POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 66310 IZOLA ■ ISOLA
Kdo ie pozabil
ItsltsIiH
tRLANDO
Titov trg - SLG CELJE A.T.IJNHART: TA
VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI-režija: VitoTaufer,
Titov ir» - PLESNI VEČER: LONDON C0NTEMP0RARY DANCE SCHOOL žBtESTBIiHKif Martinčev ir» - MGL LJUBLJANA -Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA -režija: Žarko Petan - MMBBBBBI Vrt Slovcnica SNG DRAMA U NICOM BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE - igra: Polona Vetrih -EHB3M Martinčev trg • FESTIVALSKA PRODUKCIJA DARIOFO: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA • premični -režija: Boris Cavazza BžHBSBBIlffli • kopališče - LUTKOVNO GLEDALIŠČE PAPILU lEHTMffi «HUM Martinčev irp -FESTIVALSKA PRODUKCIJA DARIO (V: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA - giMKMIWM - Martinčev trg -FESTIVALSKA PRODUKCIJA IMRIO FO: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA 9SKSM SHUC Martinčev trg -FESTIVALSKA PRODUKCIJA - IMRIO FO: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA «!tl)miMi:i’ - Vrt Slovenita - KOBAJAGI DONIJELA ME RODA - igra: Zijati Snkolovič - MBBHBHBi Vrl Slovenita - ŠANSON JACQUESABRELA - nastopa: Kat ja Levstik -fi Titov trg FESTIVALSKA PRODUKCIJA ■ V.MASTROSIMONF.: SKRAJNOSTI - premiera - režija: Katja Pegan -mnaamm Tito* trg - FESTIVALSKA PRODUKCIJA -W.MASIWSIMONF.: SKRAJNOSTI	-	Titov	trg	-
FESTIVALSKA PRODUKCIJA - WMASTROSIMONE: SKRAJNOSTI -niMKgriitMi: - Titov trg - FESTIVALSKA PRODUKCIJA WMASTROSIMONE: SKRAJNOSTI - IWMKSIlilIWIlT ■ Titov trg -GLEDALIŠČE ZATO: J.F. SARTRE: ZAPRTA VRATA - režija: Samo Strelec BMÌM1BBM POKRAJINSKI MUZEJ - SLG CELJE, INART, JABLANOVEC • HMRKF.R: NEPREDVIDUIVE POSLEDICE - režija: Bojan Ja h Inno vet - rtliiilližfcBtMBIt Titov trg -FESTIVALSKA PRODUKCIJA: WMASTROSIMONE: SKRAJNOSTI -ia'HUlMBIWm Titov trg - FESTIVALSKA PRODUKCIJA ■ mtASIROmm: SKRAJNOSTI UdMniHfl'J. Titov trg -PDG NOVA GORICA, PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL -M. DE CERVANTES: ČUDEŽNO GLEDALIŠČE - režija: Mario UrSič
DOBRO OBISKANA SKUPSCINA
Letošnji občinski praznik bomo praznovali sredi generalne obnove dveh glavnih ulic v zgodovinskem delu mesta, Ljubljanske in Koprske, ter tudi uvajanja nove prometne ureditve vzdolž obale do Velikega trga. Čeprav so ti ukrepi povzročili številne, predvsem negativne reakcije, ker so jih spremljale tudi nekatere napake oziroma premajhna pozornost do občanov, so za naše mesto zelo pomembni, saj smo nanje čakali že vrsto let in bodo veliko prispevali k ustrezni ureditvi osrčnega dela našega mesta.
Ko izkoriščam od uredništva v Mandraču odstopljeni mi prostor, da voščim vsem občanom lep občinski praznik, bi k želji, naj vas te dni ne težijo zgoraj navedene tegobe, rad dodal željo, da te dni izkoristimo za to, da vsi skupaj navežemo med seboj še tesnejše oziroma prijaznejše stike kot doslej.
Vse to z namenom, da bi se vsi občani Izole med seboj počutili kot ena skupina, kot ena zadovoljna družba, kljub težavam, ki nas še tarejo, a ki je odločena, da si ustvari res lep jutrišnji dan - v urejenem in za bivanje res prijetnem kraju, bodisi v mestu ali na vasi.
Zvonko Grahek
KOMUNALA IZOLA je zadolžena za vzdrževanje površin PRI SVETILNIKU.
Povezano z uporabo kopališča je tudi redno jemanje vzorcev morske vode, ki jih odvzema in kontrolira ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO KOPER. Dne 4.7.1994 smo prejeli obvestilo z naslednjo vsebino:
Na podlagi Zakona o varnosti urejenih kopališčih ((Uradni list SRS 1/87) in po določilu 12. člena citiranega Pravilnika o vodah v kopališču ob morju, PRIMERNA za rekreativno in športno plavanje. Kljub temu vas opozarjamo, da obala PRI SVETILNIKU ni javno kopališče in je kopanje in rekreacija možna NA LASTNO ODGOVORNOST.
jAVNO PODjETjE KOMUNALA IZOLA
(DM) Tako smo napisali v prejšnjem Mandraču in zgodilo se je po naših pričakovanjih. Zbori občinske skupščine niso bili sklepčni in množični obisk tistih občanov, ki nasprotujejo sedanji ureditvi prometa in zazidalnemu načrtu pri italijanski šoli je bil odveč. Res so nekateri najbolj razgreti na koncu zagrabili predsednika IS in ga maličili do slabe volje, kar je vse skupaj posnela TV, res pa je tudi, da to ni kaj dosti pomagalo. V demokraciji namreč obstajajo glasovi in obstaja večina. Glasno negodovanje s skupščinskega balkona nič ne pomaga. Kakorkoli obrnemo je edini trenutek, ko povprečni občan odloča o čemerkoli tisti trenutek, ko stoji pred volilno skrinjico. Tako je to.
V tej številki še:
■NOV PARKIRNI KRIŽ -VEČNA DILEMA - OCENA II.
fi
Demokratična stranka upokojencev Slovenije je 28. junija 1994 ustanovila svojo občinsko organizacijo tudi v Izo-lai. S tem se je pridružila že prej ustanovljenima občinskima organizacijama v Kopru in Piranu.
Pomen in naloge organizacije je uvodoma obrazložil predsednik območne organizacije obalnih občin g. Jože Sedmak. Gre za ideološko nevtralno stranko, ki ji je osnovni name zaščita pravic upokojencev, invalidov in socialno ogroženih. Ima namen predlagati svoje zastopnike v občinske svete kakor tudi v republiški parlament.
Stranka želi doseči, da bo država z ukrepi gospodarske uolitike pospeševala gospodarski razvoj in produktivno zaposlovanje, kar je pogoj za rast pokojninskega sklada. Skupščina in sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja naj samostojno odločata o položaju upokojencev in invalidov. Stranka želi sodelovati povsod, kjer se sprejemajo odločitve, ki kakorkoli vplivajo na pravice tistih, ki jih zastopajo. Prav tako je zelo aktualna zahteva, da se upokojencem in invalidom povrnejo vse odvzete pravice do spornih proračunov pokojnin.
V razpravi, ki je sledila, je bil pojasnjen tudi odnos do obstoječih društev upokojencev. Stranka želi z njim vsestransko sodelovati, saj se obe organizaciji dopolnjujeta v korist populaciji, ki sta ji namenjeni.
Izvoljen je bil izvršni in nadzorni odbor občinske organizacije. Predsednik izvršnega odbora je g. Stane Jenko, tajnica pa ga. Lojzka Čotar.
Spričo spoznanja, da si morajo sami priboriti pravo mesto v družbi, katere veliki del so prav upokojenci, je povsem logično, da bo le enovit pristop k reševanju številnih problemov dal tudi ustrezne rezultate. V tem smislu je izzvenel tudi pozv podpredsednika republiške organizacije g. Marjana Škode, da je le složna in močna organizacija lahko porok za uspešno delo.
Pozdrav lovini po štiriurni brakadi v revirju Korte, 29. novembra 1974.
V zadnjih dveh desetletjih se je stalež divjadi močno zmanjšal, predvsem pa se je spremenila njegova struktura. Prej avtohtone (prvotne, doma v teh krajih) živali kot n.pr. poljska jerebica, prepelica, kotorua... so povsem izginile že pred leti. Nekaj let sta prevladovala poljski zajec in fazan. Sedaj je temeljna divjad srnjad, ki je še pred 30. leti bila v našem lovišču prava redkost.
Vzroki za tako neverjetno naglo spreminjanje različnih vrst divjadi v lovišču LD Izola (in v sosednjih loviščih) so mnogoteri. Gotovo pa je eno - sprememba okolja je nenormalna.
Na tako hitre spremembe okolja ima največji vpliv človek sam in njegov naglo se spreminjajoči način življenja in obnašanja (civilizacija!)
V lovišču LD Izola že nekaj let skoraj ni več nizke divjadi. V lovišču je na stotine klatežkih mačk in psov, ki prostorsko in časovno (letni časi!) neomejeno gospodarijo nad pros-toživečo divjadjo in pticami vseh vrst. Kdor rad hodi v naravo in ima vsaj malo opazovalnega daru, bo tej ugotovitvi pritrdil.
V tem mesecu (junij 1994) sta IS skupščine občine Izole in Pirana (teden za njima tudi IS skupščine Koper) izdala Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkorenjinjenje stekline v občini Izola in Piran. Iz te odredbe navajam le (2. člena), ki obvezujeta občane -lastnike psov in mačk ter LD in Veterinarsko -
ŠIFRA
PROMET z rmFKKMiemnAMi
dipl. oec.
Ivan Konstantinovi«:
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Člani lovskih organizacij in veterinarsko -higienska služba so dolžni pokončevati:
- neregistrirane in necepljene pse,
- pse brez pasje znamke,
- pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso vodeni na vrvici z nagobčnikom,
- vse mačke, ki niso zaprte in pse do 4. mesecev, ki niso zaprti.
Lastnikom navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončanje živali.
1. člen: Območje občine Izola in Piran se proglaša za ogroženo območje s steklino, zato odreja kontumac.
Zakoni, odredbe in odloki, ki prepovedujejo državljanom - občanom, da puščajo svoje štirinožce nenadzorovane v okolje (pa naj bo to mestno, primestno, podeželsko ali lovski revir) so ponavadi le mrtve črke na papirju. Osnovne naloge lovskih društev, torej tudi LD	Izola,	so	varovati, gojiti in smotrno
nodariti z divjadjo. To pomeni skrbeti za olj zdravo, naravno in pristni okolje, ki se mu reče tudi lovišče in v katerem čivijo predvsem avtohtone prostoživeče živali (mimo grede: večine od njih je trajno zaščitena!).
Zato želimo obvestiti vse občane občine Izola,	da	je	LD	Izola	(njen izvršilni organ) na
svoji seji, dne	1 .junija letos sprejel sklep, s ka-
terim pooblašča dva svoja poklicna lovska čuvaja, da opravljata lovsko - čuvajsko službo v lovišču LD Izola in tako pomagata ostalim članom LD pri njihovem prizadevanju izboljšati žalostno sliko našega lovišča in pri tem preprečevanju in zatiranju nevarne bolezni - stekline.
za LD Izola preds. LD Jože Mejak
Revir Korte-avgust 1991 Danilo Debernardi in lovski tovariši s plenom.
PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 45 tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
Kaj počnejo lovci, člani LD Izola?
Lovska družina (LD) Izola upravlja z loviščem, ki se povečini prekriva z občinsko mejo in meri okoli 2000 ha. Na tej površini so lovci LD Izola še pred 18. leti, ko je bil lov na vrhuncu, uplenili letno nad 600 poljskih zajcev in okoli 2000 fazanov. Costili so od 5 do 8 italijanskih lovskih gostov letno.
higiensko službo, kako ravnati v času kontu-maca (zdravstvene zapore proti širjenju nalezljivih bolezni!) na ogroženem območju:
6. člen: Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
DeSUS tudi v Izoli
	Ml	m	u	'r	m
fi
i
r
UREIENE KORTE
Izvršni svet je sprejel še en prostorski dokument. Slednji govori o Kortah, ki z okolico predstavljajo pomemben element Kulturne krajine Šavrinskih fričev. Območje ima pretežno ruralni značaj, hkrati pa omogoča tudi uresničitev bivalnih potreb za urbano prebivalstvi, ki delovno gravitira v Izolo, Koper in Piran. Glede na navedene funkcije območja in omejitvene pogoje so v ureditvenem načrtu predlagani sledeči posegi:
- sanacija in revitalizacija vaškega jedra
- revitalizacija zelenih površin in hortikulturna ureditev novih delov naselja
- izboljšanje oz. ureditev novega cestnega in komunalnega omrežja za potrebe obsoječega naselja in predvidene nove pozidave
- gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov na površinah predvidenih z dolgoročnim planom
- gradnja objektov servisno storitvene dejavnosti
- razširitev šole
- ureditev obstoječega pokopališča
- ureditev avtobusnega prometa in pripadajočih postajališč.
Osnutek Ureditvnega načrta Korte bo javno razgrnjen v prostorih Krajevne skupnosti Korte, v Zadružnem domu v Kortah in v prostorih Zavoda za planiranje, urbanizem, stnovanjske in gradbene zadeve. Ogled razgrnjrne dokumentacije bo možen od 7.7. 1994 do 5.9. 1994. V petek 2. septembra ob 19.00 pa Krajevna skupnost Korte v sodelovanju za zavodom in izdelovalcem načrta organizira javno obravnavo, ki bo v dvorani Zadružnega doma v Kortah.
Nov parkirni križ
Komisija je vladi predlagala, da se na tem območju začasno (v turistični sezoni) omeji promet in sicer ob sobotah in nedeljah ter prazničnih dnevih med 7. in 20. uro. Zapora naj bi bila postavljena v Kosovelovi ulici (na križišču z Zustovičevo). Brezplačen prehod bi bil dovoljen stanujočim na tem območju, njihovim gostom, gostom Doma Dva topola ter gostom doma slepih in slabovidnih. Vsi ostali obiskovalci pa bi ob vstopu na to območje plačali 1000 SIT akontacije, ki bi se jim povrnila v primeru, da bi se vrnili v petnajstih minutah, ob zadrževanju do ene ure bi se voznikom vrnilo 950 SIT, ob zadrževanju do dveh ur bi se vrnilo 850 SIT, do treh ur 650 SIT. Voznikom, ki bi se na tem območju zadrževali več kot tri ure bi se zadržala celotna akontacija. Vlada se za omenjeni predlog ni odločila, saj vsebuje še preveč neznank. Stanovalci tega območja imajo povečini svoje parkirne prostore, v cerkvi sv. Mavra so redni verski obredi, gre za veliko območje, ki ga ni kar tako mogoče zapreti za promet in še. Izvršni svet se je odločil, da se bodo še enkrat sestali s svetom krajevne skupnosti in poskušali razvozljati vozel. Pravtako pa vabijo občane prizadetega dela Izole naj z zamislimi prispevajo k poskusu prometne ureditve tega dela mesta. Svoje ideje lahko posredujete na Krajevno skupnost ali pa neposredno izvršnemu svetu.
OPOZORILO STARŠEM!
Pristaniška kapitanija Izola opozarja, da vse več otrok izbira za kopanje dolgi pomol in ribiške barke, ki so privezane obenj. Z bark in pomola skačejo v vodo, čeprav je ob pomolu promet iz dneva v dan gostejši in lahko se zgodi kakšna huda nesreča. Starši, opozorite vaše otroke na nevarnost, če jih vidite na tem prepovedanem kopališču.
V poletnem času, predvsem pa ob vikendih se na severovzhodnem delu mesta ob dostopih na Svetilnik in k cerkvi sv. Mavra pojavlja prometni infarkt, ki zaradi nepravilno parkiranih vozil onemogoča normalno odvijanje prometa in dostop interventnih vozil, v veliki meri pa ovira normalno življenje tam stanujočih prebivalcev.
Izolsko vlado je na omenjeno problematiko opozoril tudi Svet krajevne skupnosti Staro mesto, ki ja za ta del mesta predlagal zaporo. Izvršni svet je pri Komisiji za tehnično urejenje prometa naročil študijo oziroma rešitev prečega problema.
TLAKOVANJE -KDAJ, KJE ?
40 stopinj v senci
DON KIHOT
Novodobni lastniki mest in države, bi morali poprejšnjo oblast hvaliti in se ji priklanjati do tal, (morda celo prižigati svečo v cerkvi in plačati mašo za njihovo zdravje), ne pa lajati nanjo, kakor to počno vsakokrat, ko se jim zahoče onaniranja ali pa, ko se je treba zaradi lastnih napak in grehov braniti, češ, da prihaja do njih zgolj zaradi zapuščine takratnih diktatorjev. Zakaj?
Zato, ker so naučili ljudi lepega obnašanja, poslušnosti in neupiranja. Tako dandanes ljudje mirno in apatično gledamo, kako zgoraj omenjeni lajavci prodajajo cele dele mest, gozdov, tovarn, ljudi...
Pa se včasih le zgodi, da so soudeleženi pri kakšni packariji in jih pri tem praviloma pomotoma dobijo, takrat prisegajo na to, da so v bistvu le nedolžne žrtve, jagenjčki na oltarju novodemokratične daritve, bogovom, ki so le premeteno preoblečeni Luciferji.
Najbolj pa se novopečeni jagenjčki bojijo govoric. Za govorice vemo, da so nevarne in praviloma zlonamerne, nastajajo pa v glavnem iz dolgega časa in pomanjkanja pametnejših opravil. Govorice nastajajo za gostilniškimi pulti, pri frizerkah, ob partiji briškole, med sončenjem in zvračanjem hladne pive pri 40 stopinjah Celzija v senci. In o čem Izola največ govori zadnje dni? Seveda predvsem o parkiranju in oslih, ki so si takšen sistem izmislili, saj je zdaj v mestu še večji nered kot prej. Govori se tudi o tem, kako se bo izvajalec izmazal ob zamudi na gradbišču v starem delu mesta, so pa tudi taki, ki prodajajo zaupno informacijo, da je predsednik izvršnega sveta lastnoročno uredil, da je bivšo tržnico cunj, plastike in opankov dobil v najem, nek njegov bivši sodelavec. In to kljub temu, da so zanjo zaprosili z gradnjami in drugim prizadeti izolski obrtniki. V zvezi z oddajo vrtnarije pa je slišati, da naj bi bila predana še pred potekom pritožbenega roka. Seveda tisti ki poznajo vse "resnice" ne vedo, da je za takšne sklepe odgovorna pristojna komisija. Ce pa vedo so raje tiho, saj je lepše operirati s predsednikom, ki je oseba iz kosti in mesa, kot z nekakšno imaginarno komisijo. Občinsko oblast so obrekljivci obtožili tudi tega, da je potihem in na skrito kolaborirala z lastnikom šotora na robu mesta. Kljub temu, da je lastnik dobil nalog za rušenje (nakar je lastnik podal prošnjo na preložitev), objekt še stoji. Zato so obveščevalci vedo, da je vse skupaj le del scenarija, pripravljenega za neuki narod.
Tem obrekljivcem preostane le še čakanje, da se njihove govorice potrdijo ali pa tudi ne. Zanimivo je tudi to, da so vsevedi, naštete primere kar povezali med seboj. Ni sicer jasno kako, saj je stvar preveč enostavna, da bi se jo dalo razložiti kar tako. Vsekakor nekateri govoricam verjamajo, nekateri pa ne. Dejstvo pa je, da nihče od ogovarjanih, ničesar ne ukrene, da bi govoricam odvzel težo. Navsezadnje bi že, glede na to, da so v službi naroda, to morali narediti. Ostane nam pat pozicija, v kateri imajo nekateri opravljani in tisti, ki oprav- Ijajo korist. Komu je lepše je težko ugotoviti. Izola je res prijazno mestece, saj vam ob naročeni kavici ponudijo tudi zgodbo. Bolj ko je neverjetna, bolj bomo verjeli.
Ivan Vrtnik Blaško
Prebivalci strega dela mesta v teh dneh že občudujejo nov ulični tlak, ki so ga že postavili v nekaterih delih pretlakovanega mesta. Po splošnem mnenju je tlak lepo izbran, kamen je pravi in ulice bodo zdaj zagotovo lepše kot so bile, da o vseh priključkih niti ne govorimo. V izgovarjanju o projektu stoletja je bilo zagotovo nekaj resnice.
To pa seveda ne pomeni, da so vsa dela potekala po prvotnih dogovorih. V poročilu o poteku del, ki ga je na torkovi sveji sprejel občinski IS je zapisano, da je investitor, Rižanski vodovod, ki je kot izvajalca del izbral Stavbenik, prvotno časovnico moral popraviti.	odsek	zaključek	tlakovanja	do
Ulica ob stolpu	3o. 6. 199'J
Ljubljanska ul. 1 [oc! stare bolnice do Koprske)	17. 7. W
Gasilska ul.	20. 7. 199*1
Ul. ob stari bolnici	25. 7. 199^
Koprska 1 (od Ljubljanske do slemena)	20. 8. 199'4
1 Ljubljanska 2 (od Koprske do E.Kristana)	2*1. 8. 199*4
Koprska 2 (od slemena do Trga 22.Ju11 Ja)	3. 9. 199*4
Ljubljanska 3 (od stare bolnico do Trga 22.julija)	8. 9. 199*1
Zaradi nepopolnih podatkov o obstoječih komunalnih napravah, izdelave nepredvidenih provi zori jev (elektrika, telefon), dodatnih del, motenj zaradi poplavljanja, organizacijskih težav ob začetku del ter zaradi zamude pri pričetku del na plinski inštalaciji so zdaj rok za zaključek prve faze premaknili na 15.8.1994. Druga faza, to je tlakovanje Manziolijevega trga in okolice pa je seveda še odprta, saj denarja gotovo na ostaja.
Za najbolj prizadete ali zainteresirane pa še skica s posameznimi roki zaključka del.
U.JUIJJ- UHCHIMI PliAZilUS
VSAKA OBČINA IMA ŽUPANA
-Se za tem morda skrivajo strankarske taktične poteze?
-Ne, prepričan sem, da gre za neodgovornost posameznikov.
-Kakšen je odnos skupščine in izvršnega sveta?
-Sedanji IS je zelo aktiven, ne po številu zasedanj, pač pa predvsem po reševanju globalnih občinskih težav kot je financiranje osnovne šole v Livadah, generalna obnova ulic itd. Seveda prihaja do izražanja različnih stališč, ki pa ni tolikšno, da bi lahko govorili o krizi. Mislim da nam enim in drugim manjka predvsem znanje, da znamo prisluhniti mnenju drugega. -Slišati je bilo namige o rušenju vlade? -Skupščina takšnega predloga ni prejela in mislim, da bi bil nepotreben, ker so zdaj na vrsti počitnice, potem pa bodo itak kmalu volitve.
-Urejanje prometa v starem delu mesta?
-V primeru parkirišč sem dal pismen predlog, naj se najprej uredi vprašanje
prometa in šele potem sklepa koncesijsko pogodbo. Moram pa priznati, da sem pričakoval večjo gnečo v starem mestu, dejansko pa se je povečala gneča okrog ulice Oktobrske revolucije. Zdaj ni več poti nazaj. Treba pa je preveriti učinke in poiskati boljše oblike urejanja prometa, da se bodo tukaj stanujoči z avtomobili lahko čimbolj približli svojim hišam ali stanovanjem.
-Pretlakovanje?
_Obnova ulic bo odvisna od denarja, občinskega in tistega iz republiškega stanovanjskega sklada. Predvsem pa je treba poskrbeti, da bodo dela potekala organizirano in bodo ulice med obnavljanjem res dostopne. Predvsem pa moramo vedeti, da je naše mesto treba olepšati, sicer je vse govorjenje o turizmu brez osnove.
-Ste pristaš koncesij?
-Ne morem odgovoriti na splošno. V koncesijo naj se dajo stvari za katere je občinska uprava premalo strokovna in pretoga. Tiste, ki so splošnega pomena, kot recimo pokopališče, zdravstveni dom ali mestno kopališča pa bi morale ostati v pristojnosti občine.
-Komunalni redarji so vaša policija.
-Njihova vloga še ni čisto določena. Problem je predvsem v kaznovalni politiki. Oni in policaji bi morali izrekati več mandatnih kazni, ne pa da le pišejo napotnice k sodniku za prekrške, kjer se kršilec znajde takrat, ko je že pozabil, kaj je pravzaprav zakuhal.
-Imate avtomobil?
-Ne.
-Barko?
-Ne
-Ste sobodajalec?
-Ne
-Ste zadovoljni z našo šolo?
-Ne.
-Z zdravstvenimi uslugami?
-Da.
-S kulturnim življenjem v občini?
-V glavnem da.
-Z našim športom?
-Da.
-Kje boste dopustovali?
-Doma in v Drulovki (pri Kranju)
-Če bi se selili, kateri kraj bi izbrali?
-Po tolikih letih zagotovo Izolo.
(DM) Zvonko Grahek je izolski župan. Pravzaprav podaljšani župan, saj je državni zbor podaljšal mandat oččin-skim skupščinam in vsem njihovim organom. Izolski župan je nenavaden človek. Krščanski demokrat po strankarske, liberal po življenskem prepričanju, po obnašanju včasih anarhist, po izjavah zna spomniti na szdljevske čase. Župansko delo opravlja neprofesionalno, načeloma od osmih do dvanajstih, največkrat pa ga zanese v večerne ure na vse mogoče sprejeme, proslave, obletnice, slovesnosti, literarne večere, občne zbore itd. Mandrač v vsem obdobju njegovega mandata ni z njim naredil niti kratkega pogovora. To napako popravljamo pred občinskim praznikom, proti kateremu se je župan izrekel, pa je vendarle tudi tisti, ki ga spet pripravlja tudi za ta ponedeljek.
-Predsednik skupščine ima pravico oceniti delo delegatov skupščine, ki ji predseduje...
-Na splošno sem zadovoljen, le v zadnjem obdobju se je število neopravičenih odsotnosti povečalo, tako da skupščina nekajkrat ni mogla sklepati.
np
mH
*****
'&WÀ
Pete Cabrinha je eden najbolj znanih jadralcev na deski na svetu. Doma je sicer s Havajev, vendar je konec prejšnjega tedna preživel v Izoli kot gost organizatorjev jadralnega tekmovanja za pokal HB-ja. Seveda je bilo za njegove mojstrovine premalo vetra, zato pa se je Pete dobro sončil in pohvalil naše izolsko sonce.
TA KRATKE
Izolski župan je ostal brez čevljev. Samo za minutko jih je pustil pred tranzfuzijsko postajo, ki jo je razkazoval morebitnim kupcem in ko se je vrnil nazaj škatle z novimi sandali ni bilo več. Pa jih je župan tako vneto iskal, da se je zasmilil otrokom, ki so se igrali v bližini, da so mu jih prinesli nazaj.
Izolska marina je zanimiv medstrankarski projekt. isti stavbi, ki je investitor marine so zaposleni poslanci Združene liste (Jovanovič ...), LDS (Bohinec ...), socialdemokrati (Zadel, ki sicer ni poslanec) in še koga bi našli. Zanesljivo ni nikogar le iz stranke upokojencev.
ŠE POMNITE TOVARIŠE ?
Kje so zdaj, kaj počnejo? Pišite nam, če ste njihovi prijatelji ali sovražniki. Konec koncev so del naše novejše zgodovine in ni prav, da kar tako izginejo v pozabo. Mi bomo dajali ideje, j vi pa nam pomagajte z odgovori.
PETE SE JE LE SONČIL
KANJOLIN
NI
MORSKI
PES!
To bi morali napisati na tablo v man-draču, da bi rešili smrtnega strahu mimoidoče turiste, ki jim zastane dih ob pogledu na tako lepo mrcino, kot so jo izvlekli na svetlo oni dan. Poleg nje pa še lep kup drugih dobrot, ki so končale v bližnji ribarnici.
Nekateri pa so se spraševali, če morda ribiči niso položili parangala na Črnem Kalu.
ODKRITA SKRIVNOST
Ena najbolj iskanih Izolanov, Danila Markočiča, smo odkrili med opravljanjem zanj dokaj nenavadnega dela. Tajnik KS 1. in II., vodja Turistične valilnice, oljkar, rekreativec in še kaj je bil namreč zasačen pri še enem opravilu. In Danilova Olajševalna okoliščina: Da je bil na napačni strani pulta.
HELMUT OSTAL SAM
Najbolj znan izolski turist, Helmut iz Koblenca, je že nekaj dni na svojem prvem letnem dopustu v Izoli. Tokrat je prišel s prijateljem, ki pa se je ze naslednji dan naveličal Izole in se odpeljal domov, Helmut pa je brez prevoza ostal pri nas. Če bo znal domov z vlakom bo avgusta spet tukaj, takrat z boljšo, predvsem pa bolj zanesljivo družbo.
(©bbojkartflu klub 3?ola babi btfe, tu bi Ete rabi naučili ojiroma utrbili jitanje obbojfee na mibfai, naj ste prifabijo na poletni tečaj BEACH UOLLEV-a
1Poletna šola Odbojke na mivki se bo začela 4 julija in končala konec avgusta, (Prijave bomo sprejemali 4 julija od 9 do 11 ure. Prijavnina znaša 1500 SlT za dva tedna, 2500 SIT za cel mesec ali pa 4000 SIT za dva meseca. 9ja k°,tcu šole bo Vsak, dobil majico in diplomo o opravljenem tečaju odbojke na mivki-
VABLJENI !
ZA SVETOVNI VRH
JADRANJE
NAGRADA ZA PRVENSTVO
V izolskem zalivu je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje jadralcev na deski (Mistral, Lechner) in jadralcev razreda Evropa za veliko nagrado HB-ja. Jadralcev na deski je bilo malo, najboljši v olimpijskem razredu Mistral pa je bil Čeh Zlinek pred najboljšim slovenskim jadralcem Vidakovičem iz Maribora. Zanimivi so bili boji v razredu Evropa, kjer je nastopilo 18 najboljših slovenskih tekmovalcev in med njimi tudi reprezentanti, ki so se pod vodstvom trenerja Branka Pistotnika pripravljali v Izoli za nastop na svetovnem prvenstvu, ki se začenja čez teden dni v francoskem La Rochellu. Ker je HB jadralcem namenil tudi denarno nagrado (900 DEM) so se reprezentanti potrudili iz zmagali ter tako dobili še nekaj prepotrebnega denarja za sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Vesna Dekleva in Branko Brčin (Olimpie) sta po dvakrat zmagala in bila dvakrat druga ter si razdelila prvo mesto, tretji je bil Hrvatin iz koprskega jadra, četrti pa A.Mislej iz izolskega Olimpica, ki ima zagotovo najmočnejšo ekipo Evrop v državi.
In kakšna so pričakovanja Vesne in
Branka na SP? Vesna je sposobna celo uvrstitve med deset najboljših, vendar je treba priti do finala po zapletenem sistemu na izpadanje in iahko se zgodi, da se vse nesreče zberejo na enem kupu. Tudi Brčin se lahko uvrsti pri vrhu, saj je to hkrati njegova zadnja regata v tem razredu in si seveda želi maščevanja po izolskem prvenstvu, kjer je zmagal v predtekmovanju (Open week), potem pa na prvenstvu vozil slabše od možnosti. V reprezentanci sta še Hrvatin (jadro Koper) in Morgan (ŠD Piran).
KOŠIR ČETRTI
Rok Košir, obetavni jadralec izolske Burje je na prvi regati za pokal Alpe Adria v Sesljanu v konkurenci več kot 100 tekmiovalcev osvojil odlično četrto mesto in napovedal kandidaturo za skupno zmago po še dveh regatah v Briazoneju (Garda) in Izoli.
NOGOMET NEURADNE VESTI
ROKOMET RK DELMAR IZOLA
V hotelu Riviera so v ponedeljek predstavili novo izolsko rokometno moštvo. Pravzaprav gre za nekdanjo moško ekipo RK Izola, ki pa se je, kot smo že poročali, razdelil na moško in žensko vrsto. Moško, katere sponzorstvo je prevzel domači Delmar so že ustanovili in predstavili, njihov cilj pa je uvrstitev v prvo slovensko ligo in kasnejši morebitni prodor v Evropo.
Seveda pa delitev ni povsem I onemogočila ženske ekipe, ki bo letos nastopala v elitni slovenski ligi. Skupna komisija je namreč že dogovorila nekaj sponzorjev, ki naj bi ženski ekipi, ki formalno še ni ustanovljena, omogočili nastopanje v prvi slovenski ligi.
USPEH V CINGOLI ju (I)
Ekipa mlajših deklic RK Izola (letnik 81 in mlajše) je na velikem mednarodnem turnirju v Cin-goliju dosegla lep uspeh, saj je v konkurenci 16-tih ekip osvojila odlično tretje mesto. V predtekmovalni skupini je premagala ekipe iz Slovaške, Madžarske, Romunije in Italije. V polfinalu pa so izgubile srečanje s kasnejšimi prvakinjami iz Romunije. V finalnem srečanju za tretje mesto pa so spet premagale ekipo iz Madžarske. Hana Škrbec je bila najboljša strelka turnirja. S tem turnirjem se je zaključila letošnja tekmovalna sezona, saj dekleta tokrat ne bodo_ odpotovala na turnir v Teramo. Za Izolo so nastopile: Hana Škrbec, jasna Ratoša, Marlen Lazar, Tjaša čok, Biljana Šmitran, Mia Bošnjak, Petra Božič, Irmina Zejnič, Marlene Zejnič in Tanja Adamič. Ekipo je vodila Duška Čuk.
O nogometnem moštvu zaenkrat še ni nobenih uradnih informacij, saj se vse dogaja znotraj informacijsko dobro zastraženega kroga. Uradno vemo le to, da je moštvo zapustil Bizjak, neuradno pa, da je novi trener Rado Pišot, ki je nekoč že vodil Izolane, da je Žlogar prevzel tehnično direktorstvo ekipe, da so igralci dobili zaostale plače in da menda čakajo prihod okrepitev iz Albanije. Vse neuradne informacije vzemite neuradno, uredništvo zanje ne prevzema odgovornosti. PIONIRSKI POGON
Mlajši pionirji NK Izola, ki so edini osvojili naslov prvakov v svoji konkurenci so prvenstvo zaokrožili s sodelovanjem na 2, memorialnem turnirju Franje Frančeškina v Ljubljani. Sodelovalo je šest najboljših slovenskih ekip z izjemo Olimpije, Izolani pa so osvojili odlično drugo mesto, saj so najprej premagali lanskoletne zmagovalce Muro z 1:0 (Hasič), v finalu pa nesrečno izgubili s Slovanom (1:0). Izolan Dragan Djajič je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja.
sodelovanje na turnirju je omogočil Diskont Bajt, moštvo, ki ga vodi Šalih Softič pa vseskozi podpira Kava bar Tina.
RENT A KOMBI Kombi (',25, oddajam z voznikom ali brez za prevoze potnikov (8 oseb) ali tovora (1.500 T) Telefon: 64-090
TA VEČNA DILEMA PRA VA OČENA
Ocena učenca je sestavni del učiteljevega dela in je (tako kot pri vsakem drugem delu) možna napaka. Za takšne primere predvideva šolsa zakonodaja možnost pritožbe staršev, ki so jo starši prizadetega učenca povsem zakonito izkoristili.
Sola je v skladu s šolskimi predpisi in zakonodajo izvedla predpisani postopek za prverjanje ustreznosti ocene.
Starši ali njihovi pooblaščenci imajo na vpogled kompletno dokumentacijo na šoli. Tudi sama sem na razpolago za morebitna pojasnila.
Klub staršev za boljšo šolo Izola, Pittonijeva 2, mi pri oblikovanju svojega mnenja o pritožbi, objavljenega v Mandraču 30.6.1994, ni dal možnosti zagovora oziroma pojasnila o zaključeni oceni.
Tovrstne pritožbe so predmet strokovne obravnave v skladu s šolskimi predpisi in zakonodajo.
Komisija za obravnavo ugovora staršev na oceno iz
matematike za učenca  ki je bila imenovana na
učiteljski konferenci dne 22.6.1994, se je dvakrat sestala (22. in 24.6.1994) ter v sodelovanju predstavnika Zavoda za šolstvo in šport OE Koper sprejela naslednji SKLEP:
"Po pregledu vse dokumentacije skupaj s testi znanja iz matematike je komisija odločila da je ocena dobro (3) ustrezna in se je ne popravlja."
Ne glede na ta nesporazum in osebno prizadetost menim, da je delo Kluba staršev za boljšo šolo v Izoli potrebno ter si želim korektnega sodelovanja v korist naših otrok.
Izola, 5.7.1994
Diomira Tkalčič Predm. uč. matematike in fizike Osnovna šola Vojke Šmuc, Izola
Popravek na članek "Ta večna dilema - prava ocena", ki je izšel v Mandraču št. 75/30.6.1994
Ugotovili srno, da je bil postopek šole opravljen v zakonitem roku. Zaradi nenamernega spodrsljaja se opravičujemo.
Pri podajanju našega mnenja se nismo spuščali v strokovno delo učiteljice, ker za to nismo poklicani. Želeli smo opozoriti na postopek nad katerim je bil učenec (in z njim starši) razočaran in prizadet.
V prilogi je fotokopija odgovora komisije na pritožbo.
Klub staršev za boljšo šolo Pittonijeva 2, Izola
silovito trudijo in iščejo besed. Mrk, ki jim je padel na možgane ob slovesu je nakazoval žalost. V tistem trenutku, smo imeli učenci takšno moč, da bi lahko marsikateremu učitelju zagrenili dosti časa, že z eno samcato narobe izgovorjeno besedo. Ranljivi so učitelji takrat. Zato so ponavadi vsi prisotni učenci tiho. Podzavestno spoznajo nemoč učitelja v tistem trenutku in to jih dela velike. Rahlo tresoč glas učitelja takrat bolj zaleže, kot bi v drugih trenutkih bič, kajti otroci vedo. Kot že rečeno sem letos tudi jaz sodeloval v takšnem trenutku in prevzelo me je. Čisto narahlo, okoli grla. Hvala vam Tovariš B  za vzbujene emocije. In verjemite, da sem se znova počutil močnega, kljub temu, da sem tako majhen.
Ivan Vrtnik Blaško
"Sine pokaži spričevalo."
Konec šolskega leta je, kot vsi dobro vemo, najlepše, kar lahko doživi učenec, ki mu je VSEGA ZADOSTI. Nekateri jočejo, nekateri se smejijo. Oboji počnejo to iz golega veselja. Kajti, kar je res je res! Najboljša je tista šola, ki se slej ali prej konča, vsaj za določen čas.
In vendar, se je tokrat (kot se ponavadi rado dogaja), marsikomu rahlo zataknilo v grlu. Nekateri namreč odhajajo. Selijo se v drugo šolo, v Livadah, kjer bo starih prijateljev manj. Vsako slovo pa je, kot vemo težko in nič kaj prijetno. Se bodo pač morali privaditi.
Še nekaj je motilo šolarje, ki so šteli zadnje minute, preden se za njimi zaprejo šolska vrata. Nekako čudno jim je bilo pri srcu. Rahel stisk okoli srčkov, jim ni dal, da bi kot po navadi zdivjali skozi vrata. Tudi svečanost trenutka jim ni mogla do živega, a bilo je nekaj, kar se ne da razložiti. Nam, ki smo bili prisotni in vsega tega še nismo pozabili, pa se dozdeva, da vemo za kaj gre. Ko sem bil še majhen in sem čudno dojemal ta svet, sem vedel, da so učitelji pod nekakšnim čudnim psihičnim pritiskom.
Nenavsezadnje izpred njihovih oči odhaja ves njihov trud in v nič izgi jo otroci s katerimi je delil tako veselje, kot žalost. Bilo je kot bi se jim razbijala družina, rahlo sem jih imel celo na sumu, da si nas mislijo prisvojiti, ali pa, da nas imajo že kar za svoje.
Vedel sem, da učitelji tisti trenutek, ne bodo mogli izdaviti nič pametnega, pa naj se še tako
splošna banka
INFOTEL
NAJKRAJŠA POT DO INFI
RADI BI POSTALI NAS
NAROČNIK ?
Na položnico napišite vaš naslov, vplačajte 900 Sit na naslov GRAFFIT Line, Veliki trg 1, Izola , žiro račun 51430-603-32431 in do konca leta boste prejemali MANDRAČa po pošti.
Zdaj nas je že toliko, da ni vredno tvegati s čakanjem na brezplačne izvode.
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Sahbaz, I. Vrtnik-Blaško, I. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 Tisk: Pigraf Piran
Drevored 1. Tel.: 066/
UMRL JE PRED
TC ■ * _, • | rxi
m	■■ H |;: ,j [/j |r.' .	|'."j	:'i	pj [•■ I
Fran Orel je bil rojen v Kopru 22. avgusta leta 1873. Končal je koprsko učiteljišče in nato od 3. oktobra 1892 kot nadučitelj vodil kortežansko šolo, najzahodnejšo slovensko v Šavrinih. Umrl je 24. junija leta 1919 v kortah, kjer je tudi pokopan. Na častnem mestu so mu postavili lep spomenik.
Orel se je poročil s svojo kolegico Marijo. Imela sta enega otroka, a jima je kmalu umrl. Z družino Jožeta Kleva iz Cetor so bili somišljeniki, prijatelji in botri. Oni so ohranili nekaj Orlovih knjig in časopisov, kar hrani izolska slovenska šolska knjižnica.
Nadučitelj ni bil le vzoren pedagog in sadjarski učitelj, vodil je kulturno in politično življenje tega območja. Dvajset let se je potegoval, da bi izolsko podeželje, ki je imelo šolo že od leta 1815, dobilo državno šolsko stavbo. Šola, ki je imela kakih 200 učencev, se je stiskala v treh neprimernih prostorih, eden izmed teh je bil v nekdanji župniški šoli - stavbi bratovščine sv. Antona Puščavnika. Iz Izole kjer ni bilo pretiranega navdošenja za gradnjo slovenskih šol na njenem podeželju pa tudi ne preveč navdušenja za Lego nazionale, ki je drugod ustanavljala v slovenskih vaseh italijanske šole, je Orel slišal tole: "Samo polente naj nam Italijani dajo! Potem jim bomo (Op.: Legi) sledili. Čičem in Hrvatom (Op.: prebivalcem Kort) pa naj ne zidajo palač!" Po mukotrpnem naprezanju je Orel leta 1907 šolo le dogradil, na lepem mestu, veliko in zračno, s tremi učilnicami in z učiteljevim stanovanjem, ponos kraju in učiteljem. Zanjo so prispevali tudi domačini z "rabutami".
Naš učitelj je vodil društvo Edinost in Učiteljsko društvo za koprski okraj. Vodil je domačine na političnih zborovanjih v Dekanih, Kaštelu, Pri Roti, v Sv. Luciji. Potegoval se je za slovensko občino v jugozapadnem delu Šavrinov s sedežem v Kortah. Ob razpadu Avstroogrske države je v kraju vodil odbor novonastajajoče države SHS na ozemlju Avstroogrske. Ko je 5. novembra 1918 italijanska vojska prišla v Korte, je lahko gledal, kako so tablo o tem odboru odstranili in jo prestreljevali. Priča je bil umestitve vojaškega kurata na čelo župnije in odstranitve župnika Nartnika, ki so ga obdolžili kraje nove monštrance (ki jo je hotel le skriti zaradi lepega slovenskega napisa na njej).
Nato je bil priča odstranitve slovenske besede iz cerkve in farovža, prepovedi slovenske molitve na pogrebu, poitalijančevanja imen v farni matični knjigi. Ob koncu šolskega leta 1918/19 pa ga je zlomilo. Z učenci je moral peti pred oblastmi v italijanskem jeziku. Ko je dirigiral, so mu tekle solze. Ponoči ga je zadela kap. Bilo je na sveto ivansko noč.
Fran Orel je tako postal simbol žalostne kresne noči, ki je Kortežane spremljala s pokončno držo vsa naslednja huda leta. Za njim je žalovala žena, ki so kmalu srečevali med upokojenimi in ki so ji sledili v policijskih poročilih. Za njim so žalovali vsi in njegovi danes še živeči učenci.
(Viri: Napis na Orlovem nagrobniku, napis na monštranci iz leta 1917, matične knjige župnije 1918-1920.
2. POP FESTIVAL SLOVENSKE ISTRE IZOLA, 19. IN 20. AVGUST 1994
1. VEČER - GLASBA NOVE GENERACIJE
2. VEČER - POP VEČER
Prijave z demo posnetki avtorjev in izvajalcev, ki živijo ali večinoma ustvarjajo na širšem območju slovenske Istre sprejemamo do 1 .avgusta 1994 na naslov: MANDRAČ, Veliki trg 1, Izola, Teleion/lax.: 066/61-139
Karmelo Kleva
MO|A MALIIA
IZVENKMEČKA ZAPOSLITEV
Naši možje so poleg kmečkega, .negotovega zaslužka nekaj malega zaslužili v solinah. Tu so jih piranski solinarji najeli za težja dela ob koncu sezone, da so mesec do dva strgali nakopičeno slabšo sol za industrijske namene in jo znosili v skladišča.
Sol so prenašali v nejkah (kadinjah, izklesanih iz debla) drug za drugim, kot na tekočem traku. Delovišče je bilo tedaj podobno mravljišču. Hiteli so, celo tekli na začetku, kajti za vsake izpraznjene ne-jke so dobili markico. Te so služile za dnevni obračun. Kar predstavljajte si, kakšen je bil delovni dan: Prenašali so po 40-50 kilogramov po ubijajočem soncu in v teku, da bi tako znosili čimveč soli. Ob povratku domov so se naši ljudje čestokrat zgrudili na tla in šele, ko so si opomogli so nadajjevali pot v strmino proti domu.
Pri prenašanju soli je bilo predvsem važno, da je imel delavec utrjene in neranjene rame. Zato je moral zabojnik, ki sta mu ga naložila delavca -polnilca na rame, z naglo potezo obrisati soli. Gorje, če tega ni dobro naredil, saj je v nasprotnem sol ranila kožo in ta ja začela krvaveti in skeleti. Solinmar je moral domov in je bil ob zaslužek.
Delo v solinah je bilo težko in denar krvavo zaslužen. Solinarji so vedno opozarjali, da ga ne gre trošiti kar tjavdan, niti za "lemoženo" (vboga-jme) ne.
Žene so pri nas lažje zaslužile kot možje Prodajale so mleko po hišah obmorskih mest ali se zaposlile y izolski ribji konzervni industriji. Iz Malije je odhajalo 7-8 mlekaric v Piran, Izolo ali Trst. Vsaka izmed teh je prodajala tudi mleko od sosede, saj ni premogla več kot eno ali dve svoji kravi. Vrče z mlekom je naložila na osla. V Izoli jih je za Trst prenesla na "vaporeto", v Luciji pa na tramvaj za Piran. Osej je počakal v za to prirejenem skupnem hlevu. Domov se je vračala v opoldanskem času (iz Trsta kasneje, ob četrti uri, dremaje na oslu). Ženo je doma čakala družina in priprave za naslednji dan: zbiranje mleka, zelenjave, jajc -vsakršne robe, ki jo je lahko v mestu prodala. Nekaj let po prvi svetovni vojni so se žene brez težav zaposlile v ribjih tovarnah Arrigoni in Ampe-lea_ v Izoli. Tjakaj so odhajale tudi žene iz Šmarij, Nove vasi, Krkavč, Sečovelj. Tedaj ni bilo nobenega prevoza, zato so pešačile in to ob vsakem vremenu in brez vsaj podobnih zaščitnih oblačil, kot jih poznamo danes. Obule so se v platnene, doma narejene copate in se ovile v šal. Plača v trgovini ni bila visoka, bila pa je redna in sicer vsakih 14 dni. delale so od osmih zjutraj do poldne in od trinajste do sedemnajste ure. Pozimi so odhajale od doma v temi in se z njo tudi vračale. Bile pa so srečne da so zaposlene in si lahko same zaslužijo "balo" za ženitev.
MAJICE ZA 2.b.
Šestindvajset takšnih majic s podpisi učencev in razposajenimi ribicami so si prislužiti učenci 2.b. razreda OŠ Vojke Šmuc v akciji zbiranja naročnikov.
Ker je šola že končala, majice pa niso primerne za zimski čas jih prosimo, da jih prevzamejo na uredništvu, njihovo pridno razredničarko pa, da nam dostavi seznam učencev njenega razreda.
Vročina je ob tla pritisnila tudi nepridiprave, ki jim niti na misel ni prišlo, da bi se odločili za kak večji podvig. Leno so iskali senco in pijipivo, ki so si io prislužili z garanjem pozimi in pomladi. Bili pa bolj dejavni vozniki, ki so, verjetno zaradi toplote kar begali in povzročali različne nevšečnosti.
Naj podvig tedna
Neznanec je na Šaredu sunil 28 bal sena.
Drugi naj podvig tedna
Neznanec je na plaži v Simonovem zalivu sunil
zlato verižico.
Tretji naj podvig tedna
Neznanec je sunil dve vrečki breskev, cca. 10 kilogramov.
Spor tedna
zaradi stanovanja sta se sprla občana. Prepirala sta se in pretepala, eden od njiju pa je drugemu grozil s kladivom.
V minulem tednu se je zgodilo sedem prometnih nezgod, šestkrat so se občani pritožili zaradi nočnega kričanja po ulicah, še vedno so zelo pogoste pritožbe čez preglasno glasbo v lokalih, v prejšnjem tednu pa je dosti ljudi izgubilo svoje dokumente.
PRIMORSKI FANTJE+7+ PRVI
Primorski fantje in kvartet 7+ (vsi imajo izolsko državljanstvo) so prepričljivi zmagovalci letošnjega Števerjanskega festivala narodnozabavne glasbe. Okrepljeni PF (Primorski fantje) so nastopili z italijansko, narečno, slovensko in sploh jezikovno mešano pesmijo Amore, amore.