Hitlerjevski pajek razpreda svoje 'mreže po sosednih državah, da bi vlovil tamkaj stanujoče Nemce ter jih pridružil Nemčiji. Ker se Ijudje brez zemlje, na kateri prebivajo, ne dado včlaniti v drugo državo, bi se kajpada s temi Nemci moralo tudi czemlje, ki na njem stanujejo, priklopiti nemškemu državnemu ¦ozemlju. Nemški narodno-socialistični pajck si je kot najvažnejše poprišče svojih razširjevalnih in osvajalnih teženj izbral Avstrijo, ki naj bi v tej mreži za vedno izginila pod naslovom bratske pridružitve (Anschlussa). Avstrijci pa o taki pridružitvi nočejo nič slišati, ker se dobro zavedajo, da za inrežo, ki jo je nastavil nemški narodni socializem, tiči prusaško centralistično žrelo, v katerem je že izginila samostojnost južnih Nemcev. Zato vodi avstrijski kancler dr. Dollfuss tako energično borbo za samostojnost in samobitnost Avstrije. Hitlerizem prodira s svojimi mrežami tudi v sosedne slovanske države. Na piki ima posebno poljsko državo, v kateri probiva precejšnje število Nemcev. Gdansk, to je mesto ob Vzhodnem morju, ki leži v takozvanem pQljsk_m koridorju, bi naj postalo nekako taborišce nemškega narodnega socializma Za zdaj se nakane hitlerizma z Gdanskom še niso raogle izpolniti radi gospodarske odvisnosti mesta od Poljske, brez katere mora gospodarsko propasti. V Zgornji Šleziji je hitlerizem zapredel v svoje mreže tamošnje nemško prebivalstvo ter vzbuja v njem težnje za odcepitev teh krajev od Poljske ter priključitev Nemčiji. Državna oblast je bila prisiljena, da postavi proti temu protidržavnernu pokr_.tu obrambno akcijo, ki jo tudi podpirajo razna poljska domoljubna društva. Slično nakane ima hitlerizcm tudi z Nomci v Čehoslovaški. Tamkaj je obstojala posebna narodno-socialistična strarika, ki je v zvezi z nemško-narodno st.anko širila nemške narodno-socialistične težnje med sudetskimi Nem ci. Drznost narodno-socialističnih voditeljev je bila že tako velika, da so sc upali na javnih shodih izjavljati: »Mi prejemamo navodila iz Berlina, navodil iz Prago nočomo sprejemati!« Državna oblast je dolgo časa mirno opazovala ta pokret, iki mu je bil končni cilj priklopljenjc sudetskih pokrajin Čelvoslovaške Nemčiji. Široča se nemškonacionalna agitacija jo je naposled prisilila, da je stopila iz rezorvc ter pose gla vmes z odločnimi ukrepi. Razpustila je narodno-socialistično in nemško-narodno stranko ter izdala zaporna povelja proti njenim voditeljem, ki pa so v velikem številu pobegnili preko čehoslovaške državne meje v Nemčijo. Odporni ukrepi držav dokazujejo, kako resen je že bil položaj, ki so ga nemški narodno-socialistični agitatorji ustvarili v obmejnih pokrajinah, katere ležijo ob nemški državni meji. Hitlerizem se igra z ognjem, ki je nevaren za obstoj miru v Evropi. Takšnim ljudem dati v roke orožje, bi pomenjalo podpirati to nevarno igr<). Zato je razumljivo stališče Evrope, ki se tistavlja prekomernemu oboroževanju Nemčije. Hitlerizem, oborožen do zob, bi svojo agitacijo podkrepil z grožnjami, ki bi mogle spraviti mir v Evropi v največjo nevarnost. Nemčija pa hoče na vsak način priti do orožja. Zato je nemška vlada v so-, boto sklenila, da se Nemčija ne udeležuje več razorožitvene konference ter tudi da izstopi iz Zveze narodov. Ta korak je razkril pravo mišljenje in teženje Hitlerjeve Nemčije. Gre ji za silo, s katero hoče doseči svoje namene. Sredstva Zveze narodov, ki so zasnovana na medsebojnem sporazumevanju, so ji zoprna. Vstala je stara naduta in brezobzirna prusaška miselnost, ki je povzročila svetovno vojno. Da bi Hitler šel do skrajnosti, se sedaj ni treba bati. Hitlerjeva Nemčija je tako osamljena, kakor še ni bila nikdar, Naj se še toliko oboroži — in to je težnja nmeškega nar. socializma — sveta vendar ne bo spravila pod svoj čevelj. Druge države so skrbno na braniku. Kar pa je vsega obžalovanja vredno, je zaviranje rešitve razorožitvenega vprašanja, ki rnu Hitler dela največje težkoče. .Od rešitve tega vprašanja pa je odvisno zboljšanje državnih financ in gospodarskega stanja posameznih držav.