Mojca Schlamberger Brezar	UDK [811.133.1'367.625.4:811.163.6]:81'25
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta
NEDOLOCNISKE SKLADENJSKE STRUKTURE
V FRANCOŠČINI IN SLOVENŠČINI IN NJIHOVO PREVAJANJE
V prispevku podajamo pregled francoskih in slovenskih skladenjskih struktur, ki se dopolnjujejo z nedoločnikom, in jih poskušamo razložiti skozi kontrastivno analizo. Naše vodilo je analiza prekrivnih struktur v jeziku, ki jo preverjamo na osnovi vzporednega korpusa FraSloK, dela korpusa Spook (Mezeg 2010 (http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/, dostopen z geslom).
Ključne besede: nedoločnik, modalni glagoli, glagoli percepcije, fazni glagoli, povzročilniki, francoščina, slovenščina
0 Uvod
Nedoločniške strukture so v različnih jezikih zelo različno zastopane - od tega, da take strukture sploh ne obstajajo (kot npr. v makedonščini in novi grščini, kjer nedoločnika v obliki, kot jo poznamo v slovenščini, ni več), do tega, da so različno strukturno vezane in tako obvezne - kot na primer v slovenščini pri naklonskih glagolih, ali pa poleg strukturne pogojenosti predstavljajo slogovno sredstvo strnjanja oziroma zgoščevanja besedila, recimo pri francoščini v primeru identičnega osebka. Nedoločnik v teh strukturah lahko glede na skladenjski položaj zavzema glagolsko ali samostalniško vlogo, v obeh primerih pa ohranja svojo valenco.
V pričujočem sestavku se bomo ukvarjali z glagolsko, vezano vlogo nedoločnika, in njeno frekventnostjo v prevodih. Zanimala nas bo raba nedoločnika v slovenščini in francoščini v položajih, kjer gre za primerljive strukture: na eni strani si bomo ogledali skladenjsko pogojeno rabo nedoločnika, na drugi pa njegovo stilistično
Jezik in slovstvo, letnik 63 (2018), št. 2-3
214 Mojca Schlamberger Brezar
vrednost, kot se odslikava v prevodih. Pregledali bomo, v katerih primerih in s kakšno frekvenco so osnovne sheme v obeh jezikih ohranjene, v katerih primerih pa ne. Analizo izvirnikov in prevodov bomo opravili v vzporednem francosko-slovenskem korpusu FraSloK,14 v delu, ki vsebuje izvirna francoska literarna besedila ter njihove prevode v slovenščini (Mezeg 2010),15 za izvorna besedila pa nam bo služil za referenco korpus Gigafida.16
V sklepu se bomo posvetili frekventnosti nedoločniških struktur v prevodu oziroma v izvirnih besedilih ter slogovni vrednosti rabe le-teh oziroma njihovi predvidljivosti v določenih strukturah.
1 Teoretična izhodišča
1.1 Nedoločniške strukture med skladenjsko in slogovno opredelitvijo
Skladenjska umeščenost:
Glede na skladenjsko zgradbo se nedoločniške strukture (prim. Dik 1997: 145-154, Riegel, Pellat, Rioul 1994: 334-339) uvrščajo v podredje, ki se lahko izraža z osebno glagolsko obliko v podrednih stavkih ali pa z neosebno obliko. Neosebne konstrukcije se lahko uresničujejo kot nesamostalniške, kadar gre za neosebni glagolski obliki nedoločnik, v slovenščini tudi namenilnik, ali particip - deležnik ali deležje, ali pa samostalniške v primeru nominalizacij. Neosebne konstrukcije, v slovenščini imenovane tudi polstavki (Toporišič 2000: 632), imajo običajno, v veliki večini jezikov, kjer te strukture obstajajo, naslednje lastnosti (Dik 1997: 146):
a)	ne zaznamujejo osebe, števila, spola in ni ujemanja med nedoločnikom in izrazom, s katerim se pojavlja;
b)	izkazujejo manj časovno-naklonsko-vidskega razlikovanja kot osebne glagolske oblike; običajno nedoločnik zaznamuje le glagolski vid;
c)	nedoločnik ne more predstavljati glavnega glagola neodvisnega (glavnega) stavka;
d)	nedoločnik ima vseeno glagolski pomen, saj ne izraža samostalniških ali pridevniških značilnosti.
Te značilnosti ne veljajo vedno za vse nedoločnike; vemo namreč, da lahko nedoločnik v nekaterih od diskurzivnih rab igra tudi samostalniško vlogo, saj lahko npr. nadomešča osebek, predmet ipd. (Živeti je vse, kar si želi, prim. Toporišič 2000: 399-400; Riegel, Pellat, Rioul 1994: 337-339).
14	<http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/>. Dostopen z geslom. (Dostop 20. 2. 2017.)
15	Korpus FraSloK je sestavni del slovenskega prevodoslovnega korpusa Spook, ki je nastal v projektu dr. Špele Vintar Slovensko prevodoslovje — viri in raziskave od 2009 do 2012.
16	<http://www.gigafida.net/>. (Dostop 20. 2. 2017.)
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 215
Nedoločnik kot jedro predikacije ohranja svojo glagolsko valenco: glede zapolnjenih mest argumentov nedoločniške strukture delimo na odprte oziroma zaprte. Pri zaprtih so prisotni vsi možni delovalniki, pri odprtih pa ne. V splošnem je več struktur odprtih kot zaprtih (Dik 1997: 149).
Naj navedemo primer iz korpusa, kjer je glagol envoyer v francoščini dopolnjen z dvema nedoločnikoma, ki ima svoj predmet. Slovenski prevod je na desni.
..	des je na svoje	, ....
Elle était ,	, da bi ji
, ^ ,	eunuques	„ . posestvo.	. ,■■ ,■
Impératrice retournee	. , . ,	Cesarica , .	, , odnesli jedi
nn„,> ,	envoyai lui porter	Nekaj	poslala
(2003) dans son	, , ,	(2007) ,	z moje mize
....	des plats	evnuhov
domaine. J	, .	, a desservis sem
Funkcije nedoločniških struktur so različne, najobičajneje so nedoločniki povezani z deontično modalnostjo in predvsem v primeru identičnih oziroma sonanašalnih osebkov. Nedoločniške strukture so obstojne, če globinski osebek ni sonanašalen z glavnim osebkom: moral sem (jaz - osebek) priti (jaz - osebek), sicer je v rabi razvezana struktura z odvisnim stavkom (Dik 1997: 149 to trdi za nizozemščino, pa velja tako za francoščino kot za slovenščino). Izjema so glagoli percepcije, ki imajo lahko drug subjekt (v latinščini t. i. akuzativ z infinitivom): slišal sem (jaz -osebek) peti ptico Ta del popraviti na naslednji način: (ptica-osebek), sicer je treba uporabiti razvezano strukturo, enako velja za francoščino in slovenščino.
V prispevku se bomo posvetili nedoločniškim strukturam v prevodih med francoščino in slovenščino. Najprej bomo pregledali najobičajnejše skladenjske strukture v obeh jezikih, v nadaljevanju pa izbrali strukture, ki so primerljive, in pregledali, kako so prevedene iz francoščine v slovenščino, v nedoločniški ali razvezani obliki.
Zadržali se bomo tudi pri slogovni vrednost in frekvenčnosti nedoločnika v možnih strukturah (v originalnih in prevedenih besedilih). Izpostavili bomo slogovno najobičajnejše prevode primerljivih struktur.
1.2 Nedoločnik v francoščini in slovenščini
Nedoločnik je v francoščini definiran kot »neosebni glagolski naklon«, ki ne zaznamuje ne časa, ne osebe, ne števila - lahko pa zaznamuje glagolski vid. Glagolski vid v francoščini variira v enostavni (faire - delati) ali sestavljeni obliki (avoir fait - narediti), v slovenščini s tem povezane ustrezne dovršne oziroma nedovršne oblike. Nedoločnik ohranja glagolske lastnosti v skladu s svojo glagolsko valenco, kot je možnost tvorbe predikacije, vendar predstavlja le idejo procesa, medtem ko je časovna in osebna določenost lahko razvidna iz konteksta (Riegel, Pellat, Rioul 1994: 333). V slovenščini se v nedoločniški obliki zaznamuje tudi glagolski vid.
216 Mojca Schlamberger Brezar
Nedoločnik lahko nastopa v vezani ali nevezani obliki. V nevezani obliki, kot jedro povedi, v francoščini v nekaterih diskurzivnih rabah prevzema popolno glagolsko vlogo, na primer v vprašalnih, velelnih povedih (Que faire? Kaj storiti? Partir! Oditi! (s pomenom: odidi, odidita, odidite) Ne pasfumer! Kaditi prepovedano!) ali za prezentativom (Voilà/Voici in nedoločnik), tu gre predvsem za diskurzivno oziroma stilistično rabo. V slovenščini so primeri, kjer nedoločnik tvori jedro glagolske povedi, redki, pa vendarjih pri Toporišiču 2000: 399-400) zasledimo v prepovedih (Kaditi prepovedano), pogovornem nedoločniku (ne govort/ne se nagibat).
Hkrati pa je nedoločnik v francoščini lahko rabljen tudi kot oblika s samostalniško vrednostjo, ki zavzame položaj poljubnega stavčnega člena, npr. osebka (Riegel, Pellat, Rioul 1994; Wilmet 1997: 29317). Samostalniška konverzija se v francoščini izraža z rabo člena: le boire et le manger. Taka raba je možna tudi v slovenščini (Toporišič 2000: 399-401), nedoločnik nastopa kot samostalniška beseda oziroma njeno nadomestilo, npr. Dali so mu jesti in piti. Tako obravnavo Toporišič privilegira tudi v Enciklopediji slovenskega jezika (1992), kjer nedoločnik po vrednosti enači s samostalniško obliko, vse oblike pa se obravnavajo kot povedkovniške.
V vezani obliki je nedoločnik del nedoločniških polstavkov kot so definirani v slovenščini, oziroma francoske »proposition infinitive«, kjer nedoločnik predstavlja jedro glagolske besedne zveze in narekuje valenco. Raba nedoločnika je pogojena semantično in formalno. O formalnem pogojevanju smo spregovorili zgoraj v primeru identičnih osebkov, semantično pa je nedoločnik del predikata z enim od naslednjih pomenov, ki jih navajamo najprej za francoščino (Wilmet 1997: 294, gl. tudi Schlamberger Brezar, Perko, Mezeg 2010):
a)	vidski pomožni glagoli (aller, être en train de, se mettre à)
b)	modalni glagoli za izražanje nujnosti, verjetnosti, dokaznosti (pouvoir, vouloir, aimer, détester)
c)	glagoli percepcije
d)	glagoli izogibanja (avoir peur de, craindre)
e)	glagoli premikanja
f)	fazni glagoli (commencer à, finirà, cesser de)
g)	t. i. causatifs - »povzročilniki« (faire, laisser, voir)
Toporišič (2000: 401) v vezani obliki izpostavlja nedoločnik za naslednjimi izrazi:
a) naklonski izrazi (namere (nameravam, namenjen sem, mislim, kanim, skušam ...), hotenja (hočem, nočem, (ne) želim, maram, voljan sem itd.), nujnosti ali potrebe (moram, ne smem, sila je, dolžan sem, potrebno je, nujno je ...), možnosti (morem, zmožen sem, ne morem, sposoben sem ...), ukazovanja (zapovem, prepovem, ukažem ...), dopustnosti (imam pravico, upravičen sem ...))
17 V izvirniku: L'infinitif ou le verbe « non fini » par antithèse du « verbe fini » et le participe ont en commun de « participer » à deux natures: verbe et nom (infinitif) ou verbe et adjectif (participe).
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 217
b)	izrazi za duševno stanje (bojim se, sramujem se)
c)	izrazi ocene (splača se, vredno je)
d)	fazni glagoli (začeti, nehati)
e)	izrazi za zaznavanje (slišati, videti, pozabiti ...)
V	slovenščini je treba še izpostaviti namenilnik za glagoli premikanja in cilj dejanja za glagoloma dati in poslati: dal je otroka študirat, poslal je dekleta pomolst (Toporišič 2000: 402), ki ga bomo v našem primeru poimenovali »povzročilnik«.18
V	teh primerih imamo v francoščini nedoločnik. V prispevku se bomo ukvarjali le s cilji dejanja, tako imenovanimi povzročilniki (fr. verbes causatifs).
Glede na zgornje sezname glagolov bomo imeli opravka s skladenjskimi strukturami dveh vrst: v prvi vrsti so izrazi, ki zahtevajo nedoločnik pri sonanašalnih osebkih (modalni glagoli in drugi naklonski izrazi), v drugi vrsti pa glagoli percepcije in povzročilniki ter glagoli premikanja: v tem primeru nedoločnik dobi svoj lastni osebek, različen od glavnega glagola, ki ga dopolnjuje na podoben način kot bi bilo v običajnem stavku, kot na primer Il a envoyé les enfants voir Blanche Neige / Otroke je poslal pogledat Sneguljčico ; Il entendait les oiseaux chanter. / Slišal je peti ptice.
Slogovno nedoločnik deluje kot sredstvo zgoščevanja besedila. V francoski slovnici velja, da je raba nedoločniške strukture po slovnični tradiciji, ki se zgleduje po latinščini, primernejša za rabo od razvezane (Riegel, Pellat, Rioul 1994: 335). Pri naših slovničarjih takih navodil oziroma razmišljanj ne zasledimo, menimo pa, da se bodo slovenske tendence glede ohranjanja ali razvezave nedoločnikov do neke mere pokazale v raziskavi.
V	francoščini poleg vseh zgornjih pojavnih možnosti najdemo še variante, kjer pri identičnih oziroma sonanašalnih osebkih lahko glagolsko strukturo pretvorimo v nedoločniško, na primer:
Il fait des économies pour qu'il puisse voyager dans le monde entier /pouvoir voyager dans le monde entier. / Varčuje, da bi lahko potoval po celem svetu.
Tako lahko že pred raziskavo predvidevamo, da je v francoščini možnih več nedoločniških struktur kot v slovenščini. Osredotočili se bomo na primere s strukturno prekrivnimi skladenjskimi vzorci v obehjezikih. Obravnavi francoskih sonanašalnih nedoločniških struktur se bomo zaradi širine tematike posvetili na drugem mestu.
1.3 Raziskovalni namen
Nedoločniške strukture v francoščini in slovenščini niso povsem prekrivne. Raziskave smo se lotili struktur, ki po teoriji so prekrivne, in iskali njihovo frekventnost.
18 Kot prevod francoskega izraza causatif.
218 Mojca Schlamberger Brezar
Zgornje sheme smo za potrebe raziskave združili v naslednje kategorije, ki jih bomo pregledovali v že omenjenem francosko-slovenskem vzporednem korpusu FraSloK (Mezeg 2010).
Za naklonskimi glagoli in izrazi za izražanje deontične in epistemične (dokazne) modalnosti.
V	ta razdelek smo vključili izraze za deontično modalnosti za nujnost, možnost, voljo (francoske devoir, pouvoir, vouloir, il faut in slovenske morati, moči, smeti, hoteti, treba je) in za epistemično modalnost za dokaznost, zmožnost (devoir, pouvoir, vouloir, savoir oziroma morati, moči, znati, izraz lahko). Izključili smo izraze ocene kot nujno je, splača se in izraze za duševna stanja (bati se, biti sram), ki jih še našteva Toporišič (2000: 401), saj v korpusu nismo našli zadetkov, kjer bi se ti izrazi v slovenščini dopolnjevali z nedoločnikom.
1.	Za glagoli zaznavanja ali percepcije (videti, gledati, slišati, poslušati, čutiti oziroma v francoščini voir, regarder, entendre, écouter, sentir).
2.	Za faznimi glagoli (začeti, nehati oziroma commencer, cesser, finir).
3.	Za povzročilniki dati, poslati, pustiti (v francoščini faire, envoyer, laisser).
Vse zgornje slovenske strukture so do določene mere prekrivne s francoskimi. Za glagoli premikanja ima francoščina nedoločnik, slovenščina pa namenilnik.19 V prispevku se ne bomo ukvarjali z njimi. Tudi za glagoli »povzročilniki« (causatifs), za katerimi ima slovenščina po teoriji v Slovenski slovnici namenilnik (Toporišič 2000: 402), smo v korpusu našli predvsem strukture z nedoločnikom - te strukture bomo v raziskavo vključili, o njih bomo spregovorili na koncu razprave.
Zanimalo nas bo predvsem, kako so posamezne strukture, ki so v obeh jezikih prekrivne, prevedene v slovenščino: tu gre za odločitev prevajalca, ki je pogojena s splošnim odnosom do jezika in sporazumevalno prakso oziroma s slogovno vrednostjo.
Naredili bomo torej primerjavo med teoretično možnostjo dopolnjevanja z nedoločnikom v teoriji in dejanskim stanjem v praksi. Pri tem ne smemo pozabiti na slogovno vrednost nedoločnika. Kot smo omenili zgoraj, gre za skladenjsko strnjanje povedi, ki pa ne vsebuje osebne glagolske oblike.
2 Korpusna raziskava
V	nadaljevanju podajamo rezultate pregleda francoskih nedoločnikov in njihovih slovenskih prevodov v korpusu FraSloK (Mezeg 201020). Pregledali smo literarni
19	V govoru praktično ni več razločevanja, ker sta kratki nedoločnik in namenilnik identična v obliki.
20	<http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/>. (Dostop 20. 2. 2017.)
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 219
del z upoštevanjem zgoraj omenjenih prekrivnih kategorij med francoščino in slovenščino. Pri vsaki kategoriji podajamo statistiko pojavljanja nedoločnika v francoščini in slovenščini, nekaj primerov rabe in analizo prevodnih strategij.
2.1 Modalni glagoli in izrazi kot nosilci deontične oziroma epistemične modalnosti: devoir /pouvoir / vouloir po prevodnih parih morati/moči, smeti/hoteti, želeti
V korpusu zasledimo 488 konkordanc para devoir - morati: v francoščini so brez izjeme v kombinaciji z nedoločnikom, v slovenščini zasledimo dva primera elipse.
Primeri v nadaljevanju:
Eldorado (2006)	eut le temps de se demander s' il allait	devoir	utiliser la force , et comment il allait	Eldorado (2007)	Vendar se ni ganila . Vprašal se je , ali bo	moral	uporabiti silo in na kakšen način jo bo
Balzac et la petite taill... (2000)	serait installée quelque part . - Vous auriez	dû	l' empêcher de partir , dit Luo d' une	Balzac in kitajska šivilj... (2002)	bo pisala , ko se bo kje nastanila .	Morali	bi ji preprečiti , " je s slabotnim , komaj
Pri teh strukturah se nedoločnik v slovenščini ohranja, prekrivnost je tako rekoč 100 % (99,6 %).
Primer elipse z glagolom iti:
Je m'en d' admettre que	sortir prendre g je priznati ,	sem in tja malo
vais , s' ennuyant doit un peu l' air de /2008) da se precej mora na zrak . In (1999) assez , il	temps en ( ) dolgočasi in	prav zdaj
V nadaljevanju smo v korpusu preučevali para pouvoir - smeti in pouvoir - moči, prvi par zaznamuje nujnost in s tem deontično modalnost, drugi pa (z)možnost, torej epistemično modalnost. Prevajalske rešitve se ne glede na modalnost izkažejo za zelo podobne. Pri paru pouvoir - smeti dobimo 18 pojavitev, od katerih je ena izločena, ker gre za samostalnik smeti, v eni pa je elipsa že v francoščini. Vseh drugih 16 francoskih izvirnikov in vsi prevodi se dopolnjujejo z nedoločnikom (spodaj navajamo dva primera):
Plateforme (2001)	responsable de la communication , ça ne	peut	pas aller ; on ne peut pas continuer comme	Platforma (2002)	Predstavnica stikov z javnostjo si tega ne	sme	dovoliti ; tako ne gre več naprej . - Pa
L'Amour du prochain (2004)	genoux . - Et maintenant , est -ce que je	peux	revenir ? Elle pointa du doigt un sac de	Ljubezen do bližnjega (2007)	pogubljena . Sedla mi je na kolena . » Se zdaj	smem	vrniti ? « S prstom je pokazala na natrpano
220 Mojca Schlamberger Brezar
Primer elipse se pojavi že v francoskem jeziku:
» ■ » ■	; vendar
pas venir a pas ; mais	Američani	prjhaiain
Plateforme Cuba . — .ils passent Platforma ne smejo	. p, ■' j
(2001) En principe peuven par le (2002)	na Kubo . - smeJo Pre o
• i i-\ j	\t v	Kanade ail
, ils ne Canada ou	Načeloma ne	Mehike
V korpusu je zaslediti bistveno pogostejšo rabo glagola pouvoir za izražanje možnosti s prevodi pouvoir - lahko (892 pojavitev). Ta zaznamuje tako nujnost kot možnost in se navzven ne more ločiti med deontično in epistemično modalnostjo. Zaradi strukturnih omejitev v slovenščini, ki izvirajo iz narave besedne vrste (lahko je modalni prislov in ne glagol), ni nedoločniških prevodov.
Druga možnost za izražanje epistemične modalnosti je par pouvoir - moči s 493 zadetki (od tega je164 zadetkov z ne pouvoir - ne moči) in dovršno obliko pouvoir - zmoči (11 zadetkov).
Prevodi so skoraj v vseh primerih nedoločniški (razen 16 primerov z elipso ali razvezavo - gl. primer spodaj), kar da 477 primerov nedoločniškega prevoda ali 97 % prekrivnost struktur.
Balzac et ^^ juj ^jt	pas fare Balzac in nor ? "je	po stezi .
la petite Tg' c	un pas sur kitajska rekel Luo .	, " " Pisal
taill... Luo ■ sans pourras le sentier šivilj... " Brez očal mogel sem mami . (2000) lunettes ' tu ne	. - J' (2002) ne boš	Poslala
Pri glagolu zmoči je očitno dovršna oblika dovolj povedna, da je veliko elipse že v originalu: od 11 primerov v izvirniku so štirje eliptični, tudi prevedeni so na isti način. Od preostalih sedem, ki so v francoščini nedoločniški, jih je pet v slovenščino prevedenih z nedoločnikom, dva sta eliptična (gl. primere spodaj).
Primer elipse se v francoščini:
c' etait uitter	pas . Elle	pomenilo	. Vse to je
Eldorado	raconta tout Eldorado zapustiti	_ , poveljniku
son enfant et pouvait ,	«„„„. , zmogla ^ ■ 1
(2006) ene ne le r cela avec (2007) svojega otroka ^ opisala
lenteur	, tega pa ni	počasi in
Primer eliptičnega prevoda:
ne pourrais	pas faire d? meje .	potovanja . «
Eldorado pas aller .	le voyage	Eldorado Vendar ne	| » k - t' - ?
(2006) plus loin . Pourrals	. - Malade	(2007) morem naprej	zmoge V^j ' «
Je ne	de quoi . Ne bi	j
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 221
Primer nedoločnika v originalu in prevodu:
Le ventre de l'Atlantique (2003)	il n' y pouvait rien . Le tiersmonde ne	peut	voir les plaies de l' Europe , les siennes	Trebuh Atlantika (2007)	sam kriv za svoje utvare . Tretji svet ne	zmore	videti ran Evrope , ker je zaslepljen od
Plateforme (2001)	profitent ensuite de tout ce que vous avez	pu	accumuler , au prix des pires efforts )	Platforma (2002)	se potem celo okoristijo z vsem , kar ste	zmogli	prihraniti za ceno najhujših naporov )
Deontično modalni glagol vouloir ima dve prevodni različici, želeti in hoteti. Pri paru vouloir - želeti zasledimo 164 pojavitev, od teh je v francoskem besedilu 75 primerov brez nedoločniškega nadaljevanja (v večini elipsa, nekajkrat razvezava). Prevod v teh primerih sledi francoski strukturi. Od preostalih 89 primerov gre v slovenščini večinoma za prevod z nedoločnikom razen v šestih primerih (1x nominalizacija, 2x elipsa, 3x razvezava). Prevod z nedoločnikom je torej 93 %.
Primeri sledijo v nadaljevanju:
Eldorado (2006)	pouvoir sur la vie des hommes , je n' en	veux	pas . Non . On ne fait pas ce métier si	Eldorado (2007)	onega ? To bi me spravljalo ob pamet . Ne	želim	imeti takšne moči nad človeškimi življenji
Eldorado (2006)	homme en terre libre qui a fait ce qu' il a	voulu	. Nous aurions pu . Soleiman . Ne l' oublie	Eldorado (2007)	ozemlju , ki je storil to , kar si je najbolj	želel	. Zmogla bi , Sulejman . Nikoli ne pozabi
Eldorado (2006)	je ne t' avais pas accompagné . | Mais je	voulais	voir cela une fois avant de mourir . Passer	Eldorado (2007)	, bi ti ostalo več denarja . Vendar sem	želel	videti vse to , preden umrem . Želel sem
Par vouloir - hoteti ima 485 pojavitev. V 76 primerih že v francoščini glagolu vouloir ne sledi nedoločnik, ampak eliptična ali razvezana struktura. Ti primeri so v slovenščino prevedeni na isti način (torej brez nedoločnika), razen štirih, kjer v slovenščini za glagolom hoteti prevajalci uporabijo nedoločnik, čeprav ga v francoščini ni.
Od preostalih 409 pojavitev se razen v petih primerih elipse in 13 primerih razvezave (kar predstavlja 4 %) vsi prevodi v slovenščino dopolnjeni z nedoločnkom, kar predstavlja 96 % prekrivnost struktur. En primer je izločen, ker gre za hotel kot samostalnik, ki se pojavlja v bližini glagola pouvoir.
Med prevodi najdemo nekaj stalnih besednih zvez, ki ne funkcionirajo glagolsko, ampak kot diskurzni zaznamovalci, in sicer če bo bog tako hotel s tremi zadetki (vsi Eldorado), je veux dire - hočem reči (15 zadetkov) tu veux dire/hočeš reči (trije zadetki) (prevladujejo Svinjarije - Truismes) in veut dire v smislu pomeni (10 pojavitev). Primere navajamo spodaj:
222 Mojca Schlamberger Brezar
L'Amour du prochain (2004)	Julien . C' était la petite chose dont il	voulait	m' entretenir quand nous nous étions retrouvés	Ljubezen do bližnjega (2007)	je bila tista malenkost , o kateri se je	hotel	pogovoriti z menoj , ko sva se pred sedmimi
L'Amour du prochain (2004)	tu n' étais déjà plus avec nous . Mais il	voulait	se réapproprier ton départ , faire comme	Ljubezen do bližnjega (2007)	dejansko že nisi več sodil med nas . Toda	hotel	si je prilastiti tvoj odhod , ga prikazati
Primeri elipse:
Il me l' a rendu , ton tableau , il n' en
veut
de bien de Truismes manger le (1997) corps du Christ . Je
plus , j' ai dû le reprendre . Il y avait
Grem Nazaj mi jo je prinesel (2008) , to tvojo sliko ,
voulais
manger 9a	dobro delo jesti
a nouveau .	Svinjarije	v ■ . J, ,
. .	J_ J	k rictiicm/n tpln
Mais le curé	(1997) n' a
je več , moral sem jo vzeti nazaj . In
Kristusovo telo Zdaj sem
hotela
še . Ampak duhovnik mi ga ni hotel dati
Primer z dodanim nedoločnikom v slovenščini:
Un secret (2004)
L' histoire de mes parents , que j' avais
voulue
limpide dans mon premier récit , devenait
odzivov . Skrivnost Zgodovina (2008) mojih staršev , ki sem jo
hotel
imeti v svoji prvi pripovedi prozorno jasno
Kakšna pa je razlika med prevodno varianto želeti in hoteti? Menimo, da gre za osebni izbor prevajalca, saj v primerih, ki so prevedeni z glagolom želeti, ni zaslediti kake večje vljudnosti ali privzdignjenosti od tistih, ki so prevedeni s hoteti. Če pogledamo številke: od 164 prevodov glagola vouloir z želeti jih je 107 iz romana Eldorado, po 14 iz del Cesarica in Platforma, 10 iz dela Francoski testament, sedem Trebuh Atlantika, štirje Ljubezen do bližnjega, po dva pa iz romanov Grem, Skrivnost, Nor na Vincenta in po en iz del Svinjarije in Sesalci. Sklepamo, da dejstvo, da je velika večina tovrstnih prevodov iz dela Eldorado, kaže na odločitev prevajalke, da uporabi želeti namesto hoteti.
Pri neosebnih izrazih za modalnost smo preverjali brezosebni izraz il faut ter prevod treba je. Od 82 pojavnic tega para v korpusu vsi prevodi vsebujejo nedoločnik, čeprav v izvirniku niso vsi nedoločniški, gre za 100 % prevod s treba je in nedoločnikom. V francoščini se nekaj il faut kombinira s samostalnikom, te možnosti pa v slovenščini ni. Besedna zveza il faut s prevodom potrebno je v korpusu nima zadetkov. Prav tako ni zadetkov za il est urgent - nujno je). V nadaljevanju navajamo nekaj primerov.
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 223
Nedoločnik dopolnjuje francosko in slovensko strukturo:
Plateforme (2001)	mais jusqu' à présent il n' y a rien .	Il faut	dire qu' on a surtout des clients étrangers	Platforma (2002)	francoskega tiska ; a do zdaj ni bilo ničesar .	Treba	je vedeti , da imamo predvsem tuje stranke
Truismes (1997)	je n' en tire ni dégoût ni affectation .	Il faut	bien se procurer sa dose de protéines .	Svinjarije (1997)	najmanjšega odpora ali sočutja . Je pač	treba	poskrbeti za redno dozo proteinov . Najlaže
Elipsa:							
Eldorado (2006)	il a sifflé et le guide s' est levé . „	Il faut	reprendre la marche „ , a -t-il murmuré	Eldorado (2007)	Nato je zažvižgal in vodič je vstal . »	Treba	bo na pot , « mi je zašepetal in me pridržal
Original z razvezano obliko in prevod z nedoločnikom:
Plateforme (2001)
nous , elle est déjà sur la descente . «
Il
faut
bien qu' on y arrive , poursuivent -ils
v zatonu , « Platforma naznanijo že (2002) na začetku
priti , « Treba nadaljujejo , je » na ta biser Indijskega
Pouvoir in vouloir glede na izvirnik večinoma dobita nedoločniški prevod. V tem se ne razlikujeta dosti od devoir - morati. Vidimo pa, da pri glagolih pouvoir in vouloir že v francoščini pogosteje prihaja do razvezave oziroma eliptičnega prevoda kot pri glagolu devoir. Ena od prevodnih možnosti glagola vouloir je tudi rad, ki ima 157 pojavitev, glede na strukturo v slovenščini pa ni možnosti za nedoločniški prevod.
Par savoir - znati ima 147 pojavitev, prevodi so prekrivni (gl. primere spodaj), odstopanja so v petih primerih, kjer je v slovenščini elipsa oziroma izpust nedoločnika, prekrivnost prevedenih struktur je 97 %. V primerih spodaj najprej podajamo dve prekrivni strukturi, sledi pa še primer z elipso.
Plateforme (2001)	une chose que je pouvais faire , que je	savais	faire . Le soleil devenait peu à peu écrasant	Platforma (2002)	stvari , ki sem jo lahko naredil , ki sem jo	znal	narediti . Sonce je začelo pritiskati z
Le testament français (1995)	pas d' enfants , lui . C' est qu' il ne	savait	tout simplement pas faire l' amour ...	Francoski testament (2005)	imel otrok . To pa preprosto zato , ker ni	znal	seksati ... Za spolno dejavnost , ki je
»
224 Mojca Schlamberger Brezar
Elipsa:
Plateforme (2001)	plaisir : voilà ce que les Occidentaux ne	savent	plus faire . Ils ont complètement perdu	Platforma (2002)	zastonj deliti užitek : tega zahodnjaki ne	znajo	več . Popolnoma so izgubili smisel za dajanje
Truismes (1997)	cadavres , bien proprement décapités comme Yvan	savait	faire . Ça on peut dire que les victimes	Svinjarije (1997)	je Yvan truplom odgriznil glavo , tako je	znal	samo on . Lahko rečem , da žrtve niso trpele
Če pogledamo par savoir - vedeti, takoj vidimo, da gre za pogostejšo varianto: v korpusu ima 841 pojavitev, vendar je glagol v tem primeru polnopomenski in se ne dopolnjuje z nedoločnikom (primer spodaj):
Je m'en
vais
(1999)
veuve Delahaye . Ah , dit Ferrer qui ne
pas , qui n' aurait Qrem Delahaye . savait pas imaginé non	Ah , je rekel
plus	( ' Ferrer , ki ni
, ki si ne bi vedel predstavljal , da je bil
Pri modalnem izrazu Il vaut mieux + nedoločnik v francoščini in prevodu bolje je (bo, bi) so prevodi vsi nedoločniški. Najdemo 10 pojavitev, od tega dva primera že v originalu nista tvorjena z nedoločnikom, od preostalih osem francoskih nedoločniških primerov so tudi slovenski prevodi oblikovani na isti način - razen enega (primeri spodaj z raje).
Plateforme (2001)	franchement dangereux . « Il y a des endroits qu'	il vaut mieux	éviter » , dit -il encore . Mais enfin	Platforma (2002)	» So kraji , ki se jih je bolje izogibati , « je še rekel .
Eldorado (2006)	nombreux le long des murs de la ville qu'	il vaut mieux	repartir tout de suite . | Non seulement	Eldorado (2007)	Včasih jih že toliko ždi vzdolž mestnega obzidja , da je bolje takoj oditi .
Plateforme (2001)	de village ? — C' est un projet nouveau ;	il vaut mieux	le démarrer avec des équipes nouvelles	Platforma (2002)	- Gre za nov projekt ; bolje bi bilo začeti s popolnoma novo ekipo .
Razvezana oblika se lahko pojavlja že v francoščini:
conclut le	____t qu' ils rentrent Ejdorado » Povejte ostalim , naj gredo
Eldorado (2006)
commandant . Dites aux autres qu'
il vaut mieux
intérieur pour ne
(2007)
noter , da ne bodo ovirali manevrov .
Pri modalnih glagolih, lahko bi rekli tudi modalnih pomožnikih, pri vseh zasledimo za več kot 90 % prekrivnost v prevodih, morda najmanj pri vouloir, kar kaže na to, da se devoir inpouvoir približujeta pomožniški rabi, medtem ko vouloir ohranja več pomena.
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 225
Kot ena od prekrivnih struktur se v teoriji kažejo tudi glagoli čustvovanja, kot so
avoir peur - bati se, avoir honte - sramovati se, sram biti: ne glede na teorijo so vsi v slovenskem prevodu razvezani in jih ne navajamo.
2.2 Glagoli percepcije v kombinaciji z nedoločnikom regarder!entendre/sentir in gledati, videti/ poslušati, slišati/čutiti
Naslednji sklop analize je potekal v okviru glagolov percepcije. Poiskali smo glagole vidnega, slušnega in čutnega zaznavanja v povezavi z nedoločniki v francoščini in njihove prevode v slovenščino. Šlo je za regarder - gledati, regarder - videti, voir - gledati, voir - videti, écouter - slišati, écouter - poslušati, entendre - slišati, entendre - poslušati, sentir - čutiti. Namen je bil izluščiti pogostnost vezave z nedoločnikom v francoščini in variantnost prevodov prej omenjenih struktur v slovenščini. Rezultati so bili odvisni od čutne kategorije glagola, pa tudi od prevajalca dela. Predstavljamo jih v nadaljevanju.
Za vidno zaznavanje smo vzeli pod drobnogled pare regarder - gledati, voir - videti (in navzkrižne oblike regarder - videti in voir - gledati). Par regarder - gledati je ponudil 181 zadetkov, od tega je bilo nedoločniških struktur v francoščini 20 (ali 11%). V slovenščini smo med prevodi francoskih nedoločniških struktur zasledili le en nedoločniški prevod, kar kaže na bistveno manjšo izbiro vezave z nedoločnikom v slovenščini kot v francoščini, pri tem da je strukturno možna. Za prevodne rešitve pri paru regarder - gledati so prevajalci raje izbrali naslednje možnosti: 16 nedoločnikov iz izvirnika je bilo razvezanih v predmetni odvisnik (ki sta ga uvajala kako in ko), 2x je prišlo do nominalizacije, 1x pa je bil izvirnik preveden s prislovom. Nekaj primerov navajamo spodaj.
Nedoločniški prevod:
Le
ventre de
l'Atlantique
(2003)
célibataire à un âge où tous ceux de sa génération
regardaient
grandir leur descendance , avait vécu chez
Trebuh
Atlantika
(2007)
bil v letih , ko so vsi njegovi vrstniki
gledali
rasti svoje potomstvo , še zmeraj samski
Razvezava:
finit par se relever . De loin , nous le
,	Balzac in
zigzaguer sur le	kitajska
regardâmes sentier , et tomber	v l
, '	SiVilj...
de	(2002)
l' eau d' un Un secret mouvement (2004) régulier .
Maxime
regarde
s' éloigner la silhouette de la nageuse
nazadnje skobacal na noge . Od daleč sva
, kako
cikcaka po gledala	-I,
poti , videla ,
kako
enakomernimi Skrivnost zamahi plavati (2008) na drugi breg . Maxime
, kako se , , oddaljuje
oiprl'i
plavalkina postava
226 Mojca Schlamberger Brezar
Nominalizacija:
alignés Je m'en sur tout vais ce qui le (1999) surplombe et le
regardent
faire son numéro furieux . Ce spectacle
Grem (2008)
balkonov , vzpetin in drugih sprehajališč , ki
na svojo moč
gledajo razkazujoči ocean , razvrščeni
Prislov:
Je m'en
vais
(1999)
devait soigner son apparence , Delahaye le
regardait
sans
comprendre . Mettez -vous à la place
Grem (2008)
zunanjost , Delahaye ga je nerazumevajoče
, , , Postavite se gledal v zbirateljevo kožo , je
Par regarder - videti je imel v korpusu 22 pojavnic, od tega sta samo dva primera iz originala dopolnjena z nedoločnikom v francoščini (9 %); oba sta v prevodu razvezana v odvisnik (gl. spodaj):
Eldorado (2006)	observer à une terrasse de café . De le	regarder	rire avec une femme ou téléphoner , en	Eldorado (2007)	lahko opazovala na terasi kavarne . Da bom	videla	, kako se zabava s kako žensko ali kako
Balzac et la petite taill... (2000)	finit par se relever . De loin , nous le	regardâmes	zigzaguer sur le sentier , et tomber de	Balzac in kitajska šivilj... (2002)	daleč sva gledala , kako cikcaka po poti ,	videla	, kako je čez nekaj minut spet padel .
Nasprotno pa pri paru voir - videti v korpusu naštejemo 647 pojavnic, od tega je v francoskem besedilu 79 primerov z nedoločnikom (12 %), od katerih jih je 23 v slovenščino prevedenih z nedoločnikom (29 %). Večina prevodov je tako razvezana v odvisnik (videl sem, kako). Spodaj za prikaz navajamo najprej nekaj primerov z nedoločnikom, nato pa z odvisnikom.
Nedoločnik v prevodu:
Le testament français (1995)	aurais pas du tout été étonné si je l' avais	vue	endosser une tunique militaire et mettre	Francoski testament (2005)	. Prav nič me ne bi začudilo , če bi jo	videl	obleči vojaško srajco in obuti vojaške
Fou de Vincent (1989)	beau , maigre , tout en noir , que j' avais	vu	arriver en moto alors que j' attendais	Nor na Vincenta (2007)	ga prej , ko sem v avtu čakal Vincenta,	videl	priti z motorjem ; pol enajstih zvečer
Impératrice (2003)	roi de Jing , était venu vers moi en me	voyant	dompter un cheval . Pour lui , je dompterais	Cesarica (2007)	kralj Džjinga , pristopil k meni , ko me je	videl	krotiti konja . Danes bom zanj ukrotila
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 227
Razvezava v odvisnik:
Fou de Vincent (1989)	le rencontres » , me dit Vincent qui me	saisir la photo voit , « car lui aussi aurait	Nor na Vincenta (2007)	da ga srečaš , « mi reče Vincent , ki me	vidi	, ko primem sliko , » kajti tudi on bi
Fou de Vincent (1989)	ressors abattu du magasin . Une telle envie de	Vincent danser voir ( je suis ivre ) , danser	Nor na Vincenta (2007)	stopim iz trgovine . Strašna želja , da bi	videl	Vincenta, kako pleše ( pijan sem ) , pleše
V korpusu je 49 pojavitev para voir - gledati. Z nedoločnikom je v francoščini dopolnjenih 9 (18 %), od tega je ena sama prevedena z nedoločnikom (gl. spodaj), kar pri teh številkah pomeni 11 %>. Drugi prevodu vključujejo razvezavo v odvisnik ali nominalizacijo.
Nedolocnik:
maîtresses Impératrice et que je lui (2003) donne des conseils . Je
voyais
grandir mon roi avec un pincement au cœur
Cesarica (2007)
ljubicami ter mu dajati nasvete . Ko sem
odraščati
gledala
^ kralja rahlo
me je
Razvezava v odvisnik:
Truismes (1997)
suivants je suis restée sur le banc pour
passer Hoitoré svinjarije . Ensuite le (1997) dimanche a dû ( )
Dva ali tri dni sem še ostala na klopi in
gledala
, kako hodi Honoré mimo . Potem je bila
Nominalizacija:
	avait	danser Kim	restavraciji	Kimin plesni
Plateforme	décliné l'	. . « J' aime voir , ■ , bien la voir	Platforma . Lionel je	, , , nastop gledat t/ , ■ ^ . » Rad jo
(2001)	invitation ;		(2002) odklonil vabilo ;	
	il allait	danser	šel bo	gledam ,
Pri glagolih slušne percepcije je največ nedoločniške vezave pri paru entendre -slišati, kjer je od 258 pojavitev v francoščini 64 (ali 25 %) takih z nedoločniško vezavo, od teh pa jih je 19 prevedenih v slovenščino z nedoločnikom (30 %). Zanimivo je, da so skoncentrirani v dveh romanih; prevladujejo v delih Francoski testament in Cesarica. Primere navajamo spodaj.
Le testament français (1995)	neige sur les routes ... Je n' avais pas	entendu	ma grand-mère entrer . Elle posa sa main	Francoski testament (2005)	odmetavale kupe snega na cestah ... Nisem	slišal	babice vstopiti . Položila je roko na mojo
Le testament français (1995)	entra dans la pièce et c' est de là que nous	entendîmes	venir ces versets qu' elle récitait à mi-voix	Francoski testament (2005)	krvi ... Vstopila je v sobo in od tam sva	slišala	prihajati te verze , ki jih je recitirala
228 Mojca Schlamberger Brezar
Variantna razvezana struktura:
son tour de Impératrice briller . Je (2003) feignis de ne pas
entendre
Émeraude et Rubis critiquer l' intrusion
, da zasije . Cesarica Pretvarjala (2007) sem se , da ne
slišim
, kako Rubin in Smaragd kritizirata vsiljivko
Francoska nominalizacija je prevedena z nedoločnikom:
Impératrice (2003)
ciel où le soleil ne se levait jamais , j'
entendais
le chant d' une petite fille . Sa voix
nebu , Cesarica kjer sonce (2007) ni nikoli
vstalo , sem
prepevati
, majhno slisala , ,J,-
deklico .
Njen nežni ,
Pri drugih glagolih slušnega zaznavanja prevladujejo razvezane strukture, ne pri paru écouter - slišati, kjer sta v že francoščini le dve pojavnici z nedoločnikom v francoščini, niti pri paru écouter - poslušati s 25 pojavnicami ne zasledimo prevoda z nedoločnikom v slovenščini.
Za par écouter - slišati dobimo v korpusu le dva zadetka, med njima ni povzročilnika. Pri paru écouter - poslušati pa je med 25 primeri le en glagol percepcije v francoščini, pa še ta v slovenščino ni preveden z nedoločnikom. Navajamo ga spodaj:
L'Amour du
prochain (2004)
pourquoi manifester un appétit déplacé ?
L'
écouter
parler me suffisait . Elle me disait parfois
t ■ u	kraju
Ljubezen 0 A , . ,
do bližnjega ? .^^tov^
(2007) mije: smel
če sem jo
Včasih
posluSati mi jf med
smehom
zaupala , da
Pri paru čutnega zaznavanja sentir - čutiti se jih v francoščini od 182 pojavitev v korpusu 39 veže z nedoločnikom, kar predstavlja 21 %. Od teh 39 pojavitev je v slovenščino le eden preveden z nedoločnikom (kar predstavlja okrog 2 %), drugi so razvezani v odvisnik, nominalizirani in podobno (čutil sem, da (4 primeri); čutil sem, kako (23 primerov); nominalizacija (3 primeri), predmet v 4. sklonu in oziralni odvisnik (5), drugo (3 primeri)).
Primer prevoda z nedoločnikom:
Le testament français (1995)	aussi ce ténébreux vécu russe dont elle	le poison enivrant s' sentait ■ .■,, , instiller dans ses	Francoski testament (2005)	ruska preteklost , cutila katere omamni strup je	pritekati v svoje žile . Iz žene spoštovanega
Primer razvezave v odvisnik:					
Un secret (2004)	ses larmes , il se presse contre elle ,	rouler ses c, ■ , stiska k njej v . , Skrivnost , ,J J - .. sent muscles , (2008) slanem okusu cuti palpite contre le ( ) svojih solz ,			, kako se obračajo njene mišice , tipa
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 229
Par sentir -vohati ima v korpusu štiri pojavitve, ampak nobena se ne veže z nedoločnikom niti v francoščini niti v slovenskem prevodu.
Pr glagolih percepcije opažamo, da je že v francoščini manj vezave z nedoločnikom. celotni množici pojavitev glagolov percepcije take vezave predstavljajo od 9 do 25 %, najmanj pri paru regarder - videti, največ pri paru entendre - slišati. Nedoločniške vezave v slovenščini je v korpusu še manj, saj predstavlja od enega do 30 % prevodov prej omenjenih francoskih struktur z nedoločnikom, največ pri parih voir - videti in entendre - slišati, pri drugih glagolih čutnega zaznavanja pa bistveno manj oziroma nič.
2.3 Fazni glagoli commencer - začeti, finir/cesser - nehati
Fazni glagoli zaznamujejo začetek ali konec dejanja in se tako v francoščini kot v slovenščini lahko dopolnjujejo z nedoločnikom. Glagol commencer ima v korpusu 277 zadetkov, kot fazni glagol ima strukturo commencer à in v povezavi s prevodom začeti je zadetkov 125. Šest od teh 125 jih v francoščini ni vezanih z nedoločnikom, nedoločniška vezava torej predstavlja 95 %. Tudi v slovenščini prevladuje vezava z nedoločnikom: 119 nedoločniških struktur iz izvirnika samo dva v slovenščino nista prevedeni z nedoločnikom, torej manj kot 2 %. Enkrat gre za pasivno strukturo (gl. spodaj), enkrat za razvezavo v odvisnik. Torej gre za 98 % prevod z nedoločnikom, kar pomeni, da so nedoločniški prevodi v tem kontekstu močno predvidljivi. Primeri so navedeni spodaj.
à la maison	à devenir moril doma	komplicirati
Truismes , mais c'	commencé vraiment	Svinjarije , ampak	za£eje ■ Zlasti prva
(1997) est là que	difficile . La	(1997) šele takrat	naslednja
tout a	première so se stvari	polna
Primer nominalizacije predstavlja bolj izjemo kot pravilo:
dérive . Les Plateforme questionnaires (2001) de
satisfaction
commencèrent à
être	bil videti
dépouillés Platforma nesrečen ; le taux	in
de retour avait
(2002)
zapuščen moški ■
se je
pregledovanje Začelo vprašalnikov o
zadovoljivosti
Fazni glagol commencer a ponuja tudi druge prevodne rešitve kot simetrična skladenjska oblika začeti in nedoločnik. Če vzamemo 204 pojavitve glagola commencer a, ne da bi vtipkali kakšno prevodno rešitev, dobimo poleg faznega glagola začeti še 79 drugačnih rešitev, kar predstavlja skoraj 39 % prevodov. Nekaj primerov rešitev navajamo spodaj; vidimo, da gre za uvajanje dovršnih glagolov s predpono (commencer a avoir - postati, postajati) ali prevod s prislovom (malo, počasi), ki prav tako kot fazni glagol zaznamujejo glagolski vid. Primeri so navedeni spodaj, problematika pa s tem še zdaleč ni izčrpana in presega meje tega članka.
230 Mojca Schlamberger Brezar
Truismes (1997)	, je sentais que j' y serais mieux . Je	commençais à	avoir faim sous la terre , je ne mange	Svinjarije (1997)	Tam pod zemljo sem počasi postajala lačna , ker podgan pa vseeno ne jem .
Le ventre de l'Atlantique (2003)	entendre : Quand on veut , on peut . Madické	commence à	avoir des doutes , à juste titre d'ailleurs	Trebuh Atlantika (2007)	Kar se slednjega tiče , Madickeja upravičeno obhajajo dvomi .
Je m'en vais (1999)	mutuellement leur présence . 28 Personnellement je	commence à	en avoir un peu assez , de Baumgartner	Grem (2008)	Jaz osebno ga imam počasi že malo dovolj , tega Baumgartnerja .
Fazni glagol cesser de se pojavlja v dveh različnih parih, kot cesser de - nehati ima 15 pojavitev, kot cesser de - prenehati pa 8. Vsi prevodi so nedoločniški, strukturna prekrivnost je 100 %, gre za identične skladenjske strukture. Pri prvem paru je večina pojavitev zanikanih (ne cesser de, ne nehati), medtem ko gre pri dovršnem paru za trdilno varianto. Nekaj primerov navajamo spodaj.
Primeri za cesser de - nehati :
Mammifères (2003)	lui-même , et elle est inaccessible . On ne	cesse	pas d' aimer ceux qu' on a aimés . Mais	Sesalci (2007)	Ljudi , ki smo jih imeli radi , nikoli ne	nehamo	imeti radi . Ampak od človeka do človeka
Le ventre de l'Atlantique (2003)	dois mon Aventure ambiguë . Parce que je ne	cessais	de le harceler, il m' a tout donné : la	Trebuh Atlantika (2007)	svojo dvoumno pustolovščino . Ker ga nisem	nehala	nadlegovati , mi je dal vse : črko , številko
Impératrice (2003)	y avait une grandeur , une vérité qui ne	cessaient	de me troubler . Je me sentais vieillissante	Cesarica (2007)	velikega , nekaj resničnega , kar me ni in ni	nehalo	mučiti . Počutila sem se ostarelo in negotovo
Primeri za cesser de - prenehati:
Impératrice (2003)	avais refusée à Scribe de Loyauté . J' avais	cessé de	m' interroger et de m' interdire . Je ne	Cesarica (2007)	ki je nisem naklonila Zvestemu pisarju .	Prenehala	sem se spraševati in se omejevati . Nisem
Plateforme (2001)	conscience et s' immobilisa , gêné . Elle	cessa de	se débattre , elle aussi . Il la regarda	Platforma (2002)	zadregi nepremično obstal . Tudi ona se je	prenehala	upirati . Pogledal jo je naravnost v oči
Impératrice (2003)	et impératrice de la Clarté Pieuse . Je	cessai de	me demander : qui suis -je ? d' où viens	Cesarica (2007)	nazivoma cesarja in cesarice pobožne jasnine .	Prenehala	sem se spraševati , kdo sem in od kod prihajam
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 231
Če poiščemo pojavitve glagola cesser de, ne da bi vtipkali možni prevod, najdemo 64 primerov, kar pomeni, da jih je 41 prevedenih drugače kot z nehati in nedoločnikom. Prevladujejo prislovi nenehno (8 pojavitev), več (17 pojavitev)16 drugo (1x
nenehoma, 2x neprestano, 3x kar naprej, 1x vedno; drugo so glagolski prevodi). Spodaj navajamo nekaj primerov:
Eldorado partir, de ,	cesser
maintenant , ne va	,
(2006) ,■■ '	de v ' plus jamais
manquer . Il faut économiser chaque pièce
Eldorado (2007)
Pomislil sem na denar , ki nama ga bo odslej vedno primanjkovalo .
terminé qu'
prochain (2004) te"e alluma tla télévision et
L'Amour du
cessa de
me prêter Ljubezen Nisva še dobro končala , attention . - do bližnjega ko je že prižgala televizor Tu peux partir (2007) in se ni več menila zame .
Glagol finir de + nedoločnik s prevodom nehati + nedoločnik ima tri pojavnice. Vsi primeri so v francoščini dopolnjeni z nedoločniško strukturo, na isti način so tudi prevedeni v slovenščino.
Le testament français (1995)	autre parce qu' il se gratte . Tu n' as pas	fini de	m' étonner , Charlota Norbertovna ! À l'	Francoski testament (2005)	drugemu ga moramo dati , ker se praska . Ne	nehaš	me presenečati , Šarlota Norbertovna !
Le ventre de l'Atlantique (2003)	presque certaine que ,lorsque Maldini aurait	fini de	tremper son maillot , mon frère m' appellerait	Trebuh Atlantika (2007)	prepričana , da me bo , kakor hitro se bo Maldini	nehal	potiti na igrišču , poklical brat . Vseeno
Le ventre de l'Atlantique (2003)	absolue que nous réclamons , lorsqu' elle a	fini de	flatter notre ego , de nous prouver notre	Trebuh Atlantika (2007)	dokažeta , da smo sposobni poskrbeti zase , ko	nehata	laskati našemu egu , takrat razkrijeta
Glagol finir ne glede na prevod ima vsega skupaj 17 pojavitev, pri katerih so rešitve nedoločniški prevodi končati s/z + samostalnik, dovršni glagol ali prislov: od 17 pojavitev glagola finir je 15 takih, da v francoščini kombinirajo finir + glagol v nedoločniški obliki in samo 3 so v slovenščino prevedene enako (gl. zgoraj - par finir - nehati), vse druge pa variantno: z glagolom končati z glagolnikom v tožilniku ali orodniku (prim. spodaj), dovršnim glagolom ali prislovom.
Balzac et la petite taill... (2000)	vendeur de cigarettes si le pasteur en avait	fini de	sa corvée . - Non , me dit -il . Il est	Balzac in kitajska šivilj... (2002)	cigaret sem vprašal , ali je stari duhovnik že	končal	tlako . " Ne , " mi je povedal . " Revež
Truismes (1997)	comprennent jamais rien à rien . La bonne femme a	fini d'	écrire son procès-verbal et les types tenaient	Svinjarije (1997)	Novinarji nikoli nič ne razumejo . Ženska je	končala	z zapisnikom , tipi so še vedno držali
232 Mojca Schlamberger Brezar
Prislov:
Le ventre de instituteur .	explorer les Trebuh Mestnemu človeku , ki je
l'Atlantique Pour ce citadin fini d' curiosités de la Atlantika že zdavnaj raziskal vse (2003) qui avait	vie locale (2007) posebnosti lokalnega življenja
Prevodne variante brez nedoločnika. Nominalizacija:
Le ventre de . Allah Akbar ! .	T „ ,	T , , ... ... ,» - ■■ ■ u-i
fini prier . Le precheur irebuh Atlantika V moseji je bilo
l'Atlantique A la mosquée ,
(2003)	on avait	de ponctua son prone par (2007)	konec molitve .
Glagol v dovršni obliki:
Impératrice (2003)	revenaient l' une après l' autre : Sa Majesté a	fini de	dîner ! Elle ordonne la préparation de	Cesarica (2007)	Ženske , ki jih je pošiljala vohunit , so se vračale druga za drugo : njegovo veličanstvo je pravkar povečerjalo !
Balzac et la petite taill... (2000)	manches de mon manteau , quand nous eûmes	fini de	remettre le riz dans la hotte . - On y	Balzac in kitajska šivilj... (2002)	Ko sva naložila riž nazaj v koš , sem imel za rokavi polno hrapavih in trdih snežnih kristalov .
Le ventre de l'Atlantique (2003)	versera ton salaire , et quand tu auras	fini de	me rembourser , tu pourras économiser de	Trebuh Atlantika (2007)	Dajal mi bo tvojo plačo in ko me boš izplačal , boš lahko prihranil dovolj , da boš šel domov plesat bambulo .
Fazni glagoli commencer a in cesser de/finir de s prevodnimi začeti/nehati in nedoločnikom kažejo na 100 % prekrivnost struktur, vsi so prevedeni na enak način. Širši pregled korpusa pa kaže, da pari commencer - začeti infinir/cesser - nehati ne zajamejo vseh primerov pojavljanja francoskega faznega glagola in da je ta nemalokrat preveden z dovršno glagolsko strukturo ali prislovom. Temu fenomenu bi kazalo posvetiti več pozornosti tudi izven pričujočega članka.
2.4 Povzročilniki faire/laisser/envoyer in slovenski prevodi datilpustitilposlati
Glagoli, v francoščini imenovani factitifs ali causatifs, so glagoli, ki so dopolnjeni z nedoločniško strukturo, ki ohranja svojo valenco, na primer dati nekomu nekaj narediti. Oba jezika dopuščata prevod z nedoločnikom, v slovenščini je pravilo celo, da se uporabi namenilnik (Toporišič 2000: 402).21
V	korpusu smo pregledovali tri pare, faire - dati, laisser - pustiti in envoyer - poslati.
V	francoščini sicer obstajajo še variante s se voir, ampak ta dobi v slovenščini zelo raznolike prevode, ki ne sledijo izvorni strukturi, zato smo jih v raziskavi izpustili.
21 Citiramo: »Z namenilnikom izražamo še cilj še drugih dejanj, npr. glagolov dati in poslati: Mati je dala sina študirat.« (Toporišič 2000: 402).
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 233
Za par faire - dati najdemo v korpusu 170 pojavitev, od tega jih je resničnih »povzročilnikov«, ki se dopolnjujejo z nedoločnikom, v francoščini 110 (ali 65 %). Med temi se jih v slovenščini še 15 izgubi in so prevedeni z razvezano strukturo (12 %). Prekrivnost povzročilniških struktur za ta par je tako 88 %. Nekaj primerov navajamo spodaj:
Impératrice (2003)	vénérer . Lavée , coiffée , nourrie , je	fis	installer mon lit sous une fenêtre . Les	Cesarica (2007)	bila umita , počesana in nahranjena , sem	dala	posteljo prestaviti pod okno . Taščice
Impératrice (2003)	officiers du département des Funérailles	faisaient	rouvrir le passage dans sa sépulture .	Cesarica (2007)	uradniki z oddelka za pogrebne slovesnosti	dali	odpreti prehod do njegove grobnice . Znova
L'Amour du prochain (2004)	entré en possession de ma garçonnière , je	fis	arracher la moquette , repeindre les murs	Ljubezen do bližnjega (2007)	Brž ko sem postal lastnik garsonjere , sem	dal	odstraniti talne obloge , prepleskati zidove
Drugače prevedene strukture so naslednje: ročno smo izluščili stalne besedne zveze ali fraze faire une promesse - dati obljubo, obljubiti; faire signe - dati znamenje, v dveh primerih je prisotna napaka zamenjave glagola s samostalnikom dvornih dam, in izražanje možnost s frazo to se da narediti. Nekatera iskanja dajo napačne rezultate tudi zaradi bližine besed, npr. spodnji primer, kjer gre za prevod allons - dajte:
Je m'en
vais
(1999)
Allons , dit Delahaye , vous n' allez pas
faire
ça . Non , reconnut Ferrer , je ne crois
jih je Delahaye Grem nekoč že (2008) navedel Skatu .
no , je rekel Dajte Delahaye , tega ne boste
Pri paru laisser - pustiti v korpusu zasledimo 270 pojavitev, od katerih jih povzročilniška struktura v originalu predstavlja 123, to je 45 % vseh zadetkov. Od teh jih je z nedoločnikom v slovenščino prevedenih 46 (kar predstavlja 37 %), največ v delu L'amour du prochain.
Prevodi so naslednji:
Eldorado (2006)
nouveau . Il s' en était voulu de l' avoir
partir ainsi , Eldorado je tistega	kar tako oditi
laissée le soir de leur (9007) večera , ko je pustil , in čakal je na rencontre ( )
bila pri njem ,
priložnost
L'Amour du prochain (2004)	bras ballants le long du corps. Je l' ai	laissé	partir . Il s' est dirigé en chaloupant	Ljubezen do bližnjega (2007)	Obstal je z bingljajočimi rokami ob telesu .	Pustil	sem ga oditi . Hlamudraje se je odpravil
L'Amour du prochain (2004)	caddies , des poules de peep-shows qui se	laissent	toucher en cabine . Les mouettes rayent	Ljubezen do bližnjega (2007)	cize , deklin iz peep-show lokalov , ki se	pustijo	otipavati po kabinah . Nebo parajo galebi
234 Mojca Schlamberger Brezar
Primer razvezane strukture:				
Fou de creux de ma Vincent poitrine . Qu' laisse (1989) au moins il me	lui prodiguer l' amour dont je suis capable	Nor na Vincenta (2007)	glavo položil na sredino prsi . Naj mi vsaj	, da ga obsipavam z pusti ,■ ur ■■ r ljubeznijo , ki sem
Par envoyer - poslati ima 95 zadetkov, od tega povzročilniki z nedoločniškim dopolnilom predstavljajo sedem primerov (okrog 7 %), le eden je preveden na isti način, vendar z namenilnikom (14 % prekrivnosti med strukturami). Navajamo ga spodaj:
Je m'en un verre :	la fille briser g na kozarček :	dekle razlomit
vais pour rafraîchir envoya un peu de /-9008) da bi ohladili poslali malo ledu na (1999) le whisky , on	glace sur l' ( ) viski , so	najbližji ledenik
Drugi primeri so bodisi dopolnjeni s samostalnikom (kot prvi, ki sledi) bodisi razvezani v odvisnik. Sledi raba pogojnika zaradi izražanja namena:
Impératrice (2003)	Cour s' élevèrent . Les servantes que j'	envoyai	récupérer les corps de Simplicité et de	Cesarica (2007)	jok dvornih dam . Služabnice , ki sem jih	poslala	po trupli Blaginje in Preprostosti , so
Impératrice (2003)	Elle était retournée dans son domaine . J'	envoyai	des eunuques lui porter des plats desservis	Cesarica (2007)	je na svoje posestvo . Nekaj evnuhov sem	poslala	, da bi ji odnesli jedi z moje mize , a
Zanimivo je, da od sedmih primerov samo dva nista iz romana Cesarica, kar kaže na vpliv prevajalca na izbor strukture.
Pokaže se težava pri izbiri nadaljevanja povzročilniške fraze in zgoraj omenjene normativne rabe: ali jo dopolnjuje nedoločnik ali namenilnik? Vsi primeri pri povzročilniku dati so dopolnjeni z nedoločnikom, medtem ko edini primer pri povzročilnikuposlati dopolnjuje namenilnik. Problem izbire nedoločnika in namenilnika se pokaže v perspektivi: v preteklost orientirani povzročilniki so dopolnjeni z nedoločnikom, v prihodnost pa z namenilnikom, saj je le v teh primerih razviden namen.22 Isti problem se sicer pojavlja tudi v korpusu Gigafida (navajamo spodaj):
privlačno in vsestransko uredili. Po predlogih komisije bodo potem	dali narediti načrte.
Kdor ne pije vina, mu ne bi	dal narediti etikete
šolah in zbirali talente. V prvem razredu so nam	dali narediti nekaj lahkih vaj, kot so stoja, kolo
Pojavlja se torej vprašanje, ali teoretično predpisani namenilnik za povzročilniki res predstavlja jezikovno realnost. Pred sprejemanjem prehitrih zaključkov bi ta razmišljanja veljalo razširiti in poglobiti.
22 Po slovnicah sicer rabo nedoločnika oziroma namenilnika izražajo na različen način: razlikovali naj bi rabo pri dovršnih in nedovršnih glagolih.
Nedoločniške skladenjske strukture v francoščini in slovenščini in njihovo prevajanje 235
3 Sklep
Korpusna raziskava nedoločniških struktur v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu je na literarnem korpusu FraSloK pokazala, da so različne skupine glagolov pri prevodih dale zelo različne rezultate glede prekrivnosti francoskih in slovenskih nedoločniških struktur, da pa so si rezultati v določenih semantičnih skupinah precej podobni.
Procent nedoločniških struktur v francoščini in slovenščini skoraj popolnoma prekriven pri modalnih glagolih devoir, pouvoir, vouloir, savoir in njihovimi prevodi morati, moči/smeti, hoteti/želeti, znati, kjer je prekrivnost nad 95 %, in pri faznih glagolih commencer a,finir/cesser de (prekrivnost je skoraj 100 %). Največ je strukturno enotnih prevodov pri modalnih glagolih: devoir - morati predvideva le eno prevodno varianto, in sicer nedoločniško. Več variantnosti je pri pouvoir -moči, pouvoir - smeti, in savoir - znati, kjer zasledimo elipso, pa tudi kakšno v odvisnik razvezano strukture.
Večje razlike v prevodih se pokažejo pri glagolih percepcije, kjer se prekrivnost struktur giblje od 0 % (glagol sentir) do 11 % (pri glagolu regarder, voir ...), in pri povzročilnikih dati/poslati/pustiti ter njihovimi pari faire/envoyer/laisser, kjer prekrivnost pri faire - dati predstavlja 88 %, pri paru laisser - pustiti 37 % in pri paru envoyer - poslati 14 %. Pri faznih glagolih pa zaznamo skoraj 100 % prekrivnost. Vendar prav pri faznih glagolih poleg identičnih struktur najdemo še prevajalske rešitve s prislovom ali dovršnim glagolom s predpono. Te rešitve bi zahtevale še dodatno raziskavo, ki bi pokazala, v kolikšni meri so danes predponski glagoli, ki zaznamujejo začetek, še konkurenčni fazni strukturi.
Vidimo, da vse v korpusu najdene in analizirane strukture tako v francoščini kot v slovenščini vsebujejo nedoločnik. Različna pa je njegova distribucija: če lahko trdimo, da je vezava z nedoločnikom pri modalnih in faznih glagolih pravilo, pa pri glagolih percepcije predstavlja le eno od možnosti, ki ni popolnoma izkoriščena ne v francoščini ne v slovenščini. Vezava z nedoločnikom vsaj nekoliko kaže na to, da glagol, ki je dopolnjen z njim, slabi v pomenu: to se vidi v rabi modalnega savoir -znati, kjer je prekrivnost primerljiva z drugimi modalnimi glagoli, pri preverjanju para savoir - vedeti, kjer gre za polnopomenski glagol, pa nedoločniške strukture ni ne v francoščini ne v slovenščini.
Če bi se morali izrekati o slogovnih vrednostih nedoločnika v slovenščini, bi omenili tendenco po razvezavi v odvisnik. Samo pri modalnih in faznih glagolih je pojavnost nedoločniških struktur visoka, drugod pa najdemo razvezane strukture, ki so jih prevajalci uporabili, čeprav možnost za prevod z nedoločnikom obstaja. Lahko torej govorimo o predvidljivih postopkih: pri glagolih percepcije bo najverjetneje pogosteje prihajalo do razvezave kot pri faznih glagolih in naklonskih pomožnikih. Seveda smo tudi v teh primerih na osnovi rezultatov korpusne analize videli, da je izbor izraza in struktur v mnogih pomenih odvisen tako do avtorja kot od prevajalca.
236 Mojca Schlamberger Brezar
Sklepi so ta trenutek lahko zgolj delni, širša raziskava, v katero bomo vključili tudi enojezični slovenskega korpus, pa bo lahko pomembno dopolnila ta spoznanja.
Vira
Korpus Gigafida: <www.gigafida.net>. (Dostop 20. 2. 2017.)
Korpus Spook (FraSloK): <http://nl.ijs.si/noske/spook.cgi/>. (Dostop 20. 2. 2017.)
Literatura
Dik, S. C., 1997: Theory ofFunctional Grammar II. Part 2. Complex and Derived Constructions. Hengeveld, Kees (ur.). Berlin in New York: Mouton de Gruyter.
Ferbežar, I., Knez, M., Markovič, A., Pirih Svetina, N., Schlamberger Brezar, M., Stabej, M., Tivadar, H., in Zemljarič Miklavčič, J., 2004: Sporazumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze: Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport.
Mezeg, A., 2010: Compiling and using a French-Slovenian parallel corpus. Xiao, R. (ur.): Proceedings of The International Symposium on Using Corpora in Contrastive and Translation Studies: 2010 conference (UCCTS2010). Ormskirk: Edge Hill University. <http://www.lancs. ac.uk/fass/projects/corpus/UCCTS2010Proceedings/papers/Mezeg.pdf>. (Dostop 20. 2. 2017.)
R., M., Pellat, J. C., in Rioul, R.,1994: Grammaire méthodique dufrançais. Paris: Hachette.
Schlamberger Brezar, M., in Mezeg, A., 2010: La morphosyntaxe et la sémantique du verbe français. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Schlamberger Brezar, M., Perko, G., in Mezeg, A., 2015: La syntaxe contrastive. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Toporišič, J., 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišič, J., 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Wilmet, M., 1997: Grammaire critique du français. Paris: Hachette.