A. Čadež ^^^^^^^^^H Med božjimi poslanci ^M (Pogovor angelov varuhov.) • Uriel, JeremieJ, Sapiel (vstopijo in pojejo): »Slavite Gospoda, ker je dober, * ker vekomaj traja njegovo usmiljenje, — Slava Očetu in Sinu * in svetemu Duhu. — Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej * in vekomaj. Amen. (Ps. 117.) Uriel. Saj še ni dolgo tega, kar smo se prijateljsko razgovarjali, pa se mi je spet zahotelo vajine družbe. Ali tk sta prosta? & Jeremiel, Sapiel. Bogu in tebi na ljubo. I Uriel. Kako sem vaju vesel! Sapiel. Pravkar sva se poklonila Najvišjemu. Zdaj se pa lahko malo pomenimo. Naši varovanci na zemlji so zdaj v sladkem spanju; za nekaj časa nas bodo nameščali tovariši iz spremstva. Jagnjeta božjega- Uriel. Jeremiel, ti se mi zdiš danes nekaj vzneinirjen. »Jeremiel, Rad bi, saj veš, da bi mogel Gospodu ve-soljstva sporočiti vselej kaj veselega, Toda ti zemeljski otroci so čimdalje bolj nebogljeni, Ne gre vse lako, kot bi bilo želeti. SapieL Res je. Opažamo med njimi neprijetno površ-nost. To je res: vrsti se delo, učenje, pa spet učenje. Toda tako hudo pa verodarle ni, da bi pri tem morala trpeti duša pomanjkanje. Opažam namreč..... Uriel: Vem, vem, kaj ti /e na jezikuf Jeremiel. Veste, kaj je zagrešeno? Naši varovanci tam doli ne znajo pr^v urediti in razvrstiti svojih opravil. Najprej bi se marali vsak dan lotiti tega, kar je nujno po-trebno; potem bi prišla to, kar je koristno, končno tudi kaj za kratek čas in za zabavo. Saj otroci brez tega nc morejo živeti. Sapiel. To je pravi red, ki je po volji najvišjega Go-spoda. A naši ljubljenci na zemlji ta red le preveč radi prevračajo: najprej zabavo in spet zabavo! In le, če so prisiljeni, se oprimejo tudi dela in učenja, a še to le s — 103 težavc*. Za to pa, kar je najooiTHI^THJprej potrebno — da bi namreč dali tudi Bogu, kar je božjega — pa dosti-krat manjka časa. Jeremiel. Žal, da ne morem oporekati, dasi imam včasih priliko, opazovati tudi častne izjeme. Uriel. To tolažbo pa res imamo, da zamoremo sporo-čati nebeškemu Očetu tudi marsikaj lapega, dobrega in plemenitega. J Jeremiel. Res je. Ta tolažba zabriše marsikatero ne-prijetnost. Sapiel. Priznam tudi jaz. Krasni zgledi med otroki na zemlji so kakor dragocena biserna krona za našega božjega prijatelja otrok. Uricl. Ko bi le spačenost tako bahato ne silila na površje! Tisti znani vzklik našega nebeškega državljana in učenjaka Avguština: »Tantillus puer — et tanius pec-cator! (tako otroče — pa tak grešnik!) se le prevečkrat uresničuje tudi dandanes. Jeremiel. Tvoja sedanja varavanka, prijatelj, mora biti res velika navihanka, drugače ne bi izrekel tako ostre sodbe! Sapiel. Saj še ni dolgo, kar si se kar ponašal, kako vzorno je življenje tvojega Lina, ki ti ga je bil Vsemogočni izročil v varstvo. Uriel. Blagor mu — onemu vzornemu miadeniču! Kako srečen sem bil, ko sem spremljal to blago dušo in bil priča številnih odlik, v katerih jc dosegel vrhunec človeških popolnosti. Zaslužil je ime in čast drugega Aloj-zija. Bil je Bogu ljub, zato ga je sprejel k sebi v večne višave. Že pet mesecev je, kar sem ga popeljal v družbo deviških duš. Jeremiel. Blagor njemu in tebi! Kako je pa s to va-rovanko, ki si si jo zdaj izbral? UrieL Nisem izbiral, marveč sem se ponudil Vseviš-njemu, da sprejmem v svoje okrilje tudi najslabejšo osebo. Mislil sem si: poskusiti hočem, kar je v moji moči, da izboljšam, kar je pokvaril spačeni svet in kar je zakri-vila človeška slabost. Sapiel. Radoveden sem, kaj te jc doletelo. 104 — Uriel. Izročena mi je bila deklica Angelica, lepa po imenu in postavi, a iz posvetne, dasi ugledne družine. Nič Bogu dopadljivega ni foilo na njej. JeremieL Si-li imel že kaj uspeha? Uriel. Uspeha? Saj veš, kako je, če v hiši ni lepega z^leda ne prave vzgo>je ne molitve, sploh nič božjega. Jeremiel. Drevesce v suhi in pusti zemlji brez opore -- izpostavljeno vsem viharjem! Sapiel. Ali tvoje prizadevanjc, dragi Uriel, še r.i nič izdalo? Uriel. Ne pravim, da je bila Angelica gluha in nema za moje opomine. Kadar ji zašepetnem bodrilno ali sva-rilno besedo, vselej se zgane. Zave se svoje malomarnosti, in to je že nekaj. JeremieL Spoznanje je prvi korak k poboljšanju. Uriel. Moč slabe navade jo pa premaga. Jeremiel. Ali si jo že pripravil do tega, da bi oprav-ljala vsaj jutranjo in večerno molitev? UrieL Nedavno jo je v šoli kar pretreslo, ko je čula iz ust svojega kateheta besede, ki jih je v svarilo vsem mlačnim in lenim za molitev že davno zapisal naš prija-telj Alfonz Ligvorijan: »Vsi zveličani v mebesih so se zveličali po molitvi; vsi pogubljeni so se pogubili, ker niso molili.« Drugo jutro sem jo rahlo opozoril na to pretres-ljivo resnico — in glejia; prekrižala se je, hotela moliti, a v tem so ji prinesli zajtrk, češ, kaj bi molila, ko se že mudi v šolo. Sapiel. Brez molitve — brez blagoslova! Uriel. 0 seveda: raztresena, razdražljiva, nagajiva, svojeglavna pa lažniva je bila ves dan. Skratka: pokora za vse, ki so se z njo ukvarjali. Jeremiel. Pa bi jo bil s pripuščenjem božjega Vla-darja udaril s kako malo nesrečo? To zdravilo je večkrat izdatno. Uriel, Tudi mene je že bila obšla ta raisel, Prav vče. raj, ko je šla v šolo, je bila prilika, da bi jo bil lahko po-skusil z nezgodo. Na strehi neke hiše, par korakov pred njo, se je sprožilo nekaj opeke, ki je zdrčala na tla v trenutku, ko je šla Angelica mimo.' Videl sem nevarnost. Deklica se mi je pa zasmilila, pa sem jo pridržal za hip — 105 pri bližnji izložbi, češ, morda se pa le zave, kolika ne-varnost ji je pretila. Sapiel. Če se ti je kaj zahvalila, je dobro znamenje. Uriel. Nič! Zagodrnjala je in pritrjevala tistim, ki so se hudovali, zakaj so Ijudje tako brezbrižni, da ponoči ne popravijo razdrapane strehe. Jeremiel. Pa bi jo bil zvečer spotnnil na smrtno ne-varnost, kateri je komaj ušla. Morda misli, da po na-ključju. Uriel. Zvečer? Zvečer posluša Angelica z napetostjo — kakršne v šoli nima izlepa — vsakovrstne pogovore domačih. Vse prerešetajo in oberejo: dnevno politiko, mestne novice in čenče. Za začimbo pride še malo za-bavljanja čez vse, kar se ne ujema z njih zmešanhn umom. Sapiel. So res čudni nekateri ljudje! Še Bogu bi kmalu ukazovali in predpisovali, kako naj vlada. Uriel. Otroci pa vse to poslušajo in požirajo. Navse-zadnje se jim začne tožiti, pa jih spravijo spat kar brez molitvc, brez križa in brez blagoslova. Mojc svarilo je kakor prazno grmenje brez dežja. Sapiel, Boš končno vendarle moral poskusiti s hudo? Meni se je že tudi tako godilo, pa sem dosegel s kaznijo le veliko dobrcga. Uriel. Kakor bo bolj kazalo. — Kaj pa ti, Jcremiel? Si li zadovoljen s svojim varovancem? Jeremiel. Čast in hvala Večnemu! Ne smem tožiti. Imel sem pa tudi obilo truda, da sem spravil svojo varo-vanko Rafaelo na pravi tir. Vneto sem se lotil posla tudi zato, ker ima dekletce angelsko ime. Uriel. Ti imaš sploh poseben blagoslov božji. Sapiel. Povej, povej o tem dekletcu! Jerčmiel. Čudovito je res, da se je obrnilo pri Rafaeli tako na dobro, dasi je izpočetka tako slabo kazalo. Vesta, njen oče je močno vdan pijači. Vse je šlo v hiši narobe. Mati ni napačna, pa ni mogla vsemu kaj: tropo otrok ne-govati, s pičlim izhajati, zraven pa imeti še pokoro z zanikarnim možem — to razume samo, kdor satn izkusi. Sapiel. Gorje družini, kjcr gospodari kralj alkohol! Jerčmiel. Prav res! Rafaela je bila že izmlada do-brega srca, toda očetova kletev in grdo govorjenje, ki se 106 — je družilo z nedostojnim vedenjem, kadarkoli je prišel iz gostilne domov, jo je silno begalo, pa tudi kvarilo. Mine-valo ji je veselje do učenja, do dela in do molitve. S ča-som ji ]e pošla prirojena živahnost. Tavala je v šolo in iz nje brez čuta in brez življenja. Redkokdaj se je zasmejala. »Uriel. Meni se tak otrok prav posebno smili. Za take je treba vse žrtvovati, da ne zabredejo v mlakužo po-hujšanja in greha. Sapiel. Jeremiel, ti si navadno pomagaš z Marijo in njenim »Vrtcem«. Najbrž se ti je obneslo to zdravilo tudi »tu, ali ne? Jeremiel. Z »Vrtcem« mi pomagajo moji dobri prija-telji in pomočniki na zemlji; jaz sem tega seveda sila vcsel, kajti če kje, se tu obnese naš trud in prizadevanje. Vendar pa nisem takoj začel z »Vrtcem«. Izpočetka sem spravil Rafaelo večkrat pred tabernakelj, posebna takrat, »kadar sem tudi jaz imel častno stražo pred Najsvetejšim. Uriel. Ali je rada ubogala? Jeremiel. Nemo in brezčutno jc šla. Vendar ji je pa bilo veliko na tem, da izmoli svojemu nerodnemu očetu poboljšanje. SapieL To je bilo doforo znamcnje. Že vidim, da si modro ravnal. IUriel. Kaj si pa potem še storil, da si iztrgal dekletce iz satanovih zank? Jerčmiel. 0, to je bilo še sitnosti! Rafaela se je bila namreč navadila tudi lagati in — kar je z lažjo kaj rado v zvezi: tudi kradla je po malem. Saj ni bilo čudo: z doma je bila zanemarjena, brez vsega potrebnega in brez vzgoje — pa se je zagovarjala v šoli z lažjo, ko ni imela naloge in čc $e ni naučila. Parkrat so se njenih prstov celo prijele stvari, ki so bile last njenih součenk. To je bilo še dobro, da so njene tatvine prišle urno na dan. Resno svarilo je že pomagalo, da se je skesala in da se je poboljšala. Sapiel. Je pa spet tvoja spretnost posegla vmes, da se je pravočasno zatrlo hudo in nevarno nagnjenje, ki človeka dostikrat tira v propast! Jeremiel. Storil sem res, kar sem mogel, a brez mi-losti nebeškega prijatelja otrok bi moje prizadevanje ne — 107 bilo izdalo kaj prida. Priznati pa moram, da ima Raiaela sila skrbno učiteljico, ki skrbi zanjo kakor prava mati. UrieL Obdržala se je pa Rafaela na površju najbrž le po Marijinem vrtcu, ali ne? Jeremiel. Imaš prav. Tudi jaz sodim tako. Toda bilo je treba gladiti na desno in na levo, preden se je stvar uravnala, Ko sem omehčal njeno srce, je zaprosila za sprejem v »Vrtec«, a zadrževala jo je zavest, da nič kaj ne spada zraven, kajti njeni -prejšnji madeži še niso bili popolnoma pozabljeni. Voditelj je to dobro umeval, zato ji je dovolil, da sme pristopiti le za poskusnjo. < SapieL Ti pa seveda vesel. j Jeremiel. Pa kako! Dajal sem dekletcu pogum, naj se kar moči potrudi, da zakrije z lepim življenjem nepri-jetne spomine. Uriel. Kaj pa oče? Ali ni vsega podrl? Jeremiel. Za ta del je bilo še dobro, da se ni brigal dosti ne za to, če so otroci kaj hudega počeli, še manj pa, če kaj dobrega. Sapiel. Taka svoboda otrokom včasih celo koristi, zlasti takrat, če se kdo drugi pobriga zanje. Uriel. Po otrocih je mogoče potem dostikrat priti do srca očetovega. Jeremiel. Saj tako je bilo tudi tukaj. In kako hitro se je vse zasukalo! Na dan slovesnega sprejema v Marijin vrtec je povabila Rafaela tudi svojega očeta, naj gre z njc», da bo priča genljivemu obredu, ko si boLo izvolile deklice pred ozaljšanim oltarjem Marijo za svojo ^ospo in mater. Uriel. Ali je hotel iti? Jeremiel. Ni se branil. To je pa bilo tudi zanj rešilno. Sreča njegove lastne hčerke, ki jo je videl sredi belo oblečenih tovarišic z Marijinim znakom okoli vralu, ga je tako prevzela, da se je solzil. Obenem je bil pa že tudi dozorel sldep v njegovem srcu: Od danes napr^j me gostilna ne bo več videlal Uriel in Sapiel. Glej, glej! Sapiel. Če moški kaj takega sklene, navadno tudi drži. 108 — f ***.. Pa h,,o ie t,eba boi.va« u M. b<*. da je šlo. Prve skušnjave so bile zelo nasilne, a moževa volja je bila trdna in odločna. Zdaj se ni bati, da ne bi vztrajal I na poti poboljšanja in sreče. I Uriel. Hvala dobremu Bogu! I SapieL Srečna Rafaela! ( Jeremiel. Tisti dan, ko je bila Rafaela sprejeta v ' Marijin vrtec, se je naselilo v družini veselo življenje, sreča in zadovoljnost. Sapiel. Taki uspehi so za nas najlepše plačilo. Tudi jaz sem imel že padobne slučaje, in reči moram, da sem jih bil neizmerno vesel. . Uriel, Blagor tebi, ko nimaš nikdar nobene neprilike, ' ampak se ti vse srečno izpelje. Sapiel. Hvala Bogu vsedobremu! Njemu bodi čast in zahvala, da sem doslej še vse varovance in varovanke srečno pripeljal v nebeške dvore. L Jeremiel. Bogu čast in hvala — tebi pa priznanjel r Uricl. Zadnja tvoja varovanka je bila — kakor sem izvedel — pravi vzor dušne lepote. Sapiel, Dal Zlata deklica — Emanuela —¦ je sedaj med deviškimi dušami, ki spremljajo božjega Ženina v prvih vrstah, in posebna Ijubljenka vseh nebeščanov. Jeremiel. Nomen — omcn! Ta rek, ki je tned zem-ljani že d.olgo, dolgo v rabi, se prav posebno uresničuje pri tej izvoljenki božji: Emanuel — Bog z nami! Sapiel. Da, res je. Z Emanuelo je — rekel bi — Bog sklenil večno prijateljstvo, da ga ni vedoma nikdar žalila, saj je le zanj živela od takrat, ko ga je prejela prvikrat pri svetem obhajilu v nedolžno srce. In ko je bila spre-jeta med Marijine otroke, je svojo otroško ljubezen delila med Marijo in med njenim božjim Sinom. Uriel. Pa tako zgodaj jo je božji Ženin poklical po nebeško plačilo! Sapiel. Po božjem vsemodrem sklepu bi bila morala izgubiti srčno dobre starše že v mladih letih. Da bi ne prišla v časne stiske in da ne bi zabredla v grešne zanke, jo je večna Dobrota pravočasno rešila nevarnosti. Zgod-^ja smrt je bila zanjo velika milost božja. Jeremiel. Neizvedljiva so pcrta božje modrosti! — 109 Sapiel. In vendar — koliko žalovanja je bilo ob njeni smrti! Njeni starši se niso dali potolažiti, součenke so plakale ob izgubi vzorne, iskrenoljubljene tovarišice, njene učiteljice so pa tožile: tako zgledne učenke ne bo več! Uriel: Če bi ljudje umevali božje nared.be, bi morali v takem slučaju le to reči; Božje ime bodi češčeno! ¦ * * * Jeremiel. Dolgo smo se zamudili. Hitimo spet, da iz- polnimo voljo Najvišjega! Sapiel. Jutri osorej spet na svidenje! J Uriel in Jeremiel. Prijetno je bilo. 1 Sapiel. Slava našemu Bogu, ki sedi na prestalu in Jagnjetu! Vsi. Slaval Amen! Amen! m