleveland, O.
SAVA,
to je novo društvo v našem m st m, ki je imelo vstanovno sejo nedeljo dne 26. novembra t. 1. John Grdmovi dvorani. Društvi stopi v vrsto Slov. Svob. Pod? Zveze v Chicago in to bo v Olev landu in okolici tretje društvo pf tej/ organizaciji. Iz srca želimo n jakom pod praporom' Zveze na lepšega vspeha, humanitetneg delovanja. Le želeti je, da dobim še najmanj dvoje društev v naš Zvezo, in sicer jedro tam gori Newburgu, kjer je mnogo roju kov, ki bi radi pristopili v dri štvo naše Zveze. Mislimo, da fc ta korak A. K. čimpreje podvz* :n izvršil to potrebno in bvaležn delo. Jedrno .pa bi bilo potrel na zapadni strani mesta. Čim % bo društev pri Zvezi, tem več i elanov, in čim več bo elanov te; sigurne je bode vispevala Zveza človekoljubnem na/rmenu. Starejši; /društva, kakor
Lunder-Adamič
deluje naj lepše in je v teku tre jega leta tako lepo naraslo, da bi demo ob novem letu nad krilili vs druga društva, kar jih je v Zvi zi. In to je zasluga mladih agi nih Slanov, ki so pri društvu šel leto dni, a so pokazali s svojii vspodbudnim delom, kaj se lahk vse doseže, če je volja in veselje Društvo vspeva v vseh ozirih, glavna točka kulturnega dela je dramatika — gledališče. Eno igr smo videli v začetku novembra i še drage tri so na programu z Š določenimi dnevi. Podrobnosti ? teh igrah si prihranim za drug; priliko. Naj spregovorim še tretjem, društvo.
Lev Nikolaj Tolstoj,
ki ima svoj delokrog v Collii woodu in bljižnji okolici, kater dela čast svojemu imenu in se šti vilo elanov vedno viša. Želja vse članov tega ali onega društva j da bodemo vsi po svoji moči d/ lovali v proč vit Zveze, Zveza p' po svoji najboljši možnosti deh vala pravično in dobrotvorno korist svojih elanov. Tako boe povsod zadovoljstvo in blagost: nje.
Tamburaši,
ki /se rekrutirajo največ iz drnštv Tolstoj in, imajo v svoji sredi ti di troje ženskih moči, so pokaz,; li v zadnjem, času veliko pridnos katera jasno priča o 'Stremljenj po popolnjenju instramentalnosi Kdo pa he posluša melodiozi glasove priljubljenih tamburic veliko naslado! V teh zvoneč: glasovih je toliko domače milin da človeško srce pridobe nase, j. vzljubi z največjo silo človešl duše. Zato pa rečemo: eni sar Tamburaši so v Collinwoodu/, i pa prav radi razvesele s svojo brano godbo Clevelandčane; za je lepo od nas, da smo jim za n,; hov trud hvaležni. V oktobru i igrali pri socialistični veselici
Pri novem svetu
in je bilo občinstvo splošno za d voljno. Pred zadnjo nedeljo so t priredili v Collinwoodu lepo vsp lo zabavo z igro:
Borba za vsakdanji kruh,
s prijateljskim sodelovanjem el velandskega soc. kluba. Tako • je dejansko pokazalo bratsko pi jateljstvo in želo splošno /zad voljstvo številnega občinstva. I novem letu pa zopet tu* stopijo
z javno produkcijo
agilni tamburaši, in se tako obel zanimivo življenje v nastopajo zimski sezoni. Je že res, da stop mo iz melanholičnega životaren, v novo veselja polno- življenje i to je najboljša garancija:
Naše moči!	H.
Za novi stroj Linotype so darovali:
M. Klemenc, 50e; Jos. Zupa čie, 25e; Chas. Perušek, 50c ; L ka Groser, $1.00; Anton Simo čie, 25c; Anton Widitz, $1.00.
Zahodna
Podporna
Bolniška J ednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Ustanovljena 25 apri.a iu ink jrporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Pred»einik: FSAVK JS2V5, B>x 44, Tayljr, Wash
Pj4preJ ledaik:	PVVEj KO 5. B>x 10, Ravemdale. Wash., Box 44.
Tajnik: PR V NK TO5TO /RŠ MIK, Tay'or, Wash., Box 44.
Za ji jnik ir: IVA. V §CJPC\, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FE EtEt L g, B>x3J, E sume aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 409, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Bjx 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
PRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalf, Wash.
PAUL KOLAR, Bjx 337, Cie Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Patel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
SKp&i šibe.
RUSKO SPISA^i SKITALEC. Prevela na slovensko Minka Govekarjeva.
XII.
Hudiči!” jo grmel z žarečimi črni, potresaje srdito z brado. ‘Tepci! Butci! Saj vendar ni nizkih dokazov, hudirji! Kako so ‘endar zabiti ti kmetje! Kar vi-eti vas ne morem.! Čemu ste ne i priznali? Eh! Zapro vas za vse cle tj e, potem pa greste lahko račit po svetu! Fej! ’ ’
“Tat je” so bili vsi preplašeni. Oče je kadil mračno svojo pito, ki je hropela in žarela. Oblati so se zgoščali. Mahoma mu je inila v glavo nepričakovana miri.
“E”, je vzkliknil, “veste, kaj uredite; tajite pred sodiščem, pa e! Glede preiskovalnega sodnika a reeite: tako je kričal na nas a nas začel tako strašiti, da smo ili vsi preplašeni; tako smo podili, kar je ukazal . . . Saj je otovo hudoben pes?”
“Da, pes!” so odgovorili km§t-vzradošeeni. “Tako vpije, da •ves hripav.”
“No, torej!” . . . Delajte so «umne! . . . Predstavljajte ka-ske sirote! . . .
In začel jih je natančnejše po-čevati. Pridobil si je deloma iz jig, večinoma pa iz življenja nogo znanja . različnih strok: ravil ni samo z molitvami, srn-k je zapisavaJl tudi recepte, po al je sodnijske zakone, in je se vljal kmetom prošnje, ki sem ‘h moral pisati, jaz “na čisto di za to ni zahteval plačila, to-a “ozdravljeni” bolniki in “o-rani” tatovi niso pozabili svojo, a rešitelja, in po dolgem času, vsem nepričakovano so se povili pri očetu z vrečo moke, z zom drv, ali pa so poslali mle-a in jajec.
Okrajni mirovni sodnik, star spod in zagrizen pristaš tlačan-va, je sovražil mojega očeta iz ega srca. Maščeval se je nad meti. ki so dosegli, da se je od-avila tlaka, na ta način, da jih spravil v zapor, kadar je le ogel. Kaznoval jih je vedno z jvišjo dopustno kaznijo; toda zaslugi mojega očeta je bilo lovica teh rešitev pri “sodnij-ih sestankih” zopet razveljav-enih, in sodnik je obsedel. Kmetje so se mu posmehovali, mega mizarja pa so poveliče-
li.	Zlagali so pesmi na oba in jih prepevali. Neopazno je po-afl. oče popularen, ljubljenec ojega naroda.
Elavila ga je pesem, a sodnika zasmehovala. Smešila je tudi gatine onega kraja, duhovno in vetno gosposko, a dvigala o-bo mojega očeta višje in višje, ealizirala ga je ter ga ovila s jajen slave. Javljal se je v pes-i kakor naroden junatk in ,pri-ošnjik svojega naroda. Izvira h pesmi je bilo iskati pri kova-Nazarju; udarci njegovega adiva so prihajali do naše ko-Ko se je zmračilo in so umol-ili zvoki delavnika, so prene-li tudi kovačevi udarci. V ta-h polotožnih, polveselih večerih sedel oče s svojo harfo na prag je igTal tiho, zase kaj nežnega, ačnega. Tužno in tiho so zvene-tanki zvoki v turobnem večerni zraku, in v tam času je prijal včasih Nazar. Mladi petin-
dvajsetletni kovač je bil jako simpatične zunanjosti. Bil je velik, širokoplečat, postaven ter je gledal smelo kakor sokol s svojimi modrimi očmi. Lase in brke je imel goste, kodraste ter svetle kakor lan. Bil je izredno živahnega temperamenta, govoril je hitro ter je mahal pri tem z rokami, kar se pravzaprav ni ujemalo z njegovo atletsko osebo.
Njegova govorica je bila .povsem. nenavadna: govoril je v rimah, puščicah, prislovicah in pregovorih. Ko je prišel, je podal o-eetu svojo veliko oernelo roko ter je sprejel stisk prav tako velike'' žilaste roke, ki je kazala sledove laka in smole. In začel se je živahen in bistroumen razgovor, nrepleten z rimami.
“Pozdravljen, vrli naš Gavrilo, da služil denarea bi obilo! Veselega naj sto let nosi te še svet, po štirih plazi se potem še dvesto let!”
“In ti z menoj, kovaček moj preljubi, vsak .po svoje, kot se komu ljubi. Plug se ti skovati je hotelo, pa od rok ni šlo ti delo! Stopil železo si iznova, in glej, kmalu sekira je bila gotova!...” “A tudi sekira ni prava bila, naredil iz nje sem črevljarska šila, ki so se tako obnesla, da se le vsa vas čudila ...”
“In prav je tako!”
“Resnica, modra je tvoja govorica! Kar sam poskusiš in storiš, tega se najbolje naučiš.” “Pamet nas sicer ne tišči, tem več pa imamo zato vesti!”
“To je res! Na vasi živimo, g ne v mestu, in mnogo storimo, kar ni na mestu! Eh!”, je klepetal daljo v rimah kovač, “tam dedek ima čuden skedenj! Že sedem let ni žita sejal, pa svinje v skedenj je poslal. Že davno je kapital naš v peči, bogatini pa le k nam hodijo, starešino, pisarje sabo vodijo, pijo in se zabavajo, potem pa se nam posmehavajo!...” “Da, kjer zbirajo se gosti, tam je vedno blata dosti!” je pripomnil oče. “S čajem in kavo se nalivajo, kmetje pa Sline .požirajo! . . ”
Tako igraje se z rimami, sta nadaljevala svoj pogovor. Kova« je sedel k očetovim nogam. Vedeli smo že, da ga razvname godba, in da bo potem začel peti na katerikoli napev, zato smo ostali pri njem.
Uprl je komolce v kolena, držal pred seboj od udarcev kladiva stlačeni sredinec leve roke, zrl nepremično nanj ter se ni zmenil za nikogar. Trdil je, da je ves njegov pesniški dar prav v tem prstu, in kadar je pel, je gledal vedno nanj, kakor da zajema iz njega neizčrpne rime.
Oče je vedel, kako je najlažjo vzbuditi v Nazarju pravo ubranost, in igral je spočetka turobne melodije. Nazar je poslušal, gledal svoj zmečkani prst, in zibaje svojo plavolaso glavo, je začel tiho karkoli:
Mah pokriva srce moje .. .
Vsi izmučeni ljudje! . . .
Kovač je prepeval s falsetskim glasom. In kar same od sebe so se zlagale v njem besede v pesem o njegovih bolestih: kako in za-
kaj ga boli srce; kako ječe kova-1 ški mehovi in kako kuje s kladivom železo; srce njegovo pa je prav tako, kakor to železo: mehko je, ker je razbeljeno ... In bijejo ga prav po mehkem žarečem srcu, a iz srca prše iskre . . .
Pel je, harfa pa je ječala otožno in nežno.
Okoli praga sc: je zbrala malo pomalem množica ljudi; vsakdo, ki je prišel mimo, se je ustavil in ;e poslušal.
Sedaj je igrala harfa že veselejše, a improvizator se je razvnemal čimdalje bolj, menjaval je motivu primerno tudi svoje občutje : pel je že, da ni treba večno zdihovati in plakati, da delaven človek ne more propasti v nikaki bedi, nego prestane vse ter m» je to deveta briga!
če me sreča mož bogat, jaz ram kar zavijem vrat
je pel kovač ter kimal drzno 4 glavo.
“Ho-bo-bo!” se j<^ smejala pohvalno množica, ki se je večala z vsako minuto.
“Nazar poje! Nazar poje!” je šla govorica naokrog. Toda pevca že ni bilo več možno videti. Zakrit od:	poslušalcev, je sedel,
sključen ter ni odvrnil svojega pogleda od čudodelnega prsta. 0-če je potresal svoje kodre, širil nozdrvi in izpod prstov so mn vreli hudomušni, brezskrbni trilčki. Potem je prešel v smel motiv, drsaje s celo dlanjo po strunah: to je bil znak, da pride sedaj na rsto ppevanje “dnevnih dogodkov”. Preko usten poslušalcev je šinil nasmeh in stisnili so se še bližje k pevcu, da bi slišali boljše. In zadoneli je zasmebljiv kupici o popu, o sodniku in pisarju, o starešini ter o “pijavkah-oderu-hih”.
Vsa vas se je rogala skopuhu Kuzjki, ki je prišel “na kmete” vasovat k dekletom, pa so mu ‘ * o-krasili” konja, ko je spal njegov gospodar pijan na vozu. Odrezali so mu rep in grivo ter mn navezali namesto tega lipovega ličja in cunj na život. S tak’m konjem se je peljal speči Kuzjka skozi vso vas.
In Nazar je sestavil pesem o Kuzjki:
Čujte, vi ljudje veseli! Kuzjka jaha na kameli! . . .
“HoJkoJho!” se je krohotala vsa množica, ki se je zvijala od smeha, pri vsakem novem kupletu.
Pesem o dnevnih dogodkih je bila skoraj brezkončna, in od Kuzjke je prestopil poet k drugim osebam.
Al’, sodnik, ki se ti htelo razsoditi naše delo?
Nisem tat in ne skopuh, moke meh sem vzel lenuh !
“Ho-ho-ho!” je zagrmelo med poslušalci. Završavali so sami pesem, ali jo popravljali ter dostavljali ostre puščice:!
Pa pokaj hi sodil to!
Funt ukral sem je samo!
“Res je!” je opomnila tolpa. “Saj res ni vredno! Za ^pud’ — obsojati koga! Bedak! Pa takle je sodnik!”
Harfa je razlivala in razsipala kar tako dobrodušno-poredne trilčke, množica se je smejala, a improvizator je sedel mimo, ni se menil za nikogar, nego je gledal globoko-zamišljeno svoj prst, ki ga je razvnel, ter je pel in iztresal svoje leteče stihe . . .
*
Mizar in kovač sta si bila velika prijatelja: razun poezije ju je združevala tudi ideja o iznajdbi ‘Perpetuum mobilala’. Ta dva nadarjena človeka sta potegnila tudi mene za seboj. Vsi trije smo i-imeli skupna posvetovanja ter smo se razgovarjali o različnih “vijakih”, okovih”, “ vzvodih” in drugih podrobnostih namišljenega mehanizma, ki se je zdel vsem drugim dolgočasen.
Nekoč ponoči, ko je že vse trdno spalo, me je nakrat poklical o-če:
“Kopka!”
Ko sem se zbudil, sem videl, da si je bil v naglici privezal svojo leseno nogo in je sedel s svečo v roki v sami srajci ob moji postel ji.
“Novo misel imam!” mi je dejal. “Glej, napravil sem načrt!”
In pomolil mi je košček papir-ia z novim načrtom “Večnega tvigatelja”.
“Vidiš, to sem pride sklep”, ie dejal zategnjeno ter je znižal svoj glas za oktavo, da bi ne zbu-
dil spečih, — “a tukaj vzvod na velikem vijaku, in vzvodova rama pa tamkajle! . . . Kaj pra-
visl
Dalje prihodnjič.
PRAZNOVERJE V SLUŽBAH PAPEŠTVA.
(Iz 12. zvezka knjižnice češke “Svobodne Misli”).
Po mnenju benediktinskega o-pata Guerangerja, na katerega se Beringer v svojem spisu pogosto sklicuje, vpliva benediktinska medalja proti čarovnijam, prežene hudiča, ozdravi začarano ali o-kuženo živino, poboljša grešnike in pijance, uniči strupe, odžene kugo, ozdravi tiste, ki trpe na kamnu, na revmatizmu, božjasti, pljuvanju krvi, varuje pred bliskom, pomaga ženam pri porodu, ozdravlja mačke grintavosti in o-zdravlja -bolne krave, če se dene v vodo, ki jo pijejo ali pa pobožno obesi v hlev. — Torej čudovito univerzalno sredstvo prav a-merikanske sorte, ta-le benediktinski križ!
Prava rimska specialiteta za odpustke, ki daje vernikom, ki jo nosijo, zanesljivo varstvo pred vicami, so katoliški amuleti, t. zv. škapuiirji.
Škapuiirji sestoje iz dveh kosov sukna štirioglate oblike, zvezanih z dvema trakovoma, tako da pade en kos na prša, drugi pa na hrbet med -lopatici. Škapuiirji •morajo biti iz čiste ovčje volne tkani, bombažasti, platneni ali pa iz ovčje volne pleteni škapuiirji nimajo nič uspeha. Trakova p» smeta biti iz ¡poljubnega blaga. Barve so različne. Najstarejši, od XIII. stoletja do naših časov zelo spoštovan in obenem najbolj razširjen je rjavi karmelitanski ška-pulir, ki osvobojuje od muk v vicah. Papež Janez XXII. je priznal to njS^vo čudodelno moč z buljo z dne 3. marca 1322 in tudi papeži Klement VII.. Pii V., Gregor XIII., Klement X., Inocenc XI. in Benedikt XIV. so bili njegovi častilci. Rimska odpustkova kongregacija kardinalov je z dekretom z dne 27. aprila 1887 določila, da se mora ta zelo čaščeni in z mnogimi odpustki obdarovani škapu-lir blagoslavljati sam zase in se ne sme nositi obenem z drugimi škapuiirji.
Poleg karmelitanskega škapu-lirja je še mnogo drugih škapulir-jev, ki imajo seveda, vsi mnogo odpustkov in drugačnih milosti.
Poleg škapulirjev so križi na t. zv. križevih potih, ki pa morajo biti -po predpisih katoliške cerkve iz lesa, sicer ni z njimi združenih nič odpustkov, dalje voščene podobice jagnjeta, znane pod imenom “Agnus Dei”. Papež blagoslavlja te podobice vedno v prvem letu svoje vlade in potem vsakih sedem let enkrat; te podobice morajo biti i/. čistega belega voska od pasijonske sveče, ki je v cerkvi že gorela.
V septembru ¡1. 1221. je imel baje sv. Frančišek Assiški v cer kvi Porciunk-ula posebno prikažeš. Prikazala sta se mu baje Jezus in Marija v spremstvu nebe-ščanov in sin božji je dovolil popolne odpustke vsem, ki se skesano izpovedo in obiščejo cerkev Porciunikulo. To dovoljenje pa je sin božji dal samo pod pogojem, da ga odobri papež. In papež Ho-norij ITI. j e'Jezusu Krista prijazno ugodil in je dal svoje odobre-nje, za enkrat samo za eno leto — na poiskušnjo, definitivno pa šele po dveh letih, t. j. 1. 1229.
Ta vest o ustanovitvi porciun-kulskih odpustkov, ki jo podajamo po Beringerjevem spisu, izrecno potrjenem z dekretom rimske odpustkove kongregacije z dne 31. jan. 1. 1893.. je važen dokaz Za našo trditev, da si papež prilašča v r imsk o -k a to 1 išk i cerkvi najvišjo moč, ki jo mora rešpek-tirati celo božji sin in se ji je u-klonil, ko je velel sv. Frančišku Assiškemu, naj prosi za potrditev odpustkov, ki jih je on podelil! Glejte papeža, ta vzor krščanske ponižnosti, ki se postav* lja celo nad svojega boga!
Porciunkulski odpustki so se {trav kmalu zelo priljubili, in zato se je z njimi pogosto pečala odpustkova kongregacija kardinalov. Ta kongregacija je določila. z dekretom z dne 17. avgusta 1892, da si vernik pridobi v enem dnevu- tolikokrat popolnoma odpustek, kolikorkrat, obišče dne 5. avgusta cerkev, ki ima porciun-kulske odpustke. — Človek si to-
rej pridobi v enem dnevu deset, Svajset, sto ali makar tisoč popolnih odpustkov!
Številne odpustke daje katoliška cerkev tudi t. zv. rožnovem-ški-ra, pasovim bratovščinam itd. Odpustkova kongregacija kardinalov je določila z dekretom i dne 29. marca 1886, da dobe člani rožnovenških bratovščin velike odpustke, če po vsaki “Češčeni Mariji” pred besedo “Amen” izgovore besedo “Jezus”; če pa to izgovore po besedi “Amen”, ne dobe nobenih odpustkov! Še lepši dokaz, da cerkev za same formalnosti b-rez duha objjublja vernikom izveličalne milosti no smrti, je od papeža Leva XIII. potrjena bratovščina pasu sv. Frančiška Assskega. Člani te bratovščine brez vseh drugih obveznosti pridobivajo odpustke tako dolgo, dokler nosijo pas bratovščine, pa jih takoj izgube, kakor hitro od-lože pas.
Leta 1491. je bila v Rimu izdana knjiga odpustkov. Po tej knjigi se zamore pridobiti v lateranski -cerkvi toliko odpustkov, da jih lahko samo bog sešteje. Ko je papež Gregor I. blagoslovil lateransko cerkev, je dovolil toliko odpustkov, kolikor je kapljic v tri dni trajajočem dežju. Kdor pobožno sto-pi na stopnice cerkve
sv.	Petra, dobi za vsako stopnico 1000 let odpustkov; pri oltarju, kjer sta baje pokopana sv. Peter in Pavel, 4000 let, in pri glavnem oltarju 14.000 let odpustkov in osvobodi obenem eno dušo iz vic. Tudi v drugih cerkvah je na raz-oolago silno mnogo odpustkov. Tako v cerkvi Maria Maggiore na vsak Marijin praznik 12,000 let, v cerkvi sv. Sebastijana 48.000 let, v Ara eoeli do 60.000 let, v
cerkvi Santa Maria del Popolo pa 555.293 let in 285 dni (natanko izračunano). Kdor je hodil en mesec v cerkev sv. P-raksede, dobi s tem odpustkov za celih 360.000 let. Kaj hočete še več? Katoliška cerkev je z odpustki res čudovito radodarna!
Stdletja in stoletja razširjajo katoliški duhovni v stotisoeih Izrisih t. zv. “katoliški tisk”, t. j. različne časopise, brošure in knjige, ki so jih spisali papeži, kardinali, škofje, menihi in drugi duhovni in jih je rimska kurija potrdila. Blagoslovljeni avtorji predlagajo tu katoliškemu ljudstvu bedaste štorije iz življenja “svetnikov”, od bolestne fantazije izmišljene prikazni, zlagane čudeže in prorokov-anja histeričnih žensk in sleparjev.
Namesto pravilnega zdravniškega zdravljenje priporočajo “čudodelne” slike, vode in druge stvari, kakor na pr. od jezuitov fabricirano in blagoslovljeno “vodo sv. Ignacija”, ki jo izdajajo za izborno sredstvo proti koleri! —
IŠČEM svoja brata Joe in Frank Medol. Po mojem mnenju bivata nekje v Ohio. Jaz sem ravnokar došel iz Alaske in bi rad zvedel za njun naslov. Raditega prosim, da se mi jav'ta na sledeči naslov:	John Medol, Shelton,
Wash.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Jusi in, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem r
NAZNANILO!
J M A.TIASY,
MANAGER IN GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN STATE WINERY.
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 4f>c gad. Cena črnemu vinu ;35e gal, z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
Frank Stefanich.
lastnik G. State Winery,
R. R, No. 7 Box 124
Freseco, Cal.

■***•>*
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri:
V. d. KUBELKA, 531 W, 115 St, tar Ink 1,7.
.... Največia zaloga slovenskih knj g. Pišite po cenik. ......
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA RIKO IN ŠTABI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirjg odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
iMieitiiei Sk.end.er
5241 Bfltler Str., Pittsfcnrg, Pa. Bell Phone7-R Fisk.
t- f
'5

%,
S.S.P.
v=
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON Mt/ADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, ill. ANTON PISHEK, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee. Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee. Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111,
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A»e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 83-3 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
J JE S /A C 1517 S). 43rd Are., C icigo, 111 rOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So 43rd Are., Chicago, 111.
IVAN ML VDIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTI<, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MI.ADIČ, 2C03 Lawndale ave.. Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHjftlrt, 1145 So. Ash.and Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za poj ssnila naj se izvolijo poSiljaH na tajnika los, Benk», n 550 Inliana Ave., Chioago, 111. Denarne (odpoSiljatve) pa na John Kalan, 341 -Sth St. Milwa ikee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svob.de”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Josip Janežič, 2745; John Lovšin, 2746; John Zobee I., 2747; John
Sprejeta nova društva.
Društvo št. 83	'Zobec H., 2748; Josip Sever, 2749
Anton J^acek 2710; Jo^ Zobee,	Koprivnik, 2750; Frank
•■ Ti-I?™'Svigelf 2751; Frank Gašperlin, Blaže vich, 2773; Jurij L.sac, 774 2?52; Frank Petek) 2753; Josip
2777 ! St*k, 2754; Frank Sajovic,
v*’ u r ’' W7fSa“lV27555 Josip Vertnik, 2756; John Frank Razen.	277o:	Matija irie- .	.-J™	T • u •
T ’ pl	97qa.	Grudica,	27o(;	Josip Henigman,
2782; Kok Krebs, 2783; Gabriel Suimina, 2784; Matej EL Martin-ko, 2785.
Društvo št. 84 v Cumberland, Wash.: Frank Kuntz, 2786; Frank Ernožnik, 2787; John Umek, 2788 John Benegalija, 2789; John Zupanc, 2790; S.mon Medja, 2791; Jernej Cankar, 2792; John Krantz, 2793; Andrej Frank, 2794 Josip J. Pasehich, 2795; Martin Lekoušek, 2796.
Društvo št. 85 v Renton, Wash.:
Frank Kovačič, 279J; J.ohan Kovačič, 2798; Mihael Dernach, 2799 Josip Kollins, 2800; Mihael Strnad, 2801; Frank Grošel, 2802; John Šemrov, 2803; Josip Sibert, 2804; Martin Zupančič, 2805; P. Jedlovčnik, 2806; Matija Romich, 2807.
Društvo št. 86 v Herminie No. 2, Pa.: Leopold Stock, 2808; Fr. Sekš, 2809; Alojz Britz, 2810; Jos. Božič, 2811; Anton Vidic, 2812; John Škarja, 2813; Josip JBrita, 2814; Mihael Zavašnik, 2815; Va-lentip -Dreshar I, 2816; Valetin
dr. št. 58: Mihael Barich 2760.
K dr. št. 59: Luika Mlinarič, 2761. — K dr. št. 63: Martin Zagorc, 2762. — K dr. št. 68: Mike Ocepek, 2763; George Ivanieh, 2764; Mat h Flajnik, 2765; John Paulin, 2766; Albin Strnad, 2767: Josip Polane, 2768. — K dr. št. 72: Martin Molek, 2769. —
Zopet sprejeti črtani člani in članice:
K dr. št. 20: F. Jenko, 2347. — K dr. št. 43 : A. Zaverl, 147. — K dr. št. 59: A. Bevc, 1526; Jožefa Bevc, 2259. — K dr. št. 61: T. Paulič, 1462. —
Prestopli člani:
Od dr. št. 5: F. Kastelic, 192 k dr. št. 71. — Od dr. št. 15: J. Blatnik, 1159; k dr. št. 20. — Od dr. št. 17.: F. Kariš, 1239 k dr. št. 81. — Od dr. št. 22: F. Kovačič, 944 k dr. št. 20. — Od dr. št. 48: I. Debelak, 755 k dr. št. 35. — Od dr. št.. 53: F. Zagožen, 523 k dr. št. 32; M. Hren, 1300 k dr. št. 67; J. Remic, 2289 k dr. št. 36. — Od
—	Od dr. št. 50: Lina Bastel, 1217 tiena društva opominjam temi po-
—	Od dri št. 55: J. Reven, 1348; tom še enkrat, da to d-o 15. de-J. Žemva, 1857. — Od dr. št. 56: cembra -OH store, v nasprotnem G. Novak, 1520. -— Od dr. št. 58: slučaju se hode volitev zaključila P. Štempihar, 1051. — Od dr. št. ne glede je to ali ono društvo vo-62: J. Zallar, 1533; J. Boljka, j lilo ali ne; ako bi se volilo pre-
1535. — Od dr. št. 70: F. Kočevar, 1782. — Od dr. št. 73 : b\ Do-brnišek, 1721. —
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 5: A. Bele, 732; R. Štefanim, 736; M. Selear, 845; F. Obid, 918. — Od dr. št. 10: M. Koščak, 251; M. Dolinar, 566; L. Vesel, 1678. — Od dr. št. 13: J. Kapo v-k, 324. — Od dr. št. 14:1. Kuplen, 361. — Od dr. št. 16: J. Kuč, 447; J. Baron, 453; A. Primožič, 942; A. Rozetie, 1818. — Od dr. št. 19: P. Tomažič, 1167. — Od dr. št. 20: A. Erbežnik, 2349. — Od dr. št. 24: J. Praznik, 1428. — Od dr. št. 25: Frank Košmerl, 588; Mary Košmerl, 2239. — Od dr. št. 27: F. Žot, 1699; J. Korošec, 1434.
—	Od dr. št. 28: J. Oblak, 1250.
—	Od dr. št. 29: M. Fertin, 680; Jo«. Jarabek, 1171; Julija Jara-bek, 1254; J. Zavolovšek, 109; Sofia Mariglot, 2438. — Od dr. št. 30: M. Dorman, 1456; J. Vidmar, 692; I. Hečko, 1705. — Od dr. št. 31: J. Jurajie, 722; M. Mliuae, 719; M. Mehan, 1106; D. Vogrič, 1502; T. Muitnič, 2158; St. Lov-renič, 2360; Mary Boštjančič, 1880; J. Koprijanik, 2440. — Od dr. št. 35: F. Mauc, 811; M. Ma-dee, 2367. — Od dr. št. 38: J. Lovša, 859; F. Cirar, 861; M. Fabjan, 868; F. Luznar, 962; J. Lamp, reeht, 858. Od dr. št. 43: F. Lok-ner, 991; J. Krhlikar, 2548; F. Celešnik, 873. — Od dr. št. 48: F. Jeršin, 1848; J. Klinkon, 2329. —• Od dr. št. 51 -. J. Škufca, 2374. — Odi dr. št. 52: V. Kavčič, 923; J. Močnik, 45; K. Močnik, 37. — Od dr. št. 56: A. Novak, 1382. — Od dr. št. 59: T. Brnardič, 2661; A. Matijašie, 2666; Franca Sankovič, cert. št. 2668; M. Sankovič. 2667; M. Orlič, 2669; A. Varljen, 2670; T. Louchar, 2674. — Od dr. št. 64: B. Kučar, 2120. — Od dr. št. 69: P. Kliko vič, 1775; A. Anž-lovar, 1776; J. Žlindra, 2509. — Od dr. št. 73: K. Hoskevitz, 2044; L. Kočir, 1342; M. Lukač, 2039.
cej po prejemu obvestila, bi bila volitev že zdavnej lahko zaključena.
Imena izvoljenega kandidata, kakor tudi ona novo izvoljenih društvenih uradnikov, naj se takoj po volitvi pošlje na glavni u-rad, pri tem naj se pa ne pozabi natančne naslove društvenih u-radnikov naznaniti.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
Odstopli člani:
Od dr. št. 1: J. Medic, 23. — Od dr. št. 18: M. Smrekar, 484. — Od dr. št. 22: J. Jerančič, 551; A. Stanič, 2293. — Od dr. št. 34: F. Sajovic, 793. — Od dr. št. 57:
S.	Sopčak, 1626. — Od dr. št. 62:
T.	Svet. 1537. — Od dr. št. 68: J. Bohte, 2020. —
Dreshar II., 2817; Jos. Jereb, 2818 dr žt 55,. j Arh. 1741 'k dr. št.
Y ‘ 10. —
Frank Rome, 2819; Jaeob Svečnik, 2820; Kristijan Bolko, 2821;
Frank Nemetz, 2822; Frančiška! Potujoči člani in članice: Furlan, 2823.	j 0d dr_ št 1. m. V. Konda, 7. —
Novo pristopli člani in članice: j Od dr. št. 2: F. Pragar, 69; F.
K dr. št. 1: Leopold Bilinčič, j Pregelj, 75; L. Sturm, 44; J. Er-2824. — K dr. št. 4: Frank Slap- j žen, 914.
Od dr. št. 5: J. Piš-
Črtani člani:
Od dr. št. 10: J. Erjavc, 1677 Od dr. št. 27: J. Kamnikar, 2149. — Od dr. št. 31: I. Kralj, 718; N. Špehar. 705; N. Kušie, 2154; N. Skrfč, 2322. — Od dr. š*t. 43: J. Lipovac, 1002. — Od dr. št. 55: J. Kastelic, 1352. — Od dr. št. 59: M. Lončar, 2670. -— Od dr. št. 62 W. Adamovič, 1541. — Od dr. št. 73: J. Čorba, 2041. —
uik, 2698; Jakob Scharlah, 2699; Jakob Richter, 2700. — K dr. št. 9: Jožefa Stebla], 2701; Johan Kline, 2702; Jernej Horvat, 2703; Anton Ambrož, 2704; Josip Rat-kovich, 2705. — K dr. št. 14: Fr. M klaučie, 2706; Marija Setina, 2707 ; Ana Bogataj, 2708. — K dr. št. 15: Andrej Mahne, 2709; A-lojz Glavač, 2710. — K dr. št. 17. Frančiška Miknlich, 2711. K-dr. št. 20:	Anton Pezdir, 2712;
Vinko Kenič, 2713; Alojz Judnič, 2714; Matevž Istenič, 2715; John Terček, 2716; John Močnik, 2717; Anton Vardian, 2718; John Slavec 2719; Anton Lovšin, 2720; Matija Fabjan, 2721. — K dr. št. 23: Mihael Biščak, 2722; Jakob Tekavec, 2723; Anton Zore, 2724. — K dr. št. 25: Mike Jurjevčič, 2725. — K dr. št. 28: Richard Knogl, 2726. —- K dr. št. 29: Matevž Koren, 2727; Louis Mare-
kar, 125; J. Rink, 195. — Od dr. št. 6: O. Bregar, 560; A. Ocepek, 640; L. Zajec, 1227; J. Supan 1579; F. Kranjc, 2525; A. Pistotnik, 152; J. Juvan, 306. — Od dr. št. 7: L. Povše, 398; S. Galičič. 1229. — Od dr. št. 8: J. Juh, 528.
—	Od dr. št. 9: A. Praznik, 2419 ;• A. Mehle, 215; J. Zakrajšek, 1987 J. Tomšič, 2529. — Od dr. št. 10: F. Slabe, 252; A. Stanovnik, 255; M. Demšar, 1478; A. Tomažin, 1583; J. Kune, 1583. — Od dr. št. 12: J. Kolar, 1234. — Od dr. št, 15: A. Boldan, 406; J. Papež, 404.
—	Od dr. št. 16: V. Podobnik, 568; A. Kastran, 484. — Od dr. št. 17: M. Pirnat, 1325. — Od dr. št. 19: T. Tomažič, 1167. — Od dr. št. 20: F. Pavlič, 1591; J. Kvas, 1423; V. Kandoni, 506; A. Zrimšek, 796; I. Meden, 795. — Od dr. št. 21: F. Masel, 509. —Od dr št. 22: A. Bratož, 2486; M. Ko
ZA KRIŽEM.
Spisal Ivan Cankar.
Gospod je s trpljenjem svojim svet odrešil. Tako se je izpolnil ukaz, ki je bil od vekomaj.
Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko gore smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzidignilo znamenje in vse trudne oči so zastrmele nanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja, Teman je stal križ na Golga-ti, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža.
Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. — Korak, pod križem trepetajoč, je namerjen veselju naproti.
Pride ura, ko bodo pogledale proti nebu zakrvavele oči, ko bo vzkriknilo srce od prevelike bolesti.
“Elohi, Elohi, lama sabakta-ni!”
Takrat se bo dopolnil čas in duri se bodo odprle!
Gospodov dan je bil; puhtelo je iz razoranih njiv, čre^ so cvetele na vrtu in breskve~v vinogradu. Na cesti se je prikaza! tujec, bos in gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo, ki mu je segala do nog; rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je ukazoval oblakom. Svetli lasje so mu padali na rame, nebeška glirija v solncu; v tla je bil uprt njegov pogled.
Prišel mu je nasproti otrok, mladoleten, v cunje oblečen; na glavi je imel butaro drv in je jokal. =*■	'
“Kam, otrok, in čemu jokaš?” “Truden sem in lačen!” je rekel otrok.
Tujec se je nagnil k njemu in ga je pobožal po licu.
“Odloži to butaro in pojdi z
menoj

rich 2728. — K dr. št. 31: Prokop I bal, 1331. — I. Brenčič, 482. — Staš e k 2729 __K dr. št. 36: Lu-|Od dr. št, 27: F. Mihevc. 953; J.
kas Markus 2730 — K dr. št. 37:(Lisjak, 1338. — Od dr. št. 28: I. kas Markus, .	___ K dr št 0ar, 619. - Od dr. št. 29 : M. Šle-
Frank Sivšek, 2731.
39: Jakob Prunk. 2732. —- K dr. št. 45: Franc t/už,ar, 2733. K dr. št. 47: Agnes Klobučar. 2734. — K dr. št. 54:	Frank Zaverl,
2735; Johan Zavrl, 2736; John Hutar, 2737; Josip S Kočevar, 2738; Aloi-z Perušek, 2739; John Tomažin, 2740; Anton Pogorelc, 2741; John Pušavec, 2742; Alojz Pogorelc, 2743; Josip Pucel, 2744;
bir, 286. —- Od dr. št. 34 : J. Pau-lieh, 2275 ; F. Golob, 11Ï6. — Od dr. št. 38 : L. Zorko, 2444 ; J. Pe-trik, 872; J. Jerman, 1932. — Od dr. št. 40: Št. Crnkovič, 1838. —-Od dr. št. 44: F. Kukovič, 1058. — Od dr. št. 45: F. Stepanč'č, 2285; J. Miklavčič, 2372. — Od
Iz urada glavnega tajnika.
Leto 1911 se bliža svojemu koncu. Opozarjam torej cenjene u-radnike vseh krajevnih društev, da naj ne pozabijo na volitev novih društvenih odborov katere naj se vršč kot običajno, v mesecu decembru. Pri volitvah naj sc pazi da se voli brate, ki so v resnici zmožni tega posla, Voii naj se dobre, stanovitne uradnike, kateri tudi gotovo obdrže urad na vadno do konca leta. Pri večkrat nem menjavanju društvenih urad-nikov, posebno tajnikov kar se jako rado primeri, se navadno društvo zaplede v nered iz kate^ rega se potem težko izide. Stari društveni tajniki naj novo izvoljene v vseh zadevah natanko podučijo, posebno pa o izdelova-■njtu mesečnih poročil, kajti ta listina je najbolj važna od vseh druzih.
‘Nadalje naznanjam, da morajo po novem letu vsi blasrajniki krajevnih društev S. S. P. Zveze kiti pod bondiom ali varščino, ker to naša pravila zahtevajo. Glasom pravil znaša hond $100.00. Bond se lahko napravi pri vsakemu javnemu notarju, kateri imajo že v ta namen honde t-skane, treba jih je le izpolniti. Bond lahko no d piše vsak posestnik hiše ali pa lotov.
Glede volitve kandidatov za izpraznjeno porotnisko mesto, kakor razvidim, se ena društva za to stvar prav malo zanimajo, precejšnje števdo društev je še, ki sploh volila niso, dariravno so bi-
dr. št. 46: J. Movern. 1192. — Od s^uu .......... -	,,	,
dr. št. 49: Frančiška Urabič, 1207. lia obveščena pravočasno. Vsa do-
Otrok je zvrnil butaro na cesto, prijel je tujca za roko in je šel z njim. Njegov drobni obraz se ni smejal prej nikoli, zdaj se je smejal; njegove plahe oči se niso svetile prej nikoli, zdaj so se svetile.
In se je ozrl tujec po polju, bogato cvetočem, in je vprašal otroka.
“Čegavo je to polje?”
“Gospodovo.”
“Kdo ga orje, kdo seje tam in kdo žanje?”
“Mi orjemo in sejemo, gospod žanje, zakaj njegovo je polje!”
Ozrl se je tujec z dolgim, tihim pogledom po vsem polju, bogato cvetočem; na desno stran se je o-zrl in na levo; v njegovem pogledu pa je bila bridkost ; in kakor se je ozrl, so useknile vse bilke in zemlja je bila suha in nerodovitna.
In sta šla dalje.
Prišla jima je nasproti dolga vrsta ljudi; cule so imeli v rokah in so gledali v tla. Globoko so bili upognjeni, do pasu oprašeni. Moški in ženske, starci in otroci. Tudi otroci so bili tihi in so gledali v tla.
“Kam, ljudje božji?” je vprašal tujec.
Niso ustavili koraka, niso vzdignili glave; in vsi so zapeli žalostno romarsko pesem.
“V Ameriko, v obljubljeno de Želo, kruha iskat in zemlje in do-inovine!”	(
Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti; in kakor so ob čutili njegov pogled', so se jim nenadoma zjasnili obrazi, ki niso bili prej nikoli jasni in veseli.
“Odložite cule in pojdite z menoj!” je rekel tujec.
In takoj so vsi z^jmili cule na cesto in so šli za njim.
Prišli go v vas, tako temno in žalostno, kakor da jo je bil Bog sam zapustil. Lesene bajte, s slamo krite, ¿o visele ob klancih, str mele na procesijo s trudnimi o-
čmi. Na pragih so stali ljudje, tihi in upognjeni; črni molki so rožljali med koščenimi prsti.
“Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen naš delež in molitev!” “Odložite molke!” je rekel tujec. “Tudi svete podobe obrnite in žegnančke izpraznite in pojdite z menoj! ’ ’
Ljudje so vrgli molke na cesto, obrnili so v ¿id svete podobe, izpraznili so žegnančke in so šli za njim.
Dolga procesija je bila, dolgo so romali. Pa so prišli do velike črne hiše s črnimi okni; kladiva so pela, bobnela so železna kolesa; črn dim se je vil proti nebu; ni se dovil, vračal se je k zemlji, kakor Kajnova daritev.
“Kdo domuje v tej hiši?” je vprašal tujec.
In so mu odgovorili.
“Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma, ne zemlje, ne domovine. Njih delo domuje tam — sami domujejo v bridkosti!” Pogledal je tujec in hiša je vztrepetala. Odprla so se ogromna vrata; in prišli so iz temne veže in od vseh steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in žalostni; ko pa jih je osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali, radost je zardela v njih o-brazih, prijeli so se za roke in so šli za njim.
“Kam?” so vprašala usta.
Srce je slutilo, kam.
Tujec je šel pred njimi v dolgi rdeči halji, njegovi svetli lasje so vihrali v vetru.
Sli so in so prišli v kraj, ki ga Bog ni blagoslovil. Kakor v grob je bil pogreznjen; od vseh strani so strmele v grob visoke črne skale,
“Čegav je ta. kraj?” je vprašal
tujec.
“Gospodov!” je odgovoril o-trok. *
Ozrl se je tujec, na levo je pogledal z žalostnimi očmi in na desno; in tedaj so se nenadoma odprle koče, plaho skrite pod skalami. In iz koč so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih je bilo, počrnela je dolina,
“Odkod, ljudje božji?” je vprašal tujec.
“Izpod zemlje!” so odgovorili. “Črno zlato kopljemo pod zemljo; črno zlato za gospoda, črn kamen zase!”
Tujec jih je pogledal, nagnil je glavo in šli so za njim; lahek je bil njih korak, kakor nikoli poprej ; oči so gorele — v zmagoslavju že, nič več v kopmenju.
Šli so in dolga je bila procesija. Vila se je s hriba v hrib, iz doline v dolino. Pod senco te črne procesije, pod senco rdeče halje in svetlih vihrajočih las so čudežno umirala polja, veneli so travniki ; doline so se vzdigale, padali so hribi. Bogastvo, iz prekletstva vzklilo, se je vračalo v prekletstvo.
V klanec so šli, zmirom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor na dlani. Pred njimi se je svetila dolga rdeča halja, svetli lasje so goreli v solncu.
“Kam?”
Tujec ni odgovoril.
Obzorje je vse vzplamenelo, kakor pred tretjo uro nad Golgato; vzplamenal je na nebu križ, ki je segal s silnima rokama od izhoda do zahoda.
Tujee pa je stopil na hrib, nagnil je glavo in je zakril obraz; zakaj velika je bila bridkost v njegovem srcu.
“Ne ozrite se v prekletstvo in trohnobo, vsi vi tisoči in milijoni, ki ste koprneli z menoj! Vsi Vi ponižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je naš dan, pojte bozana in aleluja! Iz bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš križ — pojte mu bozana in aleluja!”
Šel je pred njimi, visok in lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani in razžaljeni, vsi zasužnjeni in obremenjeni.
Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za njim nad Sodomo strašna noč; sodbe noč in obsodbe.
Šli so za njim v zmagoslavje in radost; tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas!
K&k A* A	4
Slovensko Amer ihanski
Koledar
ZA LETO t9Ij
je i tšel ter je zelo zanimiv. Dobit je za 30C. s poštnino vred pri
“GLAS NARODA”
82Cnrtla-dt Street, New YrrV, ali pa: 8101 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O

SVOJI K SVOJIM!
m
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)

A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, VVidttič & Co.
1622 Arapahoe St .Denver, Colo-
SLOVENCI POSEČAJTE
»4
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor ti rano plzensko, Aaheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Flua vlaa I« smodite.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav® in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se doto* v gostilni
Johtj Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, m.
Telefon Canall439.

ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sobestev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tai.. 3989 MAIN
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstauovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cena,h.
JOHIM KLOFAT
631 BineIsland Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
ITALIJO
Zaroto proti španskemu ministrskemu predsedniku CanaJejasu
so odkrili v Madridu. Ministrski predsednik obljublja, da bo o zaroti obširno poročal v parlamentu
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nov. 1911).18.160 Ton
Caron ia..............80.000 Ion
Laconia (nov. 1918) ..18.000 Ton
Carmania..............80.000 Ton
Ogrsko-amerišk-d postrežfca IzNewYorka v Reko ia Trst skoz Gibraltar Genovo in PUpolj
Novi moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
O 4RPATHIA - 13.000 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd
Š. K. Cor. Denborn and Randolph Sta., Chicago or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 S». HALSTED ST.
oor. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
iMe io mMn on.
99
Glas Svobode
i Tof. Voicb op Libkbtt)
weekly
ibiished by M V. KONDA (El CO.
Vsak ve, kaj hočemo s tem po- na svet; sprejeti je moral tisto vedati. Delavci Amerike si mora-¡telo, katero je dobil; možgani in
109-1813 Loomls Street vhlcago. Illinois.
Subscription' $2 00 per yenr. Adrertisements on »greenieut
’rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
	in velja X AMERIKO:	
	
A EVROPO:	
za pol leta. .....	..,	tl .25
Nam-ov za dopisu is	POSlLJATVB JR
GLAS SVOBODE	
809-1813 LOO 1IS SIR.	CHICAGO, ILL
		—		
jo priboriti zahvalni dan; priboriti si morajo delo, priboriti si marajo boljše življenje in več u-godnosti. Ce hočemo, pravi A m gle-ž Hewegh, da nam bo prihod-njost lepša, da nam bo nam, delavcem, kruh in delo na razpolago, če hočemo, da bodo naši otroci pohajali v šole in ne zadu-ble tvornice, in da naši starci ne bodo več beračili, če hočemo vse to i se nam je nama- delavcem oprijeti edine rešitve: Socializma! Pod rdečo zastavo zasije delavcem šele pravi zahvalni dan!
NEVOŠČLJIVI SOCIALIZEM.
Pri spremembi bivaliSča prosimo naročnik A nam natančno naznanijo poleg Novega tud. tari naslov.
ZAHVALNI DAN IN DELAVCI AMERIKE.
SVOBODA IN DELO.
Svoboda je krasna beseda. V zgodovini se je vedno mnogo rabila, menda pa nikdar toliko v naših čas'h. Zaraditega bi bilo misliti, da so si vsaj tisti ljudje, ki jo največ izrekajo, na jasnem, kaj je početi s tem pojmom. Če bi se svoboda samo opevala, si ne bi bi-Lepo ime praznik Zahvalni dan, lo treba m,n0g0 beliti glave z njo. jako častljivo in vzvišeno. Vsak z;l]-aj pesnik ima tudi svobode, zadnji četrtek v mesecu novem- jda pretirava, da nadomešča kruto
brui se v Ameriki praznuje imenovani praznik, in to nad vse sijajno in pobožno. Cerkve vseh ver, temp-li vseh sekt, so polni |K) bežnega, zahvalujočega občinstva. — Vse prešinja ena misel in ista ra-
resnieo s fantazijami, ter da rabi pojme in besede po svojih umetniških besedah. Ali dočim so ravno najboljši pesniki prenehali tja-vendan deklamirati o svobodi in jo rabiti za opajanje namesto al-
dost: zahvala za vse prejeto in | ¿ohola, je v politični agitaciji in vžito, zahvala naravi in bogu za’v gospodarskem življenju “svo-vso srečo v delu, družini, prospe- boda” še vedno med najbolj pri-iu in nova priprošnja, da bi soln- ljubnimi gesli in ravno tukaj, kjer ce sijalo tudi tako dobrodelno pri- bi b-lo treba naj treznejše ga miš-
lodinje leto. Hiše božje so razsvet-
ljenja, se ljridstvo najbolj narko-
Ijene . . . Palače kapitalistov so tizira z besedami. Svoboda se na blesku zlata, električnih luč e in |enj strani prav tako zlorablja, ka-
pavilijonih in mize pogrnjene z najboljšimi jedili, najbolj izbranim pecivom in najbolj penečim 'šampajneem francoskega produkta .. . Darovi, ki so jih prejeli otroci bogatašev, trgovcev in u-Sadnikov, so presegali vsako slut-jnj-o in upanje v očetovo darežlji-vost, imamieno ljubezen, stricovo radodarnost . . .
Vsi ti oblagodarjeni stanovi se zahvalujejo; za njih je to v resnici dan zahvale.
Kako pa tebi, delavce v Ameriki? Boš posebno praznoval ta dan zahvale za vse dobrote, ki si jih prejel? Morebiti so ti naklonili bogovi vsega v izobilju prete-eno leto, da se tako namuizavaš, ko to čitaš? Veš morebiti, kaka mora biti Tvoja zahvala? Poslušajte nas, slovenski delavci Amerike, in šele potem se zahvalujte za prejete batine!
Zahvalni dam ni še postal dan delavcev. Za poseben razred, kapitalistični mu pravimo po socija-listično, je ta dan vstvarjen in zahvalen. Oni, kapitalsti, so ves produkt, vse bogatstvo, vse delavčevo delo spravili v svojo globoko malho, nikdar nenasito. — Pakt je to. Še večji fakt, da se delavci Amerike še ne spoznajo v humbugu, katerega jih je zapletel kapitalistični molo-h, ki je edini meden da spoštuje in moli nad zahvalnim dnem, on edini ga ima pravico vživati ih praznovati! Od elega leta nimajo delavci pokazati nič, toliko, da so prerodili sebe in svojo družino, in še to z vsem naporom. Oglejmo si dopise v Gl. Sv. ali v drugih listih, in ‘kaj zapazimo? Sama slaba delavska po-očila kot n. pr.: Delamo v tednu 3 dni; delamo samo en dan; v ■ovui št. 2 ne delajo nič; v naši naselbini je črno staparjev, ne svetujemo rojakom sem za delom hoditi; ne svetujemo rojakom sem za delo hoditi, domačih delavcev preveč; ne svetujemo . . i”
Pa pride banda črnosuiknežev in pravi: zahvalni dan je jutri; praznujmo ga! Pride od nasprotne strani avtomobilska reklama ki vabi site državljane v gledališče, saj je zahvalni dan, se spodobi tako! Pride nam v roko rumeno, kapitalistično časopisje, in nam opeva sladkosti zahvalnega lldne. prosperijo vse dežele, zadovoljstvo državljanov, mir in veselje v delavčevi hiši, ki se mu pod kapitalistično gardo tako iz-»rstno godi! Na vratih prodaja-.en so mastni in težki kapumi, sve-M. Tavno iz farme: vse za zahval-ui dlan. zs ljudi, ki imajo denar, ljudi, ki imajo hlapce, mnogo hlapcev, ki za nje garajo . . .
Na stotisoče ljudi bo na zahvalni dan jedlo na nepogrnjeni mizi, in v obupu «tegavalo roke po delu, kruhu . . . Zahvalni dan bo za te brezposelne, dan more, dan spoznanja, da delavci toliko časa «e ne bodo praznovali pravega za hvalnega dne, kolikor časa so še odvisni od -— kapitalizma.
2-
živei, in sluh in duh — vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega hotenja in brez njegove izbire. Stalni zakoni so uredili zemljo,' njegov dom, tla pod njegovimi nogami in streho nad njegovo glavo ; in kakor so po stalnih z-ako-n'h ustvarjeni drugi ljudje in u-rejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost vseh od prirode in vseh med seboj.
Ali človek, ki zalezuje s svojim študijem za naše smisle največja in najoddaljenejša solnca ter za naše oči najmanjše, z drobnogledom komaj vidne živalce, njih gibanje, njih pogoje, njih vzajemnost, človek, ki je dolga stoletja smatral sebe za središče in namen sveta, je posvetil razmeroma najmanj paznosti spoznavanju samega sebe, svojega življenja, njegovih pogojev in zakonov. A kar je znanost vendarle spoznala, j« v važnih delih še neporabljeno, na škodo človeškega rodu in njegove sreče.
Priroda, ki je dala človeku dar misli in spoznavanja in nad vse važni dar dela, mu je razkrila tisočere skrivnosti in razodela ne štete svoje postave. In kakor je napravila iz njega svoj stvor, ki se mora neizogibno ravnati po njenih zakonih, in mu je dala v njegovem okviru svobodo, da o-brača sebi v prid vse, kar more doseči. Majhna je ta svoboda in vendar velika. Ena najvažnejših njenih lastnosti pa je ta, da se spreminja. Lahko je manjša in večja, človek, ki je živel pred šti ristotisoč leti in ni poznal lastnosti apna, lana. železa, ni bil izda-lee tako svoboden kakor Grk, ki je znal izdelovati obleko in zidati hiše, oboroževati se z mečem in lokom, voziti se po suhem z vozom in po morju z ladjo. Ali daleč za ostaja njegova svoboda za svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke V svojo službo, okrajšal vse daljave, iznašel nova sredstva za svoje potrebe, omogočil izmenjavanje blaga preko vse zemlje, podaljšal svoj vid, shranil svoj glas za potomce in se dvignil v zrak.
Poraba prirodnh bogastev m poraba večnih zakonov v prid člo veštva se imenuje delo.
Absolutne svobode ni. Človek nima svobode, da bi ostal embryo in nima svobode, da bi ostal ve?S no živ. Izmed rojstva in smrti je tisoč in tisoč odvisnosti. Ali če jih ne more odpraviti, jih lahko ubla-
kor na drugi “nadzemeljske” skrivnosti. — Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotju pa je vendar oboje zelo sorodno: Oboje špekulira z najglobokejšim 'ljudskim hrepenenjem, z nezavedno, a vedno plamtečo, ne iz razsodnosti, temveč iz čuvstva izvirajočo željo po naj višji sreči. Svoboda je en izraz take zvrhane sreče, nebeška blaženost pa drugi.
Pustimo “življenje onkraj groba”, o katerem ne more živ krst povedati nič gotovega in s katerim nima politika nobenega na ravnega stika. Kaj je s svobodo ?
Ali je svoboda sama po sebi politično načelo? Ali more biti svo boda temelj ali cilj politike?
Priznavamo, da so to “sumljiva” vprašanja. Človeka »zadene ob njih kaj lahko očitanje, da je nazadnjak, sovražnik svobode, absolutist in kdo ve kaj še. Ali čisto | “ rahlja in olajSuje. Pogoj y0. slučajno so postali najvecji re- ^	^	fei
akcionarji, absolutisti in zatiralci svobode tisti, ki so največ govorili o svobodi ter vedno razvijali zastavo svobode. Proti “svobodnjakom” se mora svoboda dandanes ravno tako braniti, 'kakor proti pravim nazadnjakom in tiranom.
Svoboda ni nič absolutnega. — Absolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materialnem in ne v duševnem življenju. Povsod je odvisnost. Svetovi in svetovni sistemi so odvisni drug od drugega, vsi vzajemno. Zemlja je odvisna od velikegti solnca in od male lune. Vagabund komet, ki se klati po neizmernosti svetovja, ni niti trenotek prost; a kakor je sam odvisen od tisočerih teles, s katerimi ima oddaljene ali pa intimnejše stike, tako so v manjši meri odvisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnati, ki jih srečava.
Zakone te vsesplošne odvisnosti so učenjaki študirali in jih še dalje študirajo. Spoznavajoči te zakone, izračunavajo njih neizogibne posledice in nam jih napovedujejo. Preden se prikaže nebeški potepin najboljšemu dale-kogledu, že povedo zvezdoznanel, kdaj se pojavi na gotovem mestu.
Vsestranska odvisnost sega od največjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo zasledujejo teloskopi, spektralna analiza in računi V velikosti ; v komaj pojmljivo hite za njo in jo doganjajo mikroskopi. — Nekod med skrajnimi konci neskončnosti pa je človek in njegov rod. Del brezmejnega sveta je in že zato, ker je del, je tudi on odvisen. — Zakoni, ki ravnajo sukanje zemlje in Martovo pot, ki silijo solnce, da sveti in luno, da nam kaže vsako noč drugo lice, zakoni, po katerih so nastala svetovja in po katerih minevajo, so obudili tudi človeka in ga napravili takega kakršen je. Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prišel
je mogoča, je delo.
Ali tudi delo ni svoboda sama po sebi. Tudi "za delo veljajo zrn koni. Deloma so naim nedosežni, deloma so dani človeku v oblast. Da mo prinesejo največjo korst, jih mora spoznanje porabiti. Ker so zakoni dela ogromnemu številu ljudi še vedno večja uganka k a kor potovanje- meteornih rojev ali pa življenje infuzorij, je človeško delo anarhično. Čim bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem u-spešnejše bo: njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Nele z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organiza-eiio dela se zmanjšuje človeška odvisnost, to se pravi: Se povečava njegova svoboda.
Organizacija dela je cilj in naloga socializma. Politika svobode je socialistična politika.
Ne samo kaj, ampak tudi kako.
Kalifu Harumu Abrašidu se je sanjalo, da so mu izpadli vsi zobje. Svoje sanje si je dal razlagati od najmodrejših razkladaleev.
Prišel je prvi razlagalec sanj in je pričel jadikovati: “Veliki vla dar, hudo j«, hudo! Vsak zob, ki si ti je sanjalo, da si ga izgubil, pomeni smrt enega tvoj‘h najdražjih. Videl boš vse svoje drage, kako hirajo, kako umirajo nihče ne ostane pri tebi?
Kalif se je razjezil in je zauka zal. da se jih temu raizlagalcm našteje sto s palico.
Prišel pa je drugi razlagalec in zaklical veselo:	“Dobro zname-
nje, gospod! Allah je v svoji -modrosti in dobrotljivosti sklenil, da te ohrani naj-dalje pri življenju da boš preživel vse, ki so okrog tvojega prestola.
To je Kalifa zelo razveselilo zaukazal je, da se temu razlagalcu izplača 100 zlatnikov.
Oba raaglagalca sta v bistvu ‘sto povedala, a vendar kaka raiz-lika je v temu. kako je vsak pove dal.
Nešteta tisočletja se je borilo človeško pleme, da bi si olajšalo življenje, ki mu je bilo neprijazno od prvega začetka, ko se je pojavil na zemlji. Še danes opazujemo bedo nekulturnega življenja lahko pri takozvanih divjakih v Afriki, v oddaljenih krajih Amerike, na otokih Tihega oceana. In vendar vemo, da tudi to niso več pravi “divjaki”, temveč so se že povzpeli na stopnjo, ki je sicer nizka v primeri iz višino Angležev ali Francozov, vendar pa visoka v primeri z nekdanjimi prebivalci brlogov, ki so se komaj za silo razlikovali od gozdnih živali. Kaj si je človeštvo vse pridobilo v teh neštetih tisočletjih! Pravo božansko čuvstvo prešinja modernega človeka, če se ozre po sedanjem svetut, ki je ves iz-premenjen ne le po mehaničnem delovanju elementarnih sil temveč skoraj še bolj po njegovi lastni volji. Kajni bilo vse to življenje vekov u-stvarjanje?
Nekdaj je bila sama nevarnost Kamor se je človek obrn‘1, je prežala nanj. Hodila je po zemlji, skrivala se je pod zemljo, plavala je v zraku, dremala je v valovih, žarila se je v oblakih. Dandanes kroti človek sovražnike iz vseh svetovnih carstev in jih premaguje. V svoji varnosti si je napravil življenje udobno in prijetno, tako da so bili Homerjevi bogovi in Peronovi tovariši pravi reveži v primeri s sodobnim kulturnim človekom. Kaj je bilo domovanje vrh Olimpa in kaj je palača ame-rikanskega mil jard er ja, graščina kneza Švarcenberga ali pa le vila industrijskega velikaša? Pomiloval bi človek dvajsetega stoletja Palado Ateno in Apolona, če pogleda današnja vseučilišča in tehniške visoke šo-le, gledališča in glasbene zavode, knjižnice in iznajdi tel jsk e 1 ab o rat o r i j e.
Tudi razkošje si je poskrbel človek. Ko je imel v shrambi dovolj kruha in slanine, obleko na telesu in streho nad glavo, je zahteval od življenja tudi udobno sti in lepote. Ni mu bilo več dovolj, da ne more- dež -prodirati skozi strop in burja skozi stene, da ga plašč varuje mraza in da dobiva želodec neizogibni tribut. Oglasile so s« oči in ušesa in vsa čutila in človek je izpolnil tudi njihove zahteve. Pa se je navadil in vse, kar ima, mu je postalo potrebno. Zadoščene potrebe pa so bile vir novih potreb; v vsaki izpopolnitvi je bila nova želja in nov nagon.
Luksus pravijo temu, nekateri ponosno, drugi zaničljivo. Toda če je razlika med zverinskimi brlogom in indijanskim vigvamom, je med brlogom in kočo na stebrih sredi jezera še večja, mnogo mnogo večja pa med- brlogom in modernim salonom. Tudi luksus je dvignjeno življenje! higienična in okusna postelja, estetično urejena sob d;-umetniško izdelana posoda — vse to je tudi napredek.
Ali res je, -da niso vsi ljudje e-nak-o deležni pridobitev naše dobe. V palačah ne stanujejo vsi, Salonov nimajo vsi, svoj h sinov ne pošiljajo vsi na vseučilišča, tudi šampanjca ne pijo vsi. iVsled tega pa je nastala nevoščljivost. In ne-zavist je dobila, ime socializem.
Sovražniki tistih, ki se jim bolje godi kakor množici, se organizirajo in se imenujejo socialne demokrate. Blagostanje pa je znamenje kulture in socialisti, ki hočejo uničiti udobnost in blaginjo, ker je sami nimajo, so — sovražniki kulture . . .
. . . Tisočkrat smo slišali take argumente. In socialisti bi zaslužili, da jih iztrebi družba z ognjem in mečem, če — bi res imeli take namene, kakršne jim podtikajo. Aili če bi bili socialistični smotri taki, tedaj ne bi bilo socialne demokracije in število nje prista%v se ne bi množilo od dne do dne po vseh koncih in krajih sveta. Zakaj sama uničevalna misel nima take organizatorične-moči. Celo za agitacijsko sredstvo bi se dala zavist porabiti 'le kratek, jako kratek čas, trajno uspešna pa ne bi mogla biti.
V ljudskih množicah živi hrepenenje po boljšem življenju -prav tako kakor v duši kartelskega magnata ali plemenite grofice. — Ljudstvo ne zaničuje višjega znanja, ne sovraži lepote in udobnosti, temveč stremi samo naprej- in navzgor. In le zato, ker kaže socializem vsem ljudem pot do blagostanja, ki ga imajo dandanes le
nekateri, in preko tega do vedno bo-jšega in Višjega življenja, sio-svaja srca in množi svojo armado. Uničiti hoče socializem, kar ovira napredek ljudstva, napredek sam pa hoče pospeš.ti. Zakaj ljudstvo samo hoče napredovati gmotno in duševno. Le kdor ga vodi na tej poti, ima bodočnost. In zato je kljub obrekovanju, kljub p-odtikanju neresničnih namenov, kljub popaeevanju socializem bodočnost človeštva. “Zarja”.
PRESTOLONASLEDNIK.
V četrtek 9. nov. je imel nemški državni zbor kritično sejo in iz berolinske parlamentarne palače je padla temna senca preko vse Evrope. Maroeansk-o vprašanje, ki je dolgo grozilo svetovnemu •miru- kakor mitična pošast, je rešeno ; ali v tej rešitvi ni garancije za mir, temveč nova, morda št večja nevarnost. Kar se je že sedaj govorilo v izborniei, je večidel ostentativna provokacija, 'ki, postaja tem nevarnejša, ker je najbolj oč tne hujska,rije odobraval prestolonaslednik, kakor da -so bile izrečene naravnost v njegovem imenu. Danes, sicer poročajo, da je cesar Viljem zaradi tega ostro pokaral svojega sina, ali med tem je brzojav že naznanil besedilo Hertlingovega in Heyde-brandovega govora in aplavdira-nje prestolonaslednika Viljema v Pariz in London, in vtiska, ki ga je napravilo rožljanje s sabljo na Angleškem in Francoskem, ne bo izbrisalo cesarjevo svarilo.
Kancelar’ Bethman-n Hollwegje imel, kakor smo že poročali, -skrajno nesrečen dan. Zagovarjati je imel pogodbo s Francijo zaradi Maroka, a še preden je nastopil v parlamentu, so znamenja kazala, da bo njegovo stališče skrajno težavno. Načelnik kolonialnega urada Lindequist je že prej odstopil, češ da ne more maroške pogodbe take, kakršna je, zagovarjati v parlamentu. Potem je prišlo v javnost, da je prestolonaslednik s svojimi brati nasprotoval popustljivi politiki v maro-eanskem vprašanju. V časopisju je bila kritika pogodbe večinoma zelo neugodna. Vlada je vpričo vseh teh neugodnih -simptomov sklenila, da ne predloži pogodbe parlamentu na odobrenj-e, temveč le na znanje. Tako se je z neustavnim korakom rešila nevarnosti, da bi bil parlament odklonil pogodbo, ni pa mogla preprečiti uničujoče kritike, ki bo Bethman-nu v kratkem pokazala pot v pen-zijo in ki je razmerje Nemčije do Francije, zlasti pa do Anglije silno poostrila.
Nemški vladi se godi prav, to je gotovo. Ko je odposlala topni-čarko “Panther” v Agadir, je hotela žugati, potem pa se je morala korak za korakom umikati. Ali njena glavna napaka ni bila v retiriranju, temveč v žuganju. Bilo je blazno ogroževati mir Evrope zaradi maročanskega vprašanja; toda militaristične hujskače je spravila s tem v delirij. Ker pa ni imela moč', da bi res mobilizirala proti Angliji in proti Franciji in morda še na katero stran, je bila blamaža neizogibna. Nazadnje je morala prositi celo socialistično internacionalo, da bi posredovala in nastopila proti vojni.
Taka politika se je morala -končati s polomom in se je v resnici tako končala. Zadnjo -uro so zapustili kancelarja tudi konservativci, ki so bili vedno njegov najmočnejši steber in njihov govornik Heydebrand je nastopil proti vladi s tako silo, kakor da je imel govoriti proti socialnim demokratom. Njegov govor pa je bil tudi poln fanfar čez mejo. Grmel je tako, kakor da hoče nemudoma napovedati vojno Angliji in Franciji. “Ne živim v iluziji, da ne goji Francija več upanja na revanšo . . . Kar nam zavaruje mir, ni sporazum, temveč nemški meč in vlada, ki je vsak kip pripravljena porabiti ta meč . . .” Tak je bil ton njegovega govora, ki ga je napolnil z besnimi provokacijami in zaključil s patetično vojno grožnjo.
Kadar je govoril o meču: in kadar je žugal Angliji in Franciji, je pa prestolonaslednik aplavdi-ral v dvorni loži in se sklanjal tako, da ni mogla zbornica prezreti njegovega ploskanja.
Heydebrand in princ Viljem ne napravita vojne in ogromna večina nemškega naroda gotovo ne želi kakšne militaristične pusto -
lovščine. Ali kljub temu, da je prestolonaslednikova domišljija vse prevelika, so take očitne demonstracije v sedanjih časih nevarne in otežeavajo iskreno zbližan j e držav pogostom-a bolj kakor resni dogodki. Princ Viljem nima ustavne odgovornosti; to vedo v inozemstvu. Vedo pa tudi, da bo on danes ali jutri naslednik cesarja Viljema in politiko prestolonaslednikovo zasledujejo marsikod bolj pazno in skrbno, kakor politiko vladarjev.
Prvo posledico, ki jo bo imela nesrečna Be-thmannova diplomacija, je pa označ 1 vodja nacionalnih liberalcev Bassermann, ki je s poudarkom zahteval pomnoži-tev mornarice.
Do nemških državnozborskih volitev ni več daleč. Kar se zdaj sliši v zbornici, so deloma že volilni govori in spoznava se, s kakšnimi parolami pojdejo stranke v boj. Naloga, ki jo bo imela nemška soeial-na demokracija v tej borbi, je važna za Nemčijo in —• za Evropo.
DOPIS
Oregon City, O-reg. Uredništvo Gl. Sv.: —
Kar se dela tiče gre jako slabo in ne svetujem v naših krajih dela iskat. Delavcev je preveč, ki hodijo od tovarne do tovarne, ker ne morejo dobiti dela.
Vsaki dan sem pričakoval, ke-daj, odrinejo klerikalci z “bander. jem” d-gžja prosit, v soremstvu “častitega”, ali truc temu, dia niso šli, je pričelo deževati; (spro-sili so ga menda doma!)
Kar se pa zložnosti t’ee, ali napredka, pa še govorim ne. Imeli smo veselico dr. št. 34 S. S. P. Z., s katero se ne morem hvaliti, rečem le toliko, da si je katoliško društvo ob tej priliki pritisnilo pečat na čelo in katerega jim sam sv. oea ne -zbrišejo! Ako bodem primoran, bom celo stvar natančneje pisal. In tudi kar se tiče dopisovalca v Am. Slovencu, pride še vse na vrsto in to jako občutno. A potrpljenje!
Opozarjam vse člane dr. št. 34 S. S. P. Zveze, da sc vsi vdeleže prihodnje mesečne seje, dne 10. dec. t. 1. v dvorani M. W. of A., vogal 10. in Main St. ob 10 uri dopoludne. Na programu- volitev odbora za 1. 1912.
Pozdrav elanom in elanic-ani S. S. P. Zveze!
Peter Kurnik, preds.
Prebivalci Londona so se v zadnjih 50 letih več nego podvojili. Leta 1861. je imel London 3,222.-720 prebivalcev, a letos jih šteje po statičnih rezultatih 7,252.963.
OPOZARJAM
vse one rojake, ki mi kaj dolguje-' jo, da se najhitreje zglase na spodaj podpisanega. Mnenja sem, da je vsak svojega plačila vreden — nekaternikom pa to še ni znano, in predolgega čakanja sem se i jaz naveličal in želim torej, da se noben mojih dolžnikov ne huduje-. Če nastopim v slučaju nevrnitve, drogo pot.
John Kukar,
461 — 4. St. San Francisco, Cal.
ít. VOKOUN
Mil W. 18th St.. Chicago.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svaleice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301 Pripravljalnica dežnikov in pip.
Rojakom v San Francisco, Gal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Ca!
Telef. Dugtas 5049 Te ef. Home J 2436
Sloveasko Delavsko Podporno Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910
MAMISON, 1»E.\>SY1,VA^IA
GLAVNI ODtBOR:
PREODSOEfDINlIK: Joe. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsibuxg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
£LAŽ ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHO VNI ZDRAVNIK; i>H. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajnikn; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
O RAZVOJU ZEMLJE.
Znanstveniki imajo opraviti z raznimi spornimi vprašanji, za ktera so se čestokrat že bojevali in sicer ne le samo na podlagi znanosti, temveč v mnozih slučajih celo s silo. Obstoječe vede skušajo ostati pri svojem stališču in istodobno so nastala zopet nova mnenja, ktera so čestokrat spravila na dan nove resnice in odkrila stare zmote. Tako nastane vedno boj za novo naziranje.
Vse, kar nam je znanega o vprašanju, kako je nastala naša zemlja, smo dobili le potom duševne zmožnosti človeštva. Ono pa, kar se ne dobi na podlagi izkušenj. skušajo izvedeti raziskovalci na podlagi onega, kar je že znano in dokazano. Vendar pa raziskovalci nimajo na razpolago nikake takozvane šablone, po kte-ri bi zamogli nadaljevati s svojim pričetim delom, kajti vse njihovo delo je odvisno od zmožnosti njihovega razmišljevanja. Ker pa na svetu nimamo nikdar dvoje bitij ali dvoje organov jedne in iste vrste, potem je povsem naravno, da so mišljenja in razlaganja vedno medsebojno različna.
Ako več ljudi opazuje mesec, napravi slednji na vsakega drugačne vtise. Tako se kedo prepriča, da je meščeva velikost slična velikosti navadne karine čašice, dočini se zopet drugim mesec dozdeva večji ali pa manjši, oziroma vedno tako, kakoršen je vtis, kterega napravi mesec na dotič-nega opazovalca. Tudi količine in barve niso za vse ljudi jednake. Medtem, ko se nekterim ljudem dozdeva kak predmet kot pravilen krog, spoznajo zopet drugi, da je premer od zgoraj navzdol manjši, kakor od desne na levo. Zopet drugi ljudje zamorejo lož-je razločiti višino glasov, kakor njihovi tovariši. Tako imamo na svetu pastirje, kteri ločijo vsako pojedino svojo žival po njenem glasn, dočim zopet drugi pastirji, kljub temu, da se trudijo, tega nikdar ne morejo doseči. Ravno tako je du.h in okus pri različnih ljudeh tudi mišljenje vedno različno in Vsled tega se ni čuditi, da so tudi na znanstvenem polju nastale dokaj različne teorije.
Vsem nam se na primer dozdeva mesec kot svetla plošča. Ako se pa poslužimo povsem navadnega daljnogleda, se takoj prepričamo, da je mesec navadna krog-lja. Ako pa mesec z boljšim dalj-novidom še nekoliko povečamo, se takoj osvedoe’;mo o onem, 'kar se nas je že v rani mladosti pod-nčevalo, namreč, da je mesec gorat. Ako pa hočemo dognati, kolik je premer meseca, do tega prepričanja ne moremo priti tudi s pomočjo največjega teleskopa. A-ko hočemo njegovo velikost dognati, potem moramo najpreje vedeti, kako vpliva razdalja na naš takozvani vidokrog. Ko se je tekom časa vse to »krajno natančno dognalo, se je zamogla dognati tudi dolžina meščevega premera.
Kot merilo za oddaljene predmet ?e rabi takozvani krogov kot ali četrti del navadnega pra-| vilnega kroga; krog se deli v 360 ! stopinj. Pri krogu, čegar polumer znaša deset palcev, meri krogov : kot jedne stopinje šestino palca. 1 Do oddaljenosti mesca se krogov . kot jedne stopinje razširi skoraj do dvojnega premera mesca. Ako potem stopinjo razdelimo v šestdeset takozvanih minut in minuto zopet v šestdeset takozvanih se-
kund, potem meri v oni daljavi vsaka teh sekund po jedno Tsm-ljepisno miljo. Ker pa znaša mera dozdevne meščeve plošče 31 minut in 19 sekund, izvajati je iz tega, da meri pravi mescev premer 469 zemljepisnih, ali pa 2160 angleških milj. Tu navedene številke seveda niso matematično natančne, kajti namen zgoraj-šnj'h vrstic je le pokazati način merjenja.
Kakor hitro se pa to dožene, je dokazano znanje tudi pri kraju in od te točke dalje se prieno teorije. Oni ljudje, ki trdijo, da je na mescu saj rastlinsko življenje, podpirajo svojo teorijo s tem, ker mislijo, da so na meseu videli zelenkaste pokrajine. Zopet oni pa, ki se naslanjajo na fizikalične zakone in ki so vsled tega mnenja, da je mesec pokrit z večnim ledom in snegom, vidijo na njem le belo barvo. Takozvani meščevi kraterji ali odprtine vulkanov, gorovja in drugo, je za opazovalca dokaj zanimivo, vendar je pa treba vse to prepustiti raziskovalcem, ki so v tem zvedenci, kajti najpreje se je treba baviti z nebeškim telesom, koje nam je v vsakem pogledu izdatno bližje, kakor mesec, namreč z našo zemljo.
Naše bivališče, oziroma planet, na kterem prebivamo, je tak, da so se vsled njegove kakovosti že v najstarejši zgodovini ljudje prepirali in sicer ravno tako, kakor se prepirajo dandanašnji. Da so ljudje tedaj, ko so bili še na takozvani živalski stopinji, zemljo opaževali le iz onega stališča, kakoršna je bila zemlja v njihovi bližini, je samoumevno. Njim je bilo le znano, da žive na plošči, na kteri je kopna zemlja in voda, doline in gore. Kje je pričetek te plošče in kje se konča, oziroma kako obliko ima, ¡po tem ljudje v svoji živalski dobi niso zamogli povpraševati. Človek si je v oni ¡davni dobi prilaščal vedno le ono, j kar je potreboval za življenje, in |.je živel v splošnem tako, kakor žive vse druge živali, med kterimi je bil najpametnejši, tako, da si je tekom časa napravil posamezne besede, s kterimi je označeval posamezne predmete in nabavil takozvano orodje, s kterim je sebe branil pred močnejšimi živalmi. Le počasi so ljudje napredovali in si nabavili vedno boljša sredstva za dobavo svojih živil. Da bi pa kaj preiskovali, za to v davnih dobah človeško mišljenje šp ni bilo razvito, kajti razvoj možgan do sedanje stopinje je potreboval tisočletja in tisočletja.
Minulo je brezdvomno na tisoče let, ,ptedno je človeštvo tako napredovalo, da je zamoglo premišljevati o svoji najbližji okolici. In tudi potem je minula dolga doba, predno je zamoglo človeštvo rešiti tedanjo uganjko o kakovosti zemlje. Medtem, ko so bili že v klasičnem starem veku ljudje prepričani, da je naša zemlja navadna kroglja, se je ves ta napredek v temnem srednjem veku zatrl in pričelo se je učiti zopet, kakor v dobi divjaštva, da je zemlja navadna plošča. Temne moči in njihovi pristaši so vedno skrbeli za to, da ostane človeštvo v neznanju, kar se še* dandanašnji, zlasti med našim slovenskim narodom, skuša.
Odkar je Kopernik v 16. stoletju dognal dejstva o solnčnem sistemu, sledilo je potem jedno odkritje drugemu in tako je postajal boj za znanstveno resnico
vedno večji. } kakovosti zemljo zamoglo se je potom znanosti dognati le ono, kar se je zamoglo proučiti na podlagi onih zemskih plasti, ktere je sploh mogoče o» paževati. Vse te plasti so pa tako-rekoč navadno zemsko površje, kajti one segajo v tako neznatno globočino v primeru z zemljo, da se jih ne more smatrati za globočino. Kaka je toraj zemlja v svojih notranjih plasteh, še vedno ni človeštvu poznano in vsled tega se učenjaki še vedno prepirajo. O notranjosti zemlje se . da toraj le sklepati, in sicer na podlagi o-nega, kar nam je že znano.
Da je zemlja slična kroglji, da kroži krog solnea in da dobiva od solnea svetlobo in toploto, je dokazana stvar. Tudi velikost naše zemlje, gostost njene tvarine, kakor tudi njena masa je dokaj natančno dognana. Z ozirom na go-šeobo, oziroma na špecif čno težo nadkriljuje zemlja vodo 5 3—5-krat. Zemlja je toraj tako težka, kakor 5 3—5 ravno tako velikih krogelj iz vode; tudi nam je znano, da tehta zemlja približno šest tisoč trilijonov ton (okroglo število). Volumen naše zemlje, oziroma njena vsebina znaša 2650 kubičnih zemljepisnih milj, oziroma bilijon kubičnih kilometrov, ako računamo po evropski meri. Dasiravno si na podlagi tako velikanskih številk ne zamoremo predstavljati naše zemlje, imamo vendarle na razpolago sredstva, potom kter h si zamoremo s pomočjo računov in primerjanja predstavljati nektera vprašanja, ko.ja še vedno niso definitivno rešena.
Iv tem vprašanjain pa spala še vedno kakovost notranjosti naše zemlje. Dasiravno se stara teorija, glasom ktere obstoji notranjost zemlje iz vroče stopljene mase, tu pa tam oporeka, ker je kaj t.aeego nemogoče, se o tem v ne-kterih knjigah še vedno razpravlja kot o kakem davno dokazanem dejstvu. Raziskovalce se mora v svojem izvajanju vedno ravnati na podlagi dejstev in kot taka je smatrati pred vsem: ognjenike ali vulkane, kteri bruhajo svojo lavo iz notranjih prostorom zemlje. Učenjak je imenoval vulkane ventile naše zemlje in trdi, da vulkanizem ni nič druzega, kakor “reakcija notranjega tekočega dela zemlje proti oksidirani in vsled zunanjega hlada utrjeni zemski ,površ’ni”. Ker je tako trdil baš Humboldt, veljala je njegova trditev za izredno duhovito in pametno. Nam se pa dozdeva, da taka trditev ni niti duhovita niti pametna. Ako bi slavni mož preiskoval stvar mesto z lepimi trditvami, raje s številkami, potem bi napravil znanstvu mnogo večjo uslugo. In vsled tega naj skušamo na tem mestu rabiti številke kot dokaz, kajti številke o-bičajno največ dokažejo.
Glasom Humboldtove trditve n mamo na zemlji kakih 250 vulkanov, kteri še vedno delujejo. Odprtine vulkanov imajo različne premere, toda večina teh premerov ne meri niti tisoč čevljev. Le nekteri kraterji ali odprtine so izdatno večji —• na njihovi površini. Ime krater prihaja iz grškega in pomenja toliko, kakor v slo venskem “čaša”. Nektere teh odprtin so zgoraj široke, dočim so zopet druge na površju navpične in postanejo v večji globočini ožje. Ako cenimo širino kraterja, ki seza v velike globočine, na 100 čevljev, je to gotovo izdatno preveč. Da’pa P° možnosti omogočimo Humboldtovo teorijo, vzemimo navede m velikost in poleg tega inu da-mo na razpolago še petdeset vulkanov, tako, da računamo s 300 ognjeniki. Ako si vse kraterje teh tristo vulkanov predstavljamo kot jedno jedino odprtino, potem bi meril takozvani ventil naše zemlje 1730 čevljev v premeru, oziroma ta odprtina bi merila 2 milijona 300.000 štirija-škib čevljev. Te številke so sicer dokaj velike, toda v primeru z velikostjo zemlje so jednake ničli. Taka odprtina bi toraj mer la 250. del geografične štirijaške milje, dočim meri zemsko površje devet milijonov takih štirijaških milj.
Ako si predstavljamo parni kotel, čegar dno, pod kterim se kuri. bi merilo 10,000 štirijaških čevljev, potem bi merili ventili tega kotla v primeri z Humboldtovimi ventili naše zemlje jedva dvatisoči del jednega jedinega štirijaškega palea. Ker pa delujejo vulkani Običajno le po dolz;‘h presledkih, potem bi moral mali,
oziroma nevidni ventil omenjenega parnega kotla vsaki dan le po pet oziroma deset minut delovati. — To zadostuje v popolni dokaz, da trditev o zemskih ventilih ne more biti pravdna in sedaj se v krogih znanstvenikov % resnici več resno ne vpošteva, Le staromodni časnikarji in ravno take solske knjige še vedno uče to staro vulkansko teorijo. Moderni geologi so pa mnenja, da je iskati izvor delovanja vulkanov v gorenjih plasteh zemlje in sicer v glo-boč ni, ki ne meri več, kakor 10,-OOO čevljev. Oni geologi, ki še verjamejo na notranji zemski o-genj, so mnenja, da se pričenja delavnost vulkanov v gotovem delu gornjih zemskih plasti, kteri tvorijo le jedno sedemnajstinko takozvane strjene zemske^ skorje.
Pristaši stare teorije imajo pa še jeden dokaz o notranjem zem-skem ognju in ta dokaz se nekako tako glasi: Vročina v zemlji postaja vedno hujša, č m globokej-še se pride, oziroma to velja saj za one globočine, ktere so se do-sedaj dosegle. Tako je na primer dognano, da je toplota pri vsakih 103 čevljev globočine za jedno stopinjo (Celzija) večja. Na podlagi tega dejstva se seveda lahko izvaja, da mora v globočini 32 angleških milj, oziroma sedem zemljepisnih milj, vladati vroč na, pri kteri morajo biti vse snovi, iz kterih obstoji zemlja, stopljene. Konec prihodnjič.
Vojna v pesku.
"Prvi dan tripolitanskega voj¡-nega pohoda bo ostal v neizbrisnem spominu mladim italijanskim vojakom, ki so jih bili prvokrat poslali v puščavo in so tu spoznali ovire in pomankanja, ki jih še čakajo”. S temi besedami prične tripoliški angleški korespondent Percival Phillips nad vse zanimivo opisovanje nenavadnih razmer, ki morajo v njih italijanski vojaki izpolnjevati svojo dolžnost v pesku velike puščave. Gornji opis se nanaša na majhen pohod italijanskih vojakov iz Tripolisa v notranjost dežele. Phillips opisuje nenavadno vročino, ki je mučila Italijane ter jim povzročala silno žejo. Kr^jj tega so jih nadlegovali neštevilni komarji. Kaj šele bo, a-ko bodo morali vojaki tedne in tedne bivati in se bojevati v žareči puščavi, kjer bo primanjkovalo vode in ne bo nikakega varstva pred žgočimi žarki afriškega solnea! človeka obide tesnoba, a-ko pomisli, koliko žrtev bodo zahtevale že te neugodne razmere med italijanskim vojaštvom. Phillips slika nato drug prizor. “Videl sem častnike, ki so željno pili iz javnega vodnjaka sredi množice Arabcev, videl sem' vojake, ki so jedli takoj po izkrcanju sirovo sadje in pili ledeno mrzlo pivo, ne da bi zdravstvena oblast vojake svarila. Sijajno izvežbano moštvo in disciplina nista nikako obrambno sredstvo' pred kužnimi kalmi te nezdrave obali. Nekateri vojaki so polegli popolnoma utrujeni pod senčnate palme. Ko so izkopali štiri čevlje globoke prekope, je večina skušala z lastnimi suknjiči in palmovimi listi obvarovati to mesto solnene pripeke. Šest korakov dalje —- pa sem v puščavi. Kalrih 800 metrov pred mano je zasedlo sredi žarega peska devet italijanskih vojakov grič, odkoder je pogled daleč proti jugu. Prazne turške torbice za patrane so razstlane naokoli in pričajo o zadnjem tur. napadu. Tu je raz-st.lana tudi kuhinjska priprava in še marsikaj drugega, kar nas spominja na turško taborišče, ki so ga bili Turki tu postavali, potem ko so zapustili mesto. Pogled na to prazno mrtvo pustinjo morau-gasniti sleherno navdušenje v našemi sren. Kamor seže pogled, povsod same gole, belo odsevajoče peščene proge, ki jih vetertupa-tam dvigne in zopet zniža. Daleč na obzorju žari škrlatasta lisa, ki se ti zdi kakor oblak, to je daljno Gariansko pogorje in za njim se širi v nedogled velika puščava. V peščeni brazdi na hribčkovem grebenu žde vojaki v svojih težkih zapetih suknjičih in strme na to sliko brezupnosti. Nikjer ue o-pazimo drevesa, nikjer zelene lise. Samo na jugovzhodu zazremo veliko belo poslopje, kjer so skušali Turki ustanovni poljedelsko šolo za Arabce. Toda vse je bilo odvisno od artezijskega studenca in ta se je posušil. Nekje ne meji tega mrtvega obzorja pa so Turki, ki rajše klubujejo neusmiljeno žgočemu solncu 'kakor da bi se ud ali ...”
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO* OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

Aï
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
M. Washington 9. dec. 1911
Oceania 27. decembra 19» 1
-Mimiki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanu?« Uush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanih najbl.zja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba ? občuje v SLOVENSKEM JEZIKU	J
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
New York, N. Y.
m

riw—-ÎÇiSj.,


W.SZYMANSKI
TRGOVEC S R tZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue I slani A ve., Chicago
TELEFON CANAL9S5.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
A*o hočeš zažnje mode, največjo izbiro in naj-nižjs cene
v deških in moških oblekah in površnih sukniah,
obišči
HING<£
Vogli Slu 1:U Ami ii 13ta niti.
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nede jo dopoludne.
Moške ob ede iti suknje od $5 00 do 25 00.
Deškcfobteke In suknje ol $2 00 do 15.00
0'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
e
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, III. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—8. popoludne.
od 6. -3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0
0
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
h
g LAOER | MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretj« ga razreda d« bivajo brez plačno hran na parnikih družbe. Snažn postelje, vint dobro hrano i razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi
La Provence----.... .30 000 HP La Lorraine...
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.....
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče >7 Iirtb SLer vmib ntl St., New York ci
PARNIKI OD PLU 16JO VSAK ČETRTEK.
Glavnizatopna 19 3Ute St. Nîv Y tr k.	/4 VUJIČE W. KOZM1NS
glavni zastopnik za zapsd, na 13» N. Dearborn St. Chicago, ]
22.000	I
20.000	I
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1J19 So. Sentie Ave., Chicago, III
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji. uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevitno zahval in pripoznanj Jamči i* pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščl#-Pišite v svojem Jeziku za vzorce in cenik
Vrbasova prodajalna umetnin,
DOPISI.
“Škof proti župniku” in afera pri dr. sv. Lovrenca št. 63
K.	S. K. J. — enaka.
Collinwood, O.
Cenj. ured. Glas Svobode: —
Ko čitam krasno razpravo Škof proti župniku v Glas Svobode izpod peresa pisatelja Pavla Svetlina iz Ljubljane, se me nehote pojavi slutnja, da se je častitemu žuipniku ¿Bercetu godila ravno taka 'krivica, kakor meni pri društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jednote. Upam, da mi nihče cenj. čitateljev ne ho zameril, ako tudi sam podam danes zadnjič v javnost vsa podla sredstva, katerih so se posluževali proti meni trije hujskači pri gori imenovanem •društvu. Ker ne vem, če so njih imena vsem že znana ali ne, jih tu šeenkrat pribijem: Anton Marinčič, Andrej Slak in Ivan Šušteršič. Ti trije so bili v moji afe ri vodniki, hujskači in lažniki, proti meni in moji soprogi. Tz zad njega mojega dopisa mora bili vsakemu znano, kake laži so pošiljali na gl. odbor v Joliet, da no čem plačevati asesmenta itd., itd. Bilo jih je nekaj pri društvu, ki •so dobro vedeli, da se meni godi ■krivica, le žal da se ni smel nihče v moj prid oglasiti, in če se j.e kateri izmed n j !h oglasil, so ga takoj hujskači nagnali in mu obljubili brco v/, društva in dvorane. Lepa svoboda! Tajne seje so se točno vršile v saloonu pri A. Marinčiču. Ugibalo se je, kam se naj obrnejo na pomoč in podali so se do CJevelandčana J., ki jim je drage volje pomagal kak dopis zoper mene i mojo ženo vkup spraviti, ali jim kaj drugega svetoval. To je izpovedal sam I. Šušteršič. Po nekaj mesecih so pa dobili še enega pomagača — Rev.
! Lauriča, ki se jih je tudi usmilil. Andrej Slak in Lepi Tone sta se ; neprestano hodila jokat v farovž in prosila pomoči svojim lažem, i Dobro so pa tudi vedeli, da imam tudi sam pr’jatelje. Napotili so se - v hiše mojih prijateljev, da naju ; naj izženo, mene in ženo namreč, če prideva v njihove hiše na obisk.
Tega sredstva bi se po mojih mislih ne poslu žila nobena še tako slaba ženska, kferega se je pa Andrej Slak Go. Seveda ni nič dosegel, ker že predobro poznajo njegovo hinavščino. Ni li to nesramno lopovstvo, katerega se poslužujejo nekteri katoliški bratje? I Na sejah so imeli le imenova-' hi trije besedo in njih podrepniki. Kadar mi je gl. tajnik pisal, da naj/ nesem plačat ases. sam, sem to tudi storil, nato je rekel A. Marinčič: “Alko prekličeš v treh slov. časopisih kar si pisal v Am. Slovencu, si lahko še član drnšt. in Jednote.” Ker nisem i-mel vzroka, tudi nisem obljubil. Rekel je naj zapustim dvorano, vstal in ko sem šel proti vratom, •naglo skočita dva nahujskaša k meni, Fortuna in An. Zabrekovee, me prijela, in mi zagrozila da če ne bom šel, me vržejo ven. Toše je zgodilo v katol. društvu Lovrenca svetega! Drugi mesec sem ases. poslal po M. P. in I. Šušteršič- je rekel, če še kedo prinese ases. za Lokarja — bode kazno van za dolar! To je sedajni tret ji tajnik, kateri kaže svojo robo po saloonih, 'zakar jo je izvrstno skupil po nosu. Pa to ni bilo še vse. Začeli so prositi člane naj se podpišejo, d$i pošljejo te podpise ■na gl. urad v Joliet. Podpisala je veščina njih a n’ti pičice niso vedeli, kaj so podpisali. Andrej Slak je tudi odgovarjal rojake, naj ne : pristopajo k temii dirušt. in Jed.
' češ da bo- Jednota kratkem Razpadla, ker toliko tisočakov dolguje ušmrtnine?! Kakor hitro so pa naju spravili ven, leta] jo ta zvi-tec Slak od hiše do h'še in prosil rojake, naj pristopijo k imenovanemu društvu, ser se je hotel s tem gl. odboru prilizniti; kolikor mi je znano, je dobil kakih 10 članov in članic.
.... Kolikor mi niso ti hinavci pri tem društvu zamogli škodovati, potrudili so še drugje, namreč pri dr. sv. Barbara št. 33 spadajoče v Fe rest Oity. Dva izmed njih sta bila tpdi člana omenjenega društva, nakar je še Andrej Slak k njemu pristopil in napr-am Šč. se je izraz‘1, da je samo radi tega pristopil še k omenjenemu društvu, “da bo Lokarja fiksal.” Že prvo sejo je porabil to priliko ter na vse pritege lagal in prosil, naj mi odtegnem podporo češ, da me ,je on “videl” čez uro sedemkrat (!) zunaj. Ko je to And. Slak go-
voril, je grozovito lagal, a zgodilo se je le po njegovem! I. Šušteršič, ki je -pri omenjenem društvu tajnik, mi je v resnici podporo 7 dolarjev odtrgal. Danes ravnota-ko še prisegam- na svojo čast, da nisem bil niti enkrat “čez uro zunaj” v svoji bolezni.
V svoji bolezni sem se držal strogo po pravilih, jako strogo, ker sem vedel, da imenovana dva pazita na vsako najmanjšo mojo kretnjo. Vedel sem, da iščejo, kako bi me ujeli, da bi me zašili in očrnili pred gl. odb., zato je ta napad na me bil toliko bolj nesra men.
Kmalu po tern so sklicali izvan-redno sejo in poslali enega moža pome. Ker sem pa obljubil, da ne prestopim več praga pri omenjenem društvu, sem to povabilo odklonil. Sedaj so isti odborniki nekaj stuhta-li, -podpisali in pritisnili društveni pečat in pismo odposlali gl. predsedniku v Forest Ci-ty, Pa. s pripombo, da so me zasačili v bolezni — pri delu. Ni so li to lažniki, obrekovalci in še kaj več?! Bili so mi nevošljivi tistih par centov podpore!
Cenj. cit. in čitateljice pa naj vedo, da se je vsa ta barabija zgodila pri katoliškem društvu, spadajoče k katoliški jednoti. — Sram in srd me je, če pomislim, da sam: sedem dolgih let plačeval denar, se trudil in delal >za društvo in Jednoto — za plačilo pa prejel —
Dobro ste me izrabili in sramota Vam. Rojake pa, ki nameravajo pristopiti k društvu, p-a opozarjam. da se pazijo pred društvi, kjer imajo taki šufti prvo besedo in “vlado”, kot je slučaj bil z menoj pri dr. sv. Lovrenca. S tem naj ta žalostna afera konča. Glas Svobode se zakvalujem, da je dal prostor za pravično in sveto stvar, da se svetu pokaže, kako so člani pri raznih društvih “svobodni”. Ako bi pa kateri i-menovanih zahteval preklic, kar ste že večkrat zahtevali od mene, sem vam pripravljen vstreči, pa kako? to je moja reč.
John Lokar, 6020 Holmes ave.,
Collimvood, O.
Elizabeth, Pa. Cenjeno uredništvo: —
Priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Glas Svobode.
Nisem še čital nobenega dopisa iz te naselbine in tudi sam nimam kaji posebnega 'za poročati. Tu nas je malo Slovencev, samo šest slovenskih družin in nekaj samcev. Vposleni smo vsi v premogokopu; tu sta dva premogokopa in dela se vsaki dan, vendar ne svetujem rojakom sam: za delom hoditi ker se -delo težko dobi. Tu pošlem dolar za polletno naročnino za prihodnje leto. Tudi opozarjam rojaka G. J. J. na Claridge naj pusti mene pri miru in ga vprašam, zakaj poštenim ljudem čast krade. Ne vem, ali to -dela v pijanosti ali iz zdražbarije.
Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike!
Frank Dragar.
slim, da se niti eden od 250 mož ne more pohvaliti, da dobro zasluži, ker delamo tako, kakor narava hočd. Če je mraz, delamo s polno paro, kakorhitro pa solnce posije, so pa gvampeži ob vsa naročila in zato ne -svetujem rojakom sem za delom hoditi. Nekdo iz Colorado City je pisal, da delamo vsak dan v tednu, drugih pa ni videl, ki slabo delajo in še slabše zaslužijo! Da je pa Mežnar je-vemn iz Colorado City vse tako dober zaslužek in dobro delo, ni čuda. Pa te že še -spovemo !
Naročnik.
Ravensdale, Wash. Cenj. uredništvo: —
Naj 'tnalo opišem našo lepo naselbino.
Delamo precej slabo in ne svetujem krajanom tu sem dela iskati. Delamo k večjemu 2—3 dni v tednu.
Društev imamo tri, ki dobro napredujejo, ker nas je veliko Slovencev. Cerkve nimamo pa nobene ! Nekateri so pa tako za cerkev vneti, da bi raje v nji čepeli, kot na delo bodili!
Frank Arko.
Somerset, Colo. Glas Svobode: —
Iz vseh krajev se č’tajo pogo-stoma dopisi, iz Sonnerset. Colo., Pa le nobenega!
Tukaj res spimo spanje pravičnega in kar se “napredka” tiče smo še daleč zadej; kar se pa kake organizacije delavcev tiče, p-a tukaj še za misliti ni. Naši rojaki, ne vsi, mislijo samo na par stotakov prihranka, in hajd čez lužo nazaj!
Kar se dela tiče, delamo redno vsaki d-an. Kompanisti nam lahko dajejo delo vsaki dan, ker premog za slepo ceno dobivajo izpod zemlje, a ,mi ne vidimo tega. Imamo tudi kompanijsko prodajalno v kateri moramo za drag denar kupovati živila, hočeš nočeš.
V društvenem oziru smo preskrbljeni z enim društvom, spada k S. S. P. Zvezi. Moram pa tudi tukaj resnico povedati! Nas je o-koli sedemdeset Slovencev v tej naselbini, zavarovanih pa le peščica, vsi drugi rojaki so brez v«a-kesra društva. Pristopajte vendar k društvu, v svoj prid in dobiček, dokler ni prepozno!
Pozdravlja vse!
Naročnik.
Curtis, Colo.
Dragi urednik: —
Tukaj je šest prertiogovih ro vov. ki so oddalj-eni štiri miUe od Kolorado Sorir^s, ’n v katerih je uposlenib do 250 mož. Toda mi
Yale, Kans.
G. urednik: —
Delavske razmere so se obrnile malo na boljše, a za pohvalit se ni preveč, ker danes lahko delaš 9 dni v tednu (!) pa še ne moreš tako živeti, kakor je bilo to mogoče pet let nazaj. Draginja je tolika, da še samci komaj izhajajo, kako naj pa dela oženjeni -družinski oče. P-a potolažimo se malo, -saj ne bode vedno tako, kajti ljudem so se izačele oči odpirati. — Strokovne organizacije, socijali-zem, so reči, ki pridejo v poštev kmalu. Tukajšnjim delavcem, ki spadajo U. M. W. A. toplo priporočam za volitve 12. dec. gedajne-ga predsednika Aleksandra Haut, da ga volijo, ker on je mož, ki ga zaman skušajo podkupiti premo-garski baroni in njegovi boji in delo za premogarje, so pokazali, kdo je v resnici delavski prijatelj. Da bi se ga rado spravilo stran, je znana reč; v mestu Frontenac “rona” še druga oseba za to mesto, in ki je tudi razposlal tiskovine v angleškem in italijanskem jeziku med delavce; slišal sem tudi, da je razposlal nemške in slovenske plakate, da njega volijo.
teh plakatih predbaciva staremu predsedniku, koliko potroši za vožnje itd.. Tega pa nov kandidat ne pove, da je v teh petih letih naraslo šeenkrat toliko podružnic in je torej šeenkrat toliko dela m stroškov. Tudi govori, da j-e Lil dosedajnni predsednik kriv, da je bilo delo suspendirano iza pol leta. To je podla laž, ker vsakdo ve, da je bilo pomanjkanje dela v Illinois, Ohio in Pennsylvania državi. Je bil tega tudi naš okrajni predsednik kriv?!
Lahko si mislimo da človek, ki pošilja na urade take laži, je gotovo v zvezi s kapitalisti in prepričan sem, da ga ni boljšega moža in predsednika za naš okraj, kakor A. Haut, in ga torej tudi vsi Slovenci volimo, ker oni prvi gleda samo nato, kako bi na delavske stroške dobro živel in dober urad dobil — Haut pa zato, kako bi za nas delavce kaj korist nega napravil.
Naj še omenim, da je b:l dotič-ni obrekovalec že trikrat boss, po tem vedo zavedni delavci, za koga se gre. Delavci slovenski 14. distrikta vsi na volišče 12. t. m. in oddaite svoje glasove za Alek sandra Haut!
Kar se tiče druzih stvari, je tudi vse bolj postarem. V društvenem oz’ru dobro napredujemo, posebno S. S. P. Zveza se je sedaj pričela prav lepo razvijati. Priporočam jo tegadelj vsakemu Slovencu in Slovanu, da postane nje elan. Tisti, ki niso v nobenem društvu, naj pristopijo k naši Zvezi, in ne bo jim žal.
Pozdrav rojakom, posebno članom S. S' P. Zveze!
Yelski zavedni premogar.
Staremu prijatelju, ki se je v dolg:h letih ižkazal, je treba o-hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva. ampak nai si preskrbi takoj pristni “Pain Esneller”. Naj se drgne ž njim krepko po vratu, pr-®ih ter stoualih in takoj ho dobro. Paip Expeller se lahko dobi v A ■meriki po vs^h lekarnah -za 25 centov steklenica. Treba pa je pa-’iri. da se dobi pridnega z varstveno znamko s sidrom.
portretov, podob in okvirov, razne drage malenkosti in ženitovaniski certifikati. Razglednice-NIZKE GENE.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V-taKct Knjižica je -Čredna .JSIO.oo -OsaKemu bolnemu člo*)eKfx
Mi želimo, da vsaki bolni člo - k piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona kn ižica s.etuje v poljudnem je*iku, kako da ee dora vpešao zdra'i: Sifilis ali zastrupiiena kri slab tni ži-ot, zgubitsk mo'i, re matizem in trganje v 1,osteh, sp-lne bolezni, kakor tudi boieuii v želodcu n. vranci, led icsh in v mehurju. Ako s:e 7gub.li rado in ako am pr seda zabadav ofnsr dajati, tako pilite . o ono zdravilno knjižico, katero vam nemjaomi pošemo in bodit-overjeni da o-ziravite Na tisoče Iju ii je ozdr» vilo ro navodilu te pretor’stne kn’iž'ce Ona vsebuie znanost, k‘ero bi moral znati vsaki človek Zapominite i i, da se ona knjižica razpošilja porolnoma brezplačno, t» r udi ir i plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pcšljemc pepo. nema brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus- 7i 8 Nortbwestern Blc g- ; 22 Fifth Ave., Chicaga Ul*
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter va> prosim, dami jo
Ime....................................
tako pošiite.
Pošta..
nsa
Država.
Na dobrem glasu.

Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Za dobiti v lekarnah.
Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj.
JOS. TRINER
IMPORTER & EXPORTER.
1333-1339 So.' Ashland Ave.
Chicago, 111.
The KomadSchieieiCo.
Sheboygati Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz . naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
Dobra linijska Gostilna,‘j;.-; " Ki ios. S. Stastnv
2005 Blue island Ave.
veliki Dvorana za druStvcne in unijske se)e, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Mairnet plvo, rariet Inprorsk prlerlxek. bornait in importir&ni Ukerji.	Tel. Canal »096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
SALOON
z lepo urejenim ke gl išče m in sveže Schoenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbran h medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani:
in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabjti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi.
Bolečine želodca,
slab počutek po jedi,
teško spuščanje vetrov,
ščipanje,
slabo prebavo,
zabasanost,
nervoznost,
zgubo, teka, švohost,
JOSEPH TSINHB’B



REGISTERED
kiidiirk011 trp.te vsled revmatičnih bolečin, nevralgije, ranitve, otrplega vrata otrplih sklepov in mišic, hromote, oteklin, bolečin v prsih, hrbtu ali bokih izvijenia ran, oprask ali katerekoli bolesti in nepririke, da je potrebno krajevno’zdravljenje' tedaj vam me ne donese tako hitre in varne olajšbe kakor
SEVEROVO
GOTHARDSKO OLJE
(Gothard Oil.)
Kupite si ga steklenico danes! Prepričajte se o njegovih izvrstnih, bolečino tešilnih svojstvih in nikdar ne boste želeli biti brez jega.
Na prodaj v lekarnah. Omislite za 1912. Zastonj ga dobite.
8Í iz*is Javorovega novega slovenskega Almanaha — Za brezplačen zdravniški svet pišite na
RAZNO IN DRUGO
1
**+•*********** I
so izumili v Londonu nov, navaden način reklame. Londonski tr govci -uporabljajo namreč telefon za reklamo. Trgovec prične v te
Smola Richterjevega roparja, lefonski knjigi s črko A in pola-Veliko smolo je imel eden izmed g,oma predela vso knj go. Telefon
balkanskih roparjev, ki so odvedli inženirja Richterja v olimp-
pozvoni. “Ali Johnson?” — ‘
ste vi tu. gospod Da !” — Danes je
sko pogorje in ga izpustili proti j p.ri Ijas velika razprodaja kravat odkupnini 4000 turških funtov, j jn sraj.ci
i”
Nato pokliče drugo Ko so si roparji odkupnino lepo 'številko. “Da„ tu gospod Miil-razdelili, se je četa, ki sta ji po-j]€r”. “Dovoljujemo si Vas »poveljevala roparska glavarja Lol- j zoriti na našo veliko razstavo po-los in Stratis, razšla popolnoma hištva.” In tako dalje. Ako se ta mimo, ¡kajti turske oblasti je ni- j način reklame udomači, tedaj se so prav nič zasledovale. Obadva obetajo telefonskim naročnikom
poveljnika banditov sta se zategadelj čutila popolnoma na varnem. Lollos se je povsem neovirano klatil po makedonskih gorah in prežal na nove žrtve. Kar ga je zgrabila roka maščevanja,
lepi časi.
Zaprisežen j e	brežkonfesional-
nih oseb. Pri dunajskem civilnem sodišču v Josefsstadtu so pozvali za pričo trgovca z mešanim blagom Ivana Uopfingerja. Ko je
napadli so ga roparji in mu^ po- hotel sodnik Hopfingerja, ki je brali ves denar. Stratis je imel ^ brez konfesije, zapriseči po obredu katoliške vere, ki ji je Hopfin-
več sreče. Šel je v Atene in se u-stanovil taim kot zasebnik, ker se v Makedoniji ne čuti na varnem, seveda ne ¡pred oblastmi, ampak pred svojimi — poklicnimi tovariši !
Kdo so senusi? V zadnjem času smo večkrat brali o senusih, ki prihajajo Turkom na pomoč proti Italijanom v Tripolisu. Kdo so torej senusi? Senusi so člani mohamedanske bratovščine senusije, ki je urejena po zelo strogih pravilih. Svoje ime je dobila ta bratovščina po svojem «Stanovniku Algircu Sidi Mohamed ben Alies-Senusiju, ki je umrl leta 1859. —• Močno je narastel vpliv bratovščine vsled delovanja ustanovni-kovega sina Sidi Mohamed el-Be-dra, ki se je rodil 1. 1844 in je pod imenom mahdija igral veliko vlogo v vzhodni severni Afriki in zlasti še v puščavi. Ta “šejk se-nusov” je umrl 30. maja 1902 v Geru. Toda za Beduine živi še naprej in se cesto prikaže svojim vernikom, jih osreuje in okrepi, ■nenadoma se pojavi v njih zborovanjih in je lahko obenem na dveh krajih. Vodstvo senusije povsod oznanja vero, da njih veliki šejk še živi. Tako je ostal mahdi skrivnosten gospodar puščave. — Kadar se ob dneh stiske in nadloge zopet povrne, tedaj bo vzplamtela sveta vojska proti nevernikom. Senuse-so imenovali “jezuite pnščave” in res zavzemajo dandanes med afriškimi mohame-dani tisto mesto, kakor so si ga nekoč prilaščali jezuiti v Evropi. Senusi hočejo oživeti staro moč in slavo islama. Od leta 1902 imajo svoj sedež v Geru, v. ozadju Tri-•politanije. Načela bratovščine sot povratek k prvotni preprostosti .in strogosti islama, pospeševanje ■vzdržnosti, prepoved tobaka, ka-*ve, plesa in godbe. Njeni pridigarji preromajo puščavo do njenih južnih mej, ustanavljajo samostane s šolo in mošejo in tako oznanjajo glas osvobojenja od drugovercev. Pri tem pa se izogibajo sleherne nasilnosti in se diplomatsko prilagodijo kulturi belcev. Prišli so celo v deželo Ne-?rov in delajo 'hudo konkurenco krščanskim misijonarjem. Vseka-ko Italijani ne bodo imeli lahkega opravila s temi strogimi Alahovimi pripadniki.
Sredstvo proti otrpnjenju tilnika. Ravnatelj Rockefellerjeve"?!, »avoda Flexner sporoča, da je serum proti ¡nalezljivemu otrpnjenju tilnika. Serum .se vbrizga, pod kožo in učinkuje povsem vspešno.
Rudarska očesna bolezen. Ta-kozvane nystagnus je posebne vrste bolezen, ki se javlja v nervoznem gibanju očesa in je zelo razširjena. Časi je ta bolezen že prirojena, časi se pojavi v prvih me: secih človekovega življenja. Največkrat pa si pokvarijo s to boleznijo oči rudarji, ki morajo delati v temi ali pa ob nezadostni ■azsvetljavi. Očesno tresenje si-¡er samoposebi ni nevarno, pač pa ¡ahko povzroči nezgode, ker oko »sled boleznine more posameznih predmetov dobro opaziti in natančno ogledati. Najčešče se pojavi bolezen pri kopačih, ki morajo sko.ro ves čas delati sključeni. Pri tem ¡morajo večkrat suka-
i	oči. Sprva je očesno tresenje »mo vačasna bolezen, ki mine, ahko pa postane trajna bolezen,
ii	niti tedaj ne mine, kadar ofti (leda j o naravnost ali k tlom. Na-Jalje se lahko pridruži tudi tresenje obrvi in tresenje vse glave. K (reči ta bolezen ne napade vseh Odarjev, ker se krepak organizem pogosto privadi težkemu in zdravstveno nevarnemu delu.
Reklama po telefonu. Danes ko W?e reklama prekričati reklamo,
ger prej pripadal, se je ta bran 1 podati prisego pred križem in prižganima svečama. Odvetnika dr. Bemeck in dr. Oskar Barth, ki sta zastopala stranki, sta označila za nedopustno vplivanje na vest, ako se sili brezkonfesionalna oseba, da poda konfesionalno prise-go. Sodnik je sklenil, da vpraša jnstično ministrstvo, ali naj se brezkonfesionalne osebe tudi proti svoji volji zaprisežejo po obredu njih prejšnje konfesije. Just-ič-no miustrstvo je zdaj sodniku po višjem deželnem sodišču odgovorilo, da veljajo po zdaj veljavni rabi zunanje formalnosti, ki so določene za priseganje v paragrafih 4 in 5 postave z dne 3. maja 1868, samo za pripadnike tamkaj imenovanih veroizpovedovanj. — Pri zaprisežen ju brezkonfesional-nih oseb še ni ozirati na posebne zunanje formalnosti.
Preveč se je najedel. Medtem ko se v sedanjih žalostnih časih naraščajoče draginje tisoči in tisoči niti ne nasitijo, se je dogodil v Kickingu pri Amstettenu nenavaden slučaj, da je umrl 201etem kmečki fant zato, ker je preveč jedel. Zjutraj so ga našli mrtvega v postelji. Zdravniško raztelese-nje je dognalo, da se je fant preveč najedel in je zategadelj nastopila smrt. Želodec je bil prenapolnjen z mesom, kruhom in sadjem. Med spanjem se je zadušil.
Kmečki dvoboj. V Alzo-Szekaz-su ma Ogrskem se je vrnil kmet Filip Jesenec nenadoma domov in presenetil svojo soprogo v jako zaupni zabavi » posestnikom. A-leksandrom Marisom. Moža sta se hudo sprla, končno pa sta na predlog žene sklenila, da se dvo-bojujeta. Jesenec je zgrabil sekiro, Morís nož in dvoboj se je takoj pričel na dvorišču. Ob prvem spopadu je razklal Jesenec svojemu nasprotniku glavo. Zmagalec je takoj krenil v Arad, kj,er se je javil oblastim z besedami: “Svojega nasprotnika sem ubil v dvo boju”!
Težka nezgoda iznajditelja. V
berlinskem predmestju Treptovu so je dogodila nedavno težka nezgoda. lTletni ključavničar Paul, jako marljiv mladenič, se je pečal v prostih urah z gradnjo parnega stroja. On in njegovi stariši so stavili velike nade, da se mu posreči iznajdba. V zvečer bi se bil imel izvršiti prvi poskus v stanovanju Paulovih staršev. Stroj so zakurili in je sprva čisto gladko tekel. Naenkrat se je dogodila strahovita eksplozija. Velik kos železa je zdrobil ¡materi lobanjo in je bila takoj mrtva. Oče in sin sta težko poškodovana.
Iz carjeve države. Poročali smo že, da je ruska duma sprejela razpravo o socialno demokratičnem predlogu, ki očita ruski tajni policiji takozvani ohrani, soudeležbo pri Stolipinovem atentatu. — Vloženih je bilo še par sličnih interpelacij, ki se nanašajo na ,pro-vokatersko delovanje ruske tajne policije ali ohrane. Ohrana namreč sama izzove razne atentate, nemire in spletke, samo da dobi ruska birokracija povod za preganjanja in grozodejstva. — Pred kratkim je bila v ruski dumi razprava o teh interpelacijah, ki je trajala dve seji. Seji sta bili jako burni. Vodja ruskih oktobristov je izjavil, da je ruska vlada v službi politične policije. Sploh so vsi voditelji opozicionalnih strank pripovedovali naravnost neverjetne stvari o obrani. Socialni demo-kratje so dokazali z dokumenti v rokah, da je ohrana sama povzročila leta 1901 ohgodho 10 oseb v Tomskem na ta način, da je ustanovila revolucionarno tiskarno,
kjer se je tiskal revolucionarni list “Revolucionnajia Rossija”. 0-hrana sama je najela 10 oseb za sodelovanje pri listu, samo da jih je pozneje izroč la sodišču. “No-voje Vremja” je poročala, da je policijski uradnik Kremenecki Peterburgu sam ustanovi] tvornl-co za bombe v provokatorične svrhe. Ko je to prišlo na ta dan, je Klemeneeki priznal ustanovi tev bombne tvomice, vendar j>a so ga kaznovali na izvanreden na čin, nač n s ¡tem, da so ga prestavili v Sibirijo kot — policijskega šefa.
Nekaj zgodovine tobaka. Kajenje tobaka ima razmerno kratko, a tem zanimivejšo zgodovino. Nikakor ni še tako dolgo tega, odkar j.e kajenje splošno dovoljeno. V Rusiji so še leta 1634. odrezal: nos tistemu, ki so ga zasačili pri kajenju. Ob tistem času so potisnili vsakemu mohamedancu, ki so ga dobili pri kajenju, pipo skozi nos in ga vodili po ulicah, da bi s tem odvrnili druge grešnike od Kajenja. Toda že tedaj so bili navdušeni oboževalci kajenja in neka stara zdravilna knjiga iz leta 1650. mu poje naslednji slavospev .- To zelišče čisti grlo in glavo, omili bolečine in utrujenost, odpravi zobobol; obvaruje človeka pred kugo in ozdravi stare rane in izpuščaje. Pred kratkim je izdala neka kolnska tobačna tovarna knjigo, kjer je natančno popisana zgodov na tobaka.
Krvava statistika. Številke izgubah na bojišču so nezanesljive celo v dobro discipliniranih ar mada-h. Japonska vlada je šele sedaj izdala točen pregled o izgubah japonske armade v vojni z Rusijo. Obleganje Port. Arturja je veljalo Japonce 474 častnikov in 10.958 vojakov. Ranjnih je bilo poleg tega še 1152 častnikov in 31.461 vojakov. Najstrahotnejša v rusko-japonski vojni je bila bitka pred Mukdenom, ki je tudi na japonski strani pobrala za polovico več žrtev kot vse operacije pred Port Arturjem: 554 častnikov in 15.850 vojakov. Potem sledi japonska zmaga pri Ljavjan-gu z 222 mrtvimi ofieirjim in 5355 vojaki. Prav malo so zastajale izgube ob reki Šaho; padlo je 179 častnikov in 3917 vojakov. Od na-daljnih bitk in prask je omenjati še spopad pri Sandepu, pri katerem je bilo ubitih 80 japonskih častnikov in 1754 vojakov; bitka pri Kinčovu je ugrabila življenje 35 japonskim oficirjem in 663 vojakom. V teh bitkah je bilo poleg tega ranjenih 141.108 mož. Največ žrtev je padlo pri pehoti: 35 mrtvih in 113 ranjenih na 1000 mož. Vsak trideseti je bil ubit, vsak deveti ranjen! Potem slede pionirji, nato Jopničarji, za njimi konjenica. Izredno velike so bile izgube zdravstvenega oddelka. —• Več kot tri četrtine je bilo ubitih in ranjenih od pušk, ena šestinka cd topov in le naznaten del od podzemeljskih nrn in granatov in prav malo s sabljo.
Italija in Avstrija 1. 1909. Die “Zeit” prinaša članek, naperjen proti Italiji. Članek predbaciva Italijanom, da so 1. 1909., ko je bila najakutnejša kriza med Srbijo in Avstrijo, ¡mobilizirali svojo armado. To se je dokazalo šele sedaj, ko so izšle pozivnice za mobilizacijo italijanske armade v Tripolis. Na teh pozivih stoji baje še vedno letnica 1909., ki je prelepljena ¡z letošnjim datumom. V dunajskih vojaških 'krogih prevladuje mnenje, da je vojno ministrstvo le radi tega sklenilo čuvati tajnost o dislokaeiji avstrijskih- garnizij. —
Koliko stori Schulverein za Koroško? — Na Koroškem ne potrebujejo Sehulvereina, ker so itak vse šole nemške, celo med -Slovenci. Vendar izmeče Schulverein tudi na Koroškem- ogromne tisočake za agitacijo proti Slovencem, tako je lani izdal za Koroško 120,-790 K, prejel pa iz vse dežele le 35.646 K.
Pogajanja za bolgarsko posojilo v Parizu so se razbila, vlada se bo sedaj obrnila za posojilo baje v Berolin.
Okradena pošta. Iz Metlike na Kranjskem poročajo, da je bTa 1. t. m. pošta čez Goriance okradena. Ukradenih je 10.000 K.
Ruske priprave proti Avstriji? “Berliner Tageblatt” poroča iz Peterburga:	Rusko vojno mini-
sterstvo se posvetuje o načrtu', postaviti na zahodno mejo štiri armadne zbore. Rusi hočejo to storiti glede na splošen političen položaj v Evropi in ker ne zaupajo Avstro-Ogrski.
&
m
spominu za-!
Razprodaja
hvalnega dne.
Ta mesec je preteklo ieto dni, odkar je bila
m
m
m
m
Lurijeva prodajalna od požara uničena.
Sedaj se nahaja v lepšem stanju in
ima boljše blago.
æ?
m

m
GORKA SPODNJA OBLAČILA.
Suknje rokavice, spodnje oblačila, itd.
Caraeui suknje za gospodične, črne in sive barve, prevlečene s sarinom in mešane s svilo; caraeui gumbi; 54 inč dolge, vredne $23.60, pri tej razprodaji samo...................$16.50
$10.75 Caraeui suknje za $6.95; fine črae caraeui suknje, benečanska podlaga z nazaj zavihanimi rokavi in visokim zapetim ovratnikom; zlati gumbi, vse velikosti do 46, vredne $10.75, sedaj samo ................. $8 95
Črnosvilasta vblčja kožuhovina, z velikim- o-vratnikom padajočim na ramena, Skinner sarin, navadno $15.00, sedaj samo..... . .$9.95
Črne francoske lasulje, fino delo ; pravi ženski lasje, naravni, najmodernejše sestave, navadno $12.50, sedaji samo................... .$6.95
$1.75 otroški sweater suknje 95c. Izvanredna gg razprodaja sweater sukenj; fina volna, bele ari rrajave barve, bele ali modre barve; solidno bla- §§} go, za samo........................g§c
P
$3.50 “Little Darling” sweater suknje $1.95, |j|
dobro blago, trajajoče barve, vredne $3.50, pri g|$ tej razprodaji samo........... $1 95
m
Dobre moške spodnje srajce,	pomarančne	bar-	©
ve, fino blago; dobro delo.... 5©
Celo spodnje moško oblačilo, rujave barve, ja- © ko gorke, navadno $1.25, sedaj samo..... .$1.00 ©
P?
Moške delavne rokavice, flanelaste,	jako	gorke	©
in za težko delo pripravne, par. .....	25c ^
ier
■=—■----------------------- m
m
VSE BLAGO ZA BOŽIČNI ČAS JE DOBITI © PRI:	©
m
m® m
“Kašelj je nehal“	Steklenica tega mazila doma pomenja Zavarovanje proti bolečini. Cena 50 c.		‘Petnajst kapljic“
“Dihanje je sedaj lahko” — “Hripavost je izginila”. — Tako in slično se po navadi izražajo bolniki, ki so za svoj kašelj, vnetje, sapnika, davico in druga obolenja grla, pljuč in sapnika rabili zanesljivo zdravilo, tako dobro znano pod imenom Severov Balzam za pljuča. (iBalsam for Lmngs)		V slučajih dolgotrajne ali povratne zapeke, neprebavnosti, otrplosti jeter, težke prebave, telesne slabosti ali onemoglosti so navadno zagotovljene dobre posledice, ako redno po jedi uživate od petnajst kapljic do ene žličke zdravila zvamega Severov Življenski balzam.	
Pomagalo vam bo!	Ceni		(Balsam of Life) ?
Poskusite ga!	25c in 50e	Cena 75c	Zdravilo redke izbornosti.
W. F. Severa Co. CE0“wf "s
\
,-H.AS SVOKIIDK
Škof proti župniku
Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika—
spisal
na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN.
—Vse pravice so pridržane.—
< ‘ MALA PREISKAVA ’ ’ PRI ŠKOFU.
Škof:	“Vi ste rekli v župnišču v Preski, da bo-
dete škofa ustrelili in mu razbili čeljusti. Priča žup-nik Brenee in njegova sestra Mina.”
‘Berce:	“Ne morem se spomniti, da bi'bil to go-
voril, ker človek, 'ki ima jasno glavo, tega ne reče Škof: “Vi lažete, lažete, lažete . . . Dalje, vi nočete spovedovati in ste pri spovedovanju površni.
Berce: “Vsako nedeljo večinoma sem pri cerkvi ob pol petih zjutraj in čakam spovedencev, ter spovedujem, da opravi poslednji, potem grem stoprv k zajtrku. Spovedujem po predpisih, puč v spovednici ne maram.”
Škof:	“Marijina družba peša, mnogo članov je
izostalo, shodov ni. Priporočali ste neki dr. Tavčar-jev spis.”
Berce: “Iz Marijine družbe smo jih nekaj' izločili, a vsled nasprotne ag tacije jih je nekaj izstopila Shodov ne določam več, kakor kadar vidim potrebo. Posvetnih zadev ne mešam s cerkvenimi, verske nau ke oznanjujem v cerkvi, kjer imam vsak mesec poseben govor za Marijino družbo. En spis dr. Tav čarjev sem priporočil ob sliodn mladencem, namreč “Slovenski Pravnik”, ki ga je izdala družba sv. Mo bor ja, katero tudi redno priporočam.”
Škof:	“Vi «te bili pijani 22. junija, za to imam
tri priče Vi zahajate po liberalnih gostilnah pozno •ponoči, tudi k Jesihu v Medvode hodite.”
Berce: “Dne 22. junija nisem mogel biti pijan. Bil sem letos v nevarnosti, da oslepim. Zdravil me je dr. Boek v Ljubljani.' Deset tednov nisem pokusil alkoholične pijače, a 22. junija je bilo sedem tednov zdravljenja. V domači župniji ne pijem v gostilni nikdar, v gostilno iti se pravi, v gostilniškem prostoru naročiti pijačo, piti in plačati. Gostilno Jesihova je v Medvodah, torej ne v župniji Sora gostilno v tujih župnijah ne brani sinodalna Joloč ha.”
Škof: “Tje tudi ne smete . . .!”
Berce: “Zakaj? Kdaj je bilo prepovedano?’’ Škof: “Vi ste pravili, da ste liberalec, da je ka toliška politična stranka hinavska in zaničljiva.’ Berce: “V politiko kranjsko se ne mešam. Re kel sem morda, da sem na glasu, da sem liberalen. Ne spominjam se, da bi bil zoper katoliško politično stranko” tako govoril, pač pašo v stranki elementi hinavski in sebični, kar morate dobro vedeti tudi Vi.
Škof: “Vi ste rekli, da bodete razgnali kleri kalni občinski odbor, a volili liberalnega.”
iBeree: “Tega nisem mogel reči, ker ni liberal eev v celi občini toliko, kot je občinskih odbornikov Pač pa bodem delal zoper zopetno izvolitev Smolca v.a župana.”
Škof: “Vi imate vedno pravde: z Zajcem (Sta Tetom), z Mimo Veber, s Kokaljem in Bernikom. Do bili ste pravde s krivimi pričami.”
Berce:	“Časopisa “Slovenec” in “Domoljub
ine napadata, lista nimam, da bi me branil. Zoper mene se agitira, ljudstvo se hujska zoper mene. Le ce ne oskrunim. Ne ostane mi drugo sredstvo, kot sodišče. Sicer pa ponudim vsakomur preje spravo kot ga tožim. Zakaj pa sme “ Smolee” mene tožiti? Moje priče niso pričale po krivem!”
Škof: “Ko sem pri vas pridigo val, šli ste na oratorij mene poslušat, z vami je bil Kolenee in uči teljiea.”
Berce: “Poslušat sem šel, o čem bodete govo rili. Kolenee in učiteljica nimata v cerkvi stola. A H naj bi ju izgnal?”
Škof? “Koj ko sem takrat odšel od vas, šli st v gostilno, a meni ste rekli, da ste šli adorirat.” Berce: “Tisti dan ob polu dveh me je priše p os etri neki duhovnik iz Ljubljane —”
Škof: “Kateri?”
Berce : “Ga ne imenujem danes. Z njim je bi. la neka družina. Ko sem jim povedal, da ste Vi tu in nisem imel sobe, kamer bi vstopili, pokazal sem jim v Starmanovo gostilno, kjer naj me čakajo do Vašega odhoda. Ko ste odšli, šel sem jih iskat, a so •nže odpotovali. Ako sem Vam rekel, da sem šel ado pirat, sem to gotovo, storil, danes se ne spominjam več. ’ ’
“Škof:	“Vi ste rekli, da ne bi dali nekemu
svete odveze, ker sovraži.”
Berce: “Da! Nespokornenm trdovratnemu! greš niku se odveze ne da.”
Škof: “'Vi ste pošiljali može k meni, tisti so mi pretili z Riemanji in enako pri deželnem predsedniku.”
Berce: “Jaz nisem nikogar poslal. Šli so mož je sami, a kar so govorili, to meni nič mari.”
Škof: “Vaši prijatelji so samo trije: Zlate, Ko lenec, Rudolf, sami liberalci.”
Berce: “Moj prijatelj v župniji je vsak, kdor me ne sovraži.”
Škof: “Vi ste prepovedali “Slovenca” in “La. žil juha” na leei.”
Berce: “Lažiljuba” nisem prepovedal, ker ga ni, pač pa sem prepovedal “Slovenec” in “Damo ljub”. Ta dva lista hujskata ljudstvo zoper mene “Slovenčev” napad je sokriv, da sem bil kamenjan Slab oče, ki pusti, da mu prihaja v njegovo hišo dra žit sovražnik otroke zoper njega.”
Škof: “Vi v svojih cerkvenih govorih tako amačate osebe, da se koj ve, koga mislite.”
Berce:	“Jaz šibam greh, priporočam čednost.
Kdor se čuti prizadetega, pa sodi, da napadam njega.”
Škof:	“Vi ste popravljali kapelanijo. Delo^ste
očili slabemu delavcu, a zidarjem ste dali pijače v preobilici.”
Berce:	“Delo sem izročil Kopaču, ki ima edini
pravico zidanja iz te župnije. Zidarjem sem dal \ es čas 3—4 litre vina iz svojega, to pa smem dati, komur hočem. Istega mojstra je najeli tudi župnik Brence.”
S tem je bila preiskava končana. Škof je Ber-ceta “milostno” odpustil, zatrdivši še enkrat, da nna dovoljenje iz Rima, da ga odstavi. Kljubu temu ga ni odstavil.
Iz te preiskave se vidi, kaj vse se je štelo Berce-u v greh in kako so ga obrekovali njegovi nasprotniki. Taka sporočla je škaf prav rad sprejemal m beležil kot resnična dejstva, za Sorane pa, 'ki so go-orili resnico in spoštovali Berceta, ni imel prijazne besede. Spolnovalo se je kar je škof sam izrekel, a polnova'lo se je na njem: “Veliki gospodje cesto ne marajo slišati resnice.”
K trditvi, da je'škof Bercetu nasprotoval, naj navedemo ta Je slučaj.
Berce je prosil škofa v pismeni vlogi, naj se vzame cerkveno ključarstvo SmoJeu, ki je tožil svojega župnika, a kakor je obravnava dokazala, .po krivici — ki je Bercetu nasprotoval pri popravi župnišča, — ki je nadalje brez župnikovega dovoljenja popravljal
•	1.	_ lri in mool CtrVif 1-
na svojo roko neko podružnico, — ki je pisal skraj no žaljiva pisma Bercetu, — ki je bil obsojen uže tolikokrat pred kazenskim sodiščem in ki jie 'končno tožil župnika pri okrajnem' glavarstvu, ker je nabiral prostovoljne darove za popravilo kapelan'je. Daši je Berce utemeljil s kanoničnimi razlogi svojo vlogo, Smoleč je bil v sorodn tudi z dvema cerkvenima ključarjema —, se škof na vse to ni oziral, odgovoril je kratko: “Tamošnji vlogi se ne more ustreči.” — Svoljšaku, svojemu zaupniku, škof ni nč zameril, v njegovih očeh je bil Smolee brez greha, vsak Berce-tov korak pa je bil greh.
Če so Bercetovi župljani pisali škofu pismo, da je n jih župnik pošten, odgovoril jim je. če jim je sploh odgovoril, da o temi ne morejo soditi, ker jim niso natanko znane vse okolnosti. Tako pismo je dobil posestnik Ivan Krek z Govejka.
Drugi dan po “mali preiskavi” je prišlo k Bercetu' okolu 50 mož, katerim je povedal, kako je bilo pri avdijenci pri škofu. Ker so bili razburjeni vsled škofovih zatrdil, da bo odstavil Berceta. jim je ta priporočal, naj bodo mirni, naj ne store nobenega koraka, ampak naj počakajo konca.
Kljub temu so štirje možje pisali ostro pismo škofu in ugovarjali njegovi nameri, nekdo je pa brzojavil v Rim na papeža, kaj se godi pod katoliškim škofom ljubljanskim.
Jeglič pa je .med tem premišljal, kaj naj bi sto ril, da bi uničil Berceta, kje bi našel vzrok, da bi ga izgnal s Sore.
“HEVREKA!”
Škofu je prišel na pomoč kranjski dekan Koblar in njegova “Zgodovina sorške fare”, v kateri se navaja ustanovno pismo, po katerem se morajo imenovati :za župnike na Sori duhovniki, ki so doma v Ljubljani, ali v Kranju. Hlastno je zgrabil škof po tem sredstvu, da uniči Berceta. Izdal je sledeči dekret :
Nr. 4529.
Reverendo domino
Antonio Berce, administratori parcchiae
in Sora.
Nuiper rescivi paroehiam Sora revera esse liberae coilationis episcopalis, ast cmm restrictione ad sacerdotes oriundos ex urbe Ljubljana vel Kranj et qui dem ita, ut collatis seens nulila sit. Vide Dioegesan-blatt 1883 pag. 91.
Quapropter necessario declarare debeo, Te non esse proprium parochum, sed tantummodo admini-stratorem paroeh'ae Sora, meque coactum es^e, publicare coneursum ad hanc paroehiam eum in finem ut eonditio praedicta adimpleatur.
Ex Curia Episcopali Labaei
die 31. oetobris 1994.
L. S.	Antonias Bonaventura
episeopus.
Slovenski se to glasi :
Častitemu gospodu
Antonu Bercetu, administratorju župnije
na Sori.
Zdaj sem izvedel, da oddaja župnijo Soro sicer svobodno škof, toda vezan je na duhovnike, ki so do ma iz Ljubljane ali iz Kranja in sicer tako, da je podelitev drugemu neveljavna. Glej ‘Škofijski List 1883 str. 91.
Radi tega sem prisiljen izreči, da Vi niste pravi župnik, marveč samo upravitelj župnije Sora in da sem prisiljen, javno razpisati župnijo v ta namen, da se izpolni preje omenjeni pogoj.
Iz Kurije škofijske v Ljubljani.
dne 31. oktobra 1904.
L- S.	Anton Bonaventura
škof.
Ta dekret je udarec pravici v ohraz, je nasilnost Sklicevanje na ustanovno pismo in njegove določbe je samo pretveza, da bi moral iti Berce s Sore. Ber ce je po menjavi prevzel to, kar je bil prednik Hirsche, ki tudi ni bil dama iz Ljubljane, ali iz Kranja in ki je bil gotovo zakonito nameščen, sicer bi bil mogel kdo, ki bi bil imel pravice do Sore, rekurirati. To se ni zgodilo, torej . . . Tudi proti Bercetovi instalaciji na Soro se ni pojavil od nobene strani noben ugovor ne od patrona, ne od vlade in tudi od nobenega duhovnika ne, ki bi imel pravico priti na Soro za župnika. In ko je bila spomladi 1. 1994 razpi sana župnija Sora, ni nihče zanjo kompetiral. Obra, niti se je torej morala Bercetu. Sicer je pa škof da’ samemu sebi zelo slabo izpričevalo, če pri oddaji žup nije, ki jo oddaja sam, ne ve za določbe ustanovnega pisma.
Dalje prihodnjič.
DOPIS.
Indianapolis, Ind. Cenj. list Glas Svobode: —
Tudi danes nimam nič dobrega poročati iz naše naselbine.
Le malo Slovencev je, ki «e zavedajo svoj h delavskih dolžnosti. Vse sili pod kapitalistično oblast, ne vedo pa tega, da jim kapitalisti drivzega ne dajo, kot težko delo in pičlo slabo plačo. Naznanjam tudi, da bo imelo društva Danica št. 22 S. S. P. Zveze 17. dec. t. 1. svojo veliko mesečno redno sejo s posebnim programom, kot volitev novega odbora itd. Naj se ja vsi društveniki udeleže seje!
J. Markieli, ta j.
731 N. Warman ave.
Javna zahvala.
Zdolaj podpisani član dr. št. 8 S. S. P. Zveze v McGuire, Colo., se zadnjič vsem društvom in članom Zveze prisrčno zahvalujem za veliko podporo. Darovala so pa še naslednja društva: Št. 37 v Lov-ber, Pa., $6.00; dr. št. 47 v Chicago, 111. $2.35; dr. št'. 55 v Brough-ton. Pa., $2.00; dr. št. 69 v Bre-ster, O., $4.00. Društvo št. 20 v Cleveland, O., je darovalo zadnjič $2.60 in ne samo 2.00. Sedaj poslano $14.35 in prej $84.55. skupaj $98.90.
Vsem darovalcem se najtopleje zahvalujem za veliko pomoč in do pripomočbe, da se lahko napotrin staro domovino, in ostajam do smrti hvaležen
Anton Milič.
Feelinô Better Already “ " Thank You f
sem
Srečen ker
sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr. Richterjevim
m
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.)
C.
Arona, Pa. Društveno oznanilo.
Slov. Svobod. Podp. društvo št. v Arona, Pa., je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se člani tega društva prihodnje mesečne seje, ki se ho vršila dne 10. dec, t. 1. polnoštevilno udeleže, ker se bo volil nov odbor za leto 1912.
Mike Rajer. ta j.
Naznanilo.
GVA" SJOBo^ !
1809-1813 Loomis St., Chicago, III. OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
draJtVena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Naznanjam sobratom dr. št, 8 S. S. P. Z. v McGuire, Colo., da se vrši prihodnja mesečna seja prvo nedeljo v decembru v prostorih Gordon Mine, točno ob 1 u-ri popoludne. Apeliram posebno na tiste, ki žive v bližini McGuire, da se seje vdeleže, ker bo na programu volitev novih uradnikov za 1. 1912.
Frank Wadenik, ta j.
Naznanilo.
Vsi elani spadajoči k dr. št. 27 S. S. P. Zveze v Forest City, Pa,, so naprošeni, da se gotovo odele že prihodnje mesečne seje dne 3. dec. t. 1. ob deveti uri dopoludne v navadnih društvenih prostorih. Na programu zanime stvari, kot volitev novega odbora itd.
Frank Leben, taj.
Umno zdravljenje.
V slučaju bolezni «e kaže potreba izbrati dobro zdravilo. Dnino zdravljenje se pričenja vedno z izčiščenjem drobja in okrepča-njem telesa, toda zelo paziti moramo, da ne rabimo prekrepkega čistila, ki utegne več škoditi nego koristiti. Rabite ¡zdravilo, ki takoj deluje, toda milo, ki ne po vzroča nobene neprijetnosti. Ta ko zdravilo nahajate v Turnerjevem ameriškem zdravilnem gren kem vinu, ker očišča telo in je o-benem krepi. V boleznih želodca, jeter, drobja, ob razdražljivosti, malokrvnosti, izgubi moči se do* seže s tem zdravilom edino umno zdravljenje.. Ni potreba k temu dokazov, prašajte ljudi, ki pridete z njimi v dotiko! Olajšava zapeko, bolečino, žolenieo, jutrnjo bol, glavobol in mnogovrstne žen ske bolezni. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jas. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111..
KUPI SI ZEMLJIŠČE.
Imam za prodati 480 akrov svo 'e lastne zemlje; kdor hoče dobro zemljišče, naj se obrne do mene Prodajam najmauje 80 akrov skupaj; cena $25.00 do $40.00 a ker. Polovico svote hočem precej drugo na letne pogoje. Moja zem ’ja je dobra, obstoji iz njiv in travnikov. Žito raste vsake vrste
JERNEJ MEZEK,
R. F. D. No. 3 Beach, N. Dak
—52—
I Ï

Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Bine i sl and Ave. & 19 ul.-
Imovina 4,5 :>o,ooo,oo
Poseben oddelek za Slo/enoe. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na ulo- 5 ge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške j prošnje. — Pridite ali pišite.
Kaspar State Bank
\
pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svete, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.
I Pijte najboljše pivo
g Peter Sohosnhofen Brewing Co.
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
HRANI!
HRANI!
Tistega, ki ima denar, nikoli ne preganjano neugodnosti. Prični danes.
Lahko pričneš z enim dolarjem.
Plačano 3% in izplačujemo polletno.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISL4ND AVENUE.
Vstanovljena 1890. Prihranka čez pol milijona dolarjev. Odprta v soboto zvečer do 8 ure.