Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 74.	V	Ljubljani,	v	sredo	15.	decembra	1897.	Letnik	II.
„SloveiiBki List“ izhaja v sredali in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta t gold. Vsaka Številka slane 6 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopi.ludne. Oznanila se računajo po navadni ceni.
Slovenija se podira!
Kdor se spominja nazaj na one čase, polne navdušenja in sladkih upov, ko smo začeli Slovenci sanjati o veličastni Sloveniji, groza ga obdaja danes, da po krivdi naših prvakov tako naglo jadramo proč od svojega ideala — v pogubo. Prva skrb pokojnega Bleiweisa in okoli njega zbranih rodoljubov je bila nekdaj ta, da so dramili narod k slovenski zavesti in z združenimi močmi naskakovali sovražni nemčurski tabor. Dan za dnevom so ginjevali Nemčurčki po kranjskih mestih in tudi sosednje slovenske dežele so že Čakale dneva, da se otresejo s pomočjo Kranjcev tujega jarma.
Danes je drugače. Po kranjskih mestih in trgih ponosno zopet dviga glavo staro Nemčur-stvo, ker ve, da je postalo činitelj, ki prihaja v poštev pri volitvah za deželni in državni zbor. Množi se nemški živelj tem lože, ker gi nihče ne preganja. Vlada ga nosi na rokah, narodnjaki se mu klanjajo kot zavezniku in nenarodnjaki žele postati njegovi zavezniki, da bi mogli pre magati narodnjake. Rodoljubi, ki hočejo delati za slovenski narod brez zveze z Nemci, pa so preganjani od Slovencev in imajo mnogo nasprotovanja. Najbolj v miru se še pušča Nemškutar, ki sovraži iz dna duše Slovence ter mirno in previdno dela na njih pogin. Narodna korupcija nosi na Kranjskem krono.
Te nezdrave kranjske razmere so vteple med Slovence sploh grozno letargijo ne samo za narodno stvar, ampak na vseh poljih javnega življenja. Silno se množi število onih, ki nočejo ničesar slišati o pozitivnem delu za narod in se sploh boje povedati, da pripadajo katerikoli slovenski stranki. Boj za prvaštvo na Kranjskem je obrodil te le grenke sadove: »Slovensko dru-štvo“ spi že več let, »Katoliško pol. društvo'1 peša. V »Narodnem domu" v Ljubljani ni življenja; na zadnji koncert v »Narodni dom“ je prišlo le toliko ljudij, kolikor tisoč jih šteje Ljubljana, namreč 32. V lepem gledališču so lože za slovenske predstave neoddane in se sploh kažejo sumljiva znamenja. Naše slovstvo hira tako brzo, da zunaj časnikov in pratik ne zagleda belega dne skoro nobena knjiga. Družba sv. Mohorja in družba sv. Cirila in Metoda nazadujeta, o gospodarskih društvih, ki bi bila delavna in bi ne imela v ozadju strankarstva, ni niti govoriti, jedino pri — športnih in deloma pri pevskih društvih se še najdejo Slovenci, kakor bi se hoteli s športom in petjem zmotiti v nevolji in olajšati si pekoče gorje srca. In trgovina ? V malo mesecih smo dobili v Ljubljani okoli 10 novih nemških prodajalnic, v katere hodijo kupovat Slovenci, ker jih »Sl. N a rod 8 in »Slovenec" priporočata z inserati. Kam jadramo?!
Duh, ki je združil Čehe in druge Slovane sedaj v času nevarnosti, ta čili duh Slovencev ne najde na braniku narodne časti. Ker je znana naša razcepljenost na zgoraj, je pa tudi veljava naših poslancev na Dunaju trhla. 0 Slovencih na Koroškem, v Istri in Trstu ministri nočejo nič vedeti. Pri kranjskih poslancih se je pa celo bati, da drug poslanec izpodkopava drugem u že itak minimalne uspehe.
Včerajšnji »Slovenski Narod“ pripoveduje, da se imajo Nemci v Ljubljani županu Hribarju zahvaliti, da je mogel „Sttdma,rkischer Sanger-
bund“ imeti v našem mestu svoj ustanovni shod, dasiravno je bila ta slavnost provokacija in zasmehovanje slovenskega prebivalstva, in dalje poroča .v dolgem članku, kako izzivajo zadnji čas Nemci v slovenski Ljubljani in kako v vseh avnih lokalih psujejo Slovane in posebej Slovence. Vsak pameten človek, ki ni dal možganov v najem, bi moral priti vsled tega do sklepa: z Nemci ne moremo in ne smemo imeti Slovenci zveze! „Narodovci“ pa pridejo vedno ravno do nasprotnega sklepa, namreč: Tiste, ki zvezo z Nemci pobijajo, treba nabijati, ne pa Nemcev, ki zasmehujejo Slovence! Zato spušča »Narod" dan za dnevom točo psovk, n. pr. nad »Slovenski List,", dasiravno nam še nikdar ni očita,!, da se je list le za pičico pregrešil zoper kako točko narodnega programa. Odkar je izvedel »Narod" iz Trsta, da psovke niso nikak argument, psuje še bolj surovo in meni, da nam bode zamašil usta s tem podlim orožjem. Zabarikadiral se je zlasti zadnji čas, ko bolj ostro nastopa zdivjano Nemštvo proti Slovanom, in nas to sili, da se razruši zloglasna „zveza“, za cele kupe psovk, jedino zaradi tega, da bi pozornost ljudij odvračal od svojih krivih načel, katera so v popolnem nasprotju z narodnim programom. Da kdo ne poreče, da mi sumničimo, govorimo določno. Kriva načela „Narodovcev“ se glase v glavnih točkah: 1.) »Zveza z liberalnimi Nemci mora biti!“ 2.) »Duhovni naj na Kranjskem v politiki molčo!" Ne rečemo, da bi bilo na strani »Slovenčeve11 stranke vse gladko, a vsakdo mora priznati, da je ž njo mogoče skleniti vsaj tako zvezo, kakor z Nemci.
Tako se Slovenija podira in razpada po naši neslogi. Brezupno gledamo Slovenci zijajoči propad in pomežikavamo, da bi ne videli, kam dičimo. Med tem se pa zida nad našimi glavami nemški most.
Kaj pomagajo poročila v »Narodu" in „Slo vencu", da se v Krakovu poljubljajo češki in poljski bratje, ko ubijamo mi svoj narod! In zakaj? Ali nas bode režil liberalizem, ali boj za prvaštvo? Niti prvi, niti drugo ne, ampak jedino le — sloga med Slovenci. Ta naj se pokaže pri zastopnikih kranjskih Slovencev že v prihodnjem deželnem zboru, da si podajo roke v slovensko zvezo. Tem poslancem kličemo v dušo v resnem trenotku besede: Nehajte bojevati se med seboj! Slovenija se podira po naši krivdi! Norosti bilo dovolj! Naj pride že enkrat na vrh — domača pamet!
Pobratimstvo v Krakovu.
Kdor še ne ve, kaj nam Slovanom koristi in česa se naši stari sovražniki najbolj boje, čita naj te dni nemške liste, ki se kar tresejo jeze, da se je zvršilo zadnjo nedeljo pobratimstvo med Čehi, Poljaki, Rusini in Jugoslovani v starodavnem poljskem mestu Krakovu. Ob tej veličastni zmagi zdrave narodne politike se brigamo za zvijanje nasprotnikov le toliko, kolikor nam priča, kako grozen strah imajo Nemci in socijalni demokratje pred združenim" Slovanstvom v Avstriji, pred dnevom slovanskim, katerega je pripeljalo zlato solnce slovanske vzajemnosti. Naj dalje govori opis slavnosti v Krakovu.
Na tisoče broječa množica narodnega meščanstva, na čelu jej občinski svet in narodna
društva z zastavami in godbo, je navdušeno pozdravila na kolodvoru v Krakovu došle brate, češke in jugoslovanske poslance. Na pozdrav mestnega župana je odgovoril v poljskem in češkem jeziku češki poslanec dr. Brzo rad. Nato sta došle goste pozdravila g. Dobja v imenu krščanskosocialne stranke in g. pravnik Rydl v imenu vseučiliške mladine. Doneli sta pesmi »Hej Slovani!" in »Poljska še ni propala!", ko je zbrana množica korakala v mesto proti »Sokolski telovadnici". Kakor dež so letele iz oken cvetice na goste in čuli so se najprisrčneji pozdravi.
Le jedna stranka v Krakovu tega ni mogla prenesti, in to so bil socijalni demokrati. Pridrli so bili že na kolodvor in demonstrativno so krožili socijalistično pesmi. Popoldne so napravili shod in protestovali proti narodnim zastopnikom. Potem so šli korporativno po ulicah. Prišli so v dotiko s policijo, in ker jih ta ni mogla ugnati, prišli so dragonci, jih razpršili in nekaj hujskačev pozaprli.
Slovani so pa imeli ob 3 uri popoldne v »Sokolski telovadnici" sijajno zborovanje, katerega se je vdeležilo 20 poljskih državnih poslancev. Častnimi predsedniki zbora so bili izbrani poslanci: dr. Brzorad, dr. Pacak, dr. Stran-sky, Biankini in Vukovič. Shod je odposlal udanostno brzojavko cesarju in pozdrav največjemu slovanskemu rodoljubu škofu Stross-mayerju, dalje grofu Badeniju, grofu Falkenhaynu, dr. Ebenhochu in dr. Fuchsu. Govoroma dr. Pa-caka in Biankinija je sledilo gromovito ploskanje. Prisrčni brzojavni pozdravi so se isti čas zaradi shoda v Krakovu menjali tudi med hrvatsko opozicijo v Zagrebu ter zastopniki klubov na Dunaju: Čehom dr. E n ginom, Poljakom vitezom Javorškim in dr. Šušteršičem, načelnikom slovanske krščansko-narodne zveze.
Poslanec Sokolovski je na shodu poročal, o položaju v državnem zboru in naglašal neraz-rušno solidarnost Slovanov, katero so zvesto podpirali v zbornici katoliški Nemci. Burno so pozdravljali zlasti dijaki poslanca dr. Da-nielaka, pristaša Stojalovskega stranke, ki je slavil vzajemnost slovansko ob jednem pa omenjal, da Slovani znajo in hočejo biti pravični tudi drugim narodom. Potem je shod, na katerem so bile zastopane vse poljske narodne stranke, vzprejel naslednje resolucije: 1.) Slovani hočejo na podlagi ustave, na katero je cesar prisegel, živeti svoje svobodno kulturno življenje; 2.) Slovani reklamujejo kot vsem drugim narodom jednakopravni narod iste pravice zase, kakor jih uživajo drugi narodi; 3) Shod izreka pričakovanje, da ostanejo vsi v večini združeni poslanci solidarni in zvesti v adresnem načrtu izraženim načelom; 4) Shod izreka svojo nezadovoljnost in svoje zaničevanje vsem, s sovražniki Slovanov združenim slovanskim poslancem, kateri so z nasilstvi in celo z noži preprečili zborovanje parlamenta in narode izročili absolutizmu ; 5.) Shod zahteva, naj se ugodi nared-nostnim zahtevam Čehov in Poljakov v Šleziji in 6.) naj se priredi splošen shod avstrijskih Slovanov.
Po shodu je bil sijajen banket, katerega se je udeležilo nad 300 oseb. Častni predsedniki so bili: knez Sapiha, dr. Stransky in vitez Vukovič. Krasne napitnice na slovansko vzajemnost
so napravili: dr. Milevski, dr. Stranski, Stoja-lovski, dr. Slama in Szponder. Došlo je na 1000 brzojavnih pozdravov, med katerimi so bile tudi brzojavke ljubljanskega župana Hribarja, slovenske kršč. socijalne organizacije, „Slov. Lista", in iz raznih krajev Slovenije. Zvečer je bila na čast slovanskim gostom veličastna ovacija v krakovskem gledališču. Godba je svirala in občinstvo je stoje pelo: „Kje dom je moj?“
Izvirni dopisi.
Iz Postojne. 13. dec. Naša »Narodna čitalnica" je priredila sinoči v hotelu pri „Ogerski kroni" lep koncert; čisti dohodek je bil namenjen naši ubogi šolski mladini. Zbralo se je vse polno odličnega občinstva. Točke izvajale so se precizno in igralci kakor pevci so želi obilo pohvale. Šesterospev iz „Prodane neveste" kakor samospevi za sopran in ženski trospev „Gon-dolijerka" so se morali ponavljati. Gdč. M. Dele n a ima prijeten sopran, ki kaže, da je pevka izšolana, ter da ima glas popolnoma v svoji oblasti. Samospev za tenor in bariton izvajala sta izborno dva gospoda, katerih zasluga se mora tem bolj priznati, ker sta imela poleg tega še glavno ulogo pri prireditvi koncerta, namreč g. Ditrich, kot predsednik Čitalnice, in g. Dev kot pevovodja. Škoda, da so bili prostori nezadostni za toliko število občinstva. Užitek bi bil drugačen, ako bi se točke izvajale v prostorni akustični dvorani. To tudi sprevidamo, in če se bodemo zjedinili, pričnemo kmalo s zgradbo malega ^Narodnega Doma". Če se nam to po sreči, naredi Postojna kot srediče Notranjske velik korak naprej.
Naš poslanec g. dr. Ferjančič je tudi prišel ta večer v našo sredo. Mislili nismo tedaj samo na zabavo, tudi naša domača politika je bila predmet razgovoru. G. poslanec namerava v kratkem sklicati shod v Postojni ter nam poročati o državnozborskem položaju. Prav, samo svetovali bi, da bi se na naše domače potrebe in razmere pri tem shodu ne pozabilo. Nemška breobzirnost na Dunaju je Slovane veliko naučila. Tudi Slovenci ne smemo biti zadnji, ki izvajajo iz tega politične posledice. Slovenski državni poslanci so se tesno oklenili drug druzega, postali so trdni členi v slovanski verigi. A ta veriga bode le močna, ako ima zaslombo doma pri volilcih, in volilci so le močni, ako so med seboj jedini. Umestno bi bilo, da bi gg, državni poslanci sklicevali zdaj shode in pogostoma na raznih krajih naše domovine poročali, kako so jedini na Dunaju, in zakaj so jedini, ter kaj jih je napravilo, da so podpisali vsi j eden program. Ali bi ne bilo mogoče, da bi zveza slovenskih poslancev na Dunaju vplivala na naše ožje kranjske razmere ? Ali ni mogoče, podati si bratski roke doma, če se roke v bratski ljubezni stiskajo na Dunaju? Ako imajo naši državni poslanci res višje obzorje, spoznati morajo naš opasni položaj, povedati morajo ljudstvu, da smo — izgubljeni, ako ne bomo med seboj jedini.
G. dr. Kenda je opravljal pred leti službo okrožnega zdravnika v Vipavi, a se je službi odpovedal. Nastavljen je bil pred kratkim dr. Szolaysky, ki je pa kmalo umrl. Sedaj je služba izpraznjena. Začasno opravlja ta posel dr. Fink (baje žid) iz Ajdovščine za mesečnih 40 gld. Neumevno nam je, zakaj se v tem ne pooblašča domači okrožni zdravnik g. dr. P e r c o v Senožečah, ter se jemlje zdravnika z Goriškega. Morebiti se vsled teh vrstic razmere po jasnijo in visoki deželni odbor kaj ukrene.
V prihodnje kaj več o naših razmerah in nameravanem shodu.
8 Koroškega, 12. decembra. Navadno ima vsaka stvar dve plati, a naš čas jih ima, ali preveč, ali pa nobene. Prej bo prvo resnica; kajti primerjati se more danes svet veliki blaznici. Vsakemu trezno mislečemu Človeku se je moralo gnjusiti počenjanje „narodnih zastopnikov" — postavodajalcev! Kdo bo pri takih činih, kakoršne so kazali v parlamentu in na ulici zastopniki nemškega naroda, še spoštoval postave? Ali se ne vračajo paganski časi, ali pa časi surove sile pred cesarjem Maksimilijanom? Ali bodemo res mesto Francozov obhajali stoletnico groze v Av-
striji mi? To je tedaj tista omika in prosveta, to tisti gospodarski napredek, katerega je rodila hvalisana prostost! Tako visoka je nemška kultura! Te psovke bogastvo nemškega svetovnega jezika!
Leta 1848 so kričali osrečevatelji ljudstva-„Vse za ljudstvo, vse skoz ljudstvo!" In kaj ima ljudstvo danes? Tulita se dve nemški pesmi od ljudij, ki bi radi razdrli Avstrijo, namreč: „Die Arbeit hoch!“ in „die Wacht am Rhein". Ta sad je rodila nemška sila „skoz ljudstvo za ljudstvo!" To, in kar za tem tič', je vse, kar je požrlo toliko milijonov davkov! Kdo jih plačuje, te dušek jemajoče številke?
Kaj pa je več, 15 ali 9? In zakaj se je pokorila do današnjih dnij prva številka zadnji? Zato ker ni bilo sloge med — Slovani! Sloga je Samson! In tega Samsona nismo našli Slovani, dokler nam ga nasprotnik ni pokazal. A zdaj je čas, da Slovani odločno nastopamo, pa tudi previdno ravnamo. „Previdnost je božja mast", je pisal nekdaj :„ Slovan". Nič drugega ni krivo, da si je toliko časa prisvajal nemški narod privilegij do samovlade, kakor prejšnja nejedin< st avstrijskih Slovanov. O, da bi zavladala med nami trdna bratska ljubezen in da bi izginila nesloga tudi tam, kjer je vidimo žalibog še preveč, namreč v — Ljubljani!
Iz Celovca, 12. decembra. Če se ne motim g. urednik, imenovali so nekoč „Narodovci" „Slovenski List" na ji v en za to, ker vedno prepoveduje slogo. Tudi jaz! sem se že dostikrat čudil, da ne pomislite tega-le: Kaj naj pa potem počno nekateri gospodje na Kranjskem, če se obe stranki složita ? Ali naj si preganjajo dolgi čas po ljubljanskih kavarnah ? Saj bi potem, če je sloga, ne bilo več nobenih shodov, na katerih bi pobijal brata brat. Pa s šalo v stran, časi so preresni! — Dž, takih shodov, na katerih bi se oznanjeval bratomorni prepir, ne bodi več. Kranjski velmožje pa bi svoje zmožnosti in svojo govorniško silo lahko sijajno pokazali — na Koroškem. Ako skliče pri nas „Katoliško-politično in gospodarsko društvo" ali kdo drugi kak shod — berite „Mir" — vedno so naznanjeni kot govorniki isti možje, in ako bi teh ne bilo . . .
Seveda v deželi, ki je dobila še-le letos prvega slovenskega advokata, tam, kjer niti govoriti ne moremo o slovenskih notarjih, uči teljih in zdravnikih — v taki deželi je pač težko reči: „Danes nastopim jaz, jutri govoriš ti!“ — Pa v dobi, ko ne besni volilni boj, je še. Huda je pa takrat, ko se ima odločiti, ali pojde na Dunaj ali v Celovec nemški nacijonalec ali ka toliški Slovenec.
V teh časih bi bili koroški rodoljubi, ki morajo sem pa tja celo isti dan govoriti na dveh shodih, kakor je bilo lansko leto pred izvolitvijo Einspielerjevo, iz dna srca hvaležni svojim rojakom s Kranjskega, ako bi hoteli ž njimi delo deliti. — Na Kranjskem, je zagotovljena zmaga slovenskemu kandidatu, naj bo liberalec ali klerikalec. Na Koroškem je odločil lansko leto j eden glas. In ko bi bil državni zbor razpuščen, ko bi bile nove volitve, — kaj bi bilo, ko je ljudstvo od Nemcev tako nahuj skano! Ali torej obmejni Slovenci res ne potrebujejo pomoči iz Kranjske, ali so res sami dovolj močni, da vstrajajo in da zmagajo v boju za vero in jezik ? Ali so res tako najivni tisti, ki se vnemajo za slogo na Kranjskem ? Pameten človek mora reči, da ne.
Pohvalno mi je omeniti, da je naš konservativni dnevnik prav objektivno, pravično pisal o izgredih, ki so jih provzročili nemški nacijo-nalci po raznih mestih, kakor tudi o izjemnem stanju v Pragi. To je tem veselejše, ker ne trobi v isti rog, kakor „Reichspost", ki hoče biti tudi katoliški list,
Ta list želi, da bi ostale stranke večine feudalno-mladočeškega bika za roge prijele in ga prisilile, da ne bi bil tako divji (glej „Reichs-post" z dne 12 decembra). Torej feudalci in Mladočehi so biki, princ Lichtenstein je pa „dieser geistvolle christlichsociale Ftihrer" in Jllustre Redner". No, mi nočemo kratiti princu ničesar, toda pravičen, v pravem pomenu krščanski list priznava vsakemu, kar mu gre, ne samo so-I miSljeniku. »Reichspošto" bomo morali tudi slo-
venski „biki", nabosti na rog in jo zagnati tja nazaj, odkoder je prišla
Politiški pregled.
Grof Goluhovski, minister vnanjih zadev, je bil dne 12. t. m. v avdijenci pri cesarju in cesar mu je svojeročno podelil veliki križ reda sv. Štefana.
Shod nemških nacijonalcev na Dunaju, katerega je dne 13. t. m. sklical kričač Wolf se je baje udelež lo 5000 oseb Udeleženci so nosil' plavice in irankfurtarske trakove. Scho-nerer se shoda ni udeležil, ker Iro ni bil povabljen. Krepko so zabavljali proti dr. Luegerju. Došlo je GOO brzojavnih in okolu 1200 pismenih pozdravov. Štajarski deželni odbor je zastopal dr. D,erschatta. Sklenili so predlagati, da se proti Badeniju, Abrahamcviču in dr. Kramaru sodnijsko postopa. Neki dijak se je grozno jezil, ker je dr. Lueger označil početje nemških di jakov za oslarijo. Dr. Stepischnigg iz Celja je rotil shod, naj Nemci obrnejo pozornost na Spodnje Štajarsko, kjer Slovenci hočejo Nemce snesti. Zastopano je bilo tudi ljubljansko Nem-čurstvo
v
S Češkega — Pred nemškim gledališčem so dne 9. t. m. dobili med predstavo stražniki bombo, ki je bila prižgana. — Med 60. češkimi listi je bilo zadnji teden konfiskovanih 30 vsaj jedenkrat na dan. — Doslej je v Pragi aretovanih 800 oseb. — Dr. Herold in župan dr. Podlipny sta šla k predsedništvu kaz. sodišča in sta v imenu vseh čeških odvetnikov naznanila, da bodo češki odvetniki osebe, ki so zaradi političnih prestopkov v preiskavi, brezplačno zastopali. — Dijaki srednjih šol v Pragi so dobili počitnice, ker so v šolah nastanjeni vojaki. Do novega leta ne bode poduka. — V Chrudimu je vlada razpustila češko politično društvo, ker so se njega člani udeležili poulične demonstracije. — Med Čehi raste narodno navdušenje, kljub prekemu sodu. Dne 12. decembra je gostoval v »Narodnem gledališču" Poljak Želazowski. Tajnik „Osredne Matice šolske" je o tej priliki iz lože ogovoril občinstvo, ki se je dvignilo raz sedežev, ter navdušeno proslavljalo češko-poljsko prijateljstvo. Proti tajniku se bode sodnijsko postopalo. — Nemške tvrdke v Pragi: Richter, Honig in Habinob bodo vsled zadnjih dogodkov zapustile Prago ter se preselile na Dunaj Čehi jim kličejo: Srečno pot!
O socijalno-demokratski pravičnosti priobčujejo glasila čeških narodnih delavcev ta le grozen dokaz: V predilnici Grossmanovi v Ben-senu, tam nekje pri Libercu, so nemški socijalno-demokratski delavci napravili štrajk jedino v ta namen, da so primorali tovarnarja, da je vrgel n& ulico vse češke delavce. In ta vzgled hočejo posnemati po vsem nemškem Češkem. Res lep dokaz v koliko so resnične trditve socijalnode-mokratskih vodij, da so v njihovem taboru vsi delavci „jednaki"!
Hrvatska opozicija je brzojavno pozdravila slovanske klube v dunajskem državnem zboru. Slovanski krščanski narodni zvezi je došla ta-le brzojavka: „V dneh težke skušnje vsako slovansko srce dobiva uteho v vstrajnem in solidarnem delu slovanskih zastopnikov v državnem zboru. Naj pride kar hoče, ob vstrajnosti in solidarnosti Vaši odletele bodo mahinacije, ki merijo na to, da naj bodo še nadalje Slovani materijal za izrabljanje Tevtonom in drugovom. Potomstvo gleda na. Vas, vstrajajte v slogi! Klub hrvatske koalirane opozicije pošilja Vašemu klubu srčne pozdrave: Dr. Bresztyenszky, baron Rukavina. — Dr. Šušteršič se je baronu Rukavini takoj brzojavno zahvalil.*
V hrvatskem saboru je bil dne 13. decembra izključen za 30 sej opozicijski poslanec Potočnjak, zaradi neke razžaljive besede, katere baje ni izustil. Opozicija je napravila velik ropot in tolkla ob mize. Vznemirjenje je veliko. Predsednik je izključenje preklical, češ da je bila pomota.
Bolgarska vojska se bode znatno pomnožila. Sobranje je že odobrilo dotične načrte.
V Rimu je sestavil Rudini novo ministerstvo,
Guvernerjem Krete bode skoro gotovo imenovan Božo Petrovič, minister črnogorski. Zanj deluje Rusija. Protivila se mu je nekoliko Anglija, ker ne zna grški in turški, a se je udala.
V Berolinu odpuščajo iz služb katoliške delavce. Katoliška društva v Berolinu imajo polne roke posla, da jim preskrbe živeža.
Domače novice.
Oaebne vesti. Ljubljanskemu knezoškofu dr. Jakobu Missiji podelil je cesar red železne krone prve vrste, deželnemu predsedniku baronu Heinu pa dostojanstvo tajnega svetnika. —• Znameniti slovenski glasbenik gospod profesor Anton Foerster bode 20. t. m. praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Naj bi se todaj Slovenija dostojno spominjala tega velezaslužnega moža, ki je proslavil naš narod na polju cerkvene, koncertne in gledališke glasbe! — Pater Hrisogon Majar piše v „Narodu“, da se ni utopil. — Č. g Janez Jelenecje prezentiran za župnijo Ledine, č. g. Leopold Rihar za župnijo Gozd in č. g. Frančišek Pavlin za župnijo Dragatuš.
Oddaja mestnih služb. Občinski svet ljubljanski je oddal v svoji poslednji tajni seji te le službe: Službo cestnega in delavskega nadzornika provizorno z letno plačo 800 gld. je oddal brez razpisa (!) Frančišku Teraninusu( službo II. strojnika pri elektrarni začasno s 700 gld. letne plače Ludoviku Martelancu, za kurjača je nastavil Otona Pavčiča in Janeza Habjana. Dobita po GOO gld letne plače. Janez Hacin in Alojzij Tratnik sta nastavljena za paznika pri akumulatorjih z letno plačo po 600 gld. Službe 2 mazačev in pomožnega delavca je župan v svojem delo krogu oddal.
„Uprimo se germanizaciji"! Pod tem naslovom je prinesel dne 11. decembra članek „Slov. Narod". Pameten članek je, le škoda da ni prišel v pravi list. Gola ironija je namreč, da je Članek izšel v „Narodu"! Pisatelj, ki je menda učitelj, toži, da prehudo n e m č u r i kranjski c. kr. deželni šolski svet. Pravi, da so prišli časi Vihingov! — Mi pa pravimo : niso prišli samo časi Vihingov, ampak tudi srečni časi za dr. Schafferja, katerega ste „Narodovci" volili v c. kr, dež. šolski svet, dasiravno ste vedeli, da je strasten Nemec, Kaj se cmerite sedaj, ako žanjete, kar ste sami sejali! Ali ste pozabili, gospod učitelj, da je nekdaj „Učiteljski Tovariš4 še celo pohvalil, da so Slovenci volili Nemca v deželni šolski svet. Tedaj obrišite si solze, ali pa recite, da naj jokajo zdaj tisti, ki so nesrečo zakrivili.
Slovenskim srednješolcem v Ljubljani kaj pridno delita profesorja Bin de r in Gratzy proste vstopnice za nemško gledališče. Čudno je, da se dijakom dele tudi vstopnice na galerije. Med slovenskim dijaštvom v Ljubljani je žal nekaj kukavic, ki take vstopnice vsprejemajo. Nemški dijaki bi pokazali zobe, ako bi se slovenski profesorji na tak način norčevali iz njihovega narodnega ponosa.
Drobne novice. Občinski svet v Kranju je sklenil resolucijo, s katero obsoja početje nemške obstrukcije ter poživlja slovanske poslance, da vstrajajo v slogi. — Celjska mestna policija dobi nova pokrivala — pruske pikelhavbe! — Vlak je povozil pretečeno nedeljo pri Borovnici 22 let starega hlapca Jožefa Troho. — Dne 10. t. m. je pal po nesreči 1 Dietni rudar Kržišnik v Kisovcu pri Zagorju v 16 metrov globok rov ter na mestu obležal mrtev. — V Velikovcu so pri občinskih volitvah zmagali nemški nacijonalci s socialnodemokratsko pomočjo. Stranka starega župana je popolnoma pogorela. Socijalni demo-kratje so upili „Hoch'‘ milijonarju Lemischu. — Katoliško politično in gospodarsko društvo na Koroškem je priredilo 12. decembra shod pri Hanžiču v Hovčah blizu Domačal. Shod je vodil č. g. župnik Gabron. Nasprotniki so poslali na shod napojene razgrajače, a namena niso dosegli. — Mestna dvorana v Ljubljani bode popolnoma dovršena do meseca marca. Dvorana bode res lepa, a veljala bode tudi — nad 20.000 gld. — Društvo ^Narodni Dom“ v Ljubljani se bode
pravdalo s tvrdko Siemens & Halske, ker hoče tvrdka, da se ji povrne škoda provzročena po zadnjem požaru. — V tržaški novi luki se jo dogodila včeraj grozna nesreča. 32letni premi-kalec vozov Fran K reč iz Kamnika je zašel pod vagon. Raztrgalo ga je na dvoje v pravem pomenu besede
»Svoji k svojim!“ Približujejo se božični prazniki. Na deželi in v mestih darujejo pred Božičem narodne dame mnogo denarja za nakup obleke šolski mladini, kar je gotovo hvale vredno, vender pa se pri nakupu teh daril jako malo ozira na geslo »Svoji k svojim!" Premno-gokrat se vidijo narodne dame v ljubljanskih nemčurskih prodajalnicah. Slovenske novce nosijo slovenskemu sovražniku. Tudi za nemški „Schulverein“ se od nemške stranke nakupuje lepo število daril, a Nemke kupujejo samo pri svojih somišljenikih Ste li kdaj videli kako nemško damo, n. pr. Kosler, Luckmann, Baum-gartner ali druge, da bi kupovala pri slovenski tvrdki? Zatoraj jih posnemajmo in kakor Čehi v zlati Pragi, tako postopajmo Slovenci v beli Ljubljani — kupujmo samo pri slovenskih tvrdkah! Svoji k svojim!
Dopolnilne volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko se ne bodo vršile 19. t. m., ampak na sv. Štefana dan t. j. 26. decembra ob 9. uri dopoludne.
Nemški burši zopet strašijo po Ljubljani z frankfurtarskimi trakovi. Mi jim kličemo dobrohotno: Fantje, pamet! Ne izzivajte, da kaj ne skupite.
Naša gledališka kritika in „Slov. Narod“. Prvi in »ugledni11 dnevnik slovenski ima za nas tri predale. Na prvi strani brani „zvezo" proti nam z malimi surovostmi, v dnevnih novicah ima večje psovke, največje, najmastnejše psovke pa nam pošilja na zadnji strani v svojih „po-slanih“, za katera je odgovoren le toliko, kolikor določa zakon. S pisateljem in urednikom Govekarjem smo se poravnali v zadnjem listu, sedaj so nam pa gospodje uredniki nagnali na vrat „več obiskovalcev slovenskega gledališča". Hvala Bogu, da so ti imaginarni, da za tem „več" tiči zopet kak tretji urednik. Ne moremo si misliti, da imajo ljubitelji umetnosti tako slab okus in tako dober želodec, da bi producirali take surovosti. Naša kritika o gledaliških predstavah je sploh jako dobrohotna, a dovoljujemo si vender grajo, ako je graja v korist in napredek gledališču, Ako smo pa izrekli sodbo o predstavi „ Trubadurja," da je bila slabša, kakor prejšnje čase, vzdržujemo to še danes, naj nas „Narod" tudi obsodi med uničevalce slovenskega gledališča. Ne. naša kritika ne bode uničila gledališča! Da ni gledališče obiskano tako, kakor želimo, so krive naše zmedene socijalne in politične razmere v Ljubljani. „Narod" s svojo pisavo ne bode teh razmer zboljšal, ker hoče ž njo slovensko gledališče izrabljati za strankarsko podjetje in tako gledališče mora pešati!
Slovensko gledališče. Sinoči je bilo gledališče — razprodano! Igrali so Ccstovo nemško bedastočo „Ali je to dekle!" — Krylovo znamenito. duhovito rusko igro „Tretja hči" so pa morali pred dnevi igrati pred praznimi sedeži. Tak je pač položaj in intendanci res ne moremo delati težke vesti, če je izjemno pomislila na svojo — blagujno. Bili bi v soglasju z nekim delom občinstva, a ko bi sinočno predstavo vkovali v zlato ter priporočali intendanci. naj dosedanji repertoir spremeni v toliko, da se, kakor pred leti, povzdigne morda zopet skoro izključno do proizvodov, ži la „Deset deklet, a za nobeno moža", „Sestre Barison" i. t. d. Hipni vspehi za blagajno bi se na tej poti gotovo dosegli, res pa je tudi, da bi v takih ekstremih slovensko gledališče se znašlo nakrat na poti, raz katere bi ne moglo več nazaj. — nazaj k svojemu resnemu pozivu. Intendanci si torej usojamo priporočati veliko opreznost pri zadoščanju za cirkusom težečega občinstva. Sinočno predstavo nam je le v toliko pohvaliti, ker smo videli zopet na odru odlično slovensko subretko g. Polakovo in istotako izbornega komika g. Podgrajskega. Občinstvo jima je prirejalo lepe ovacije. Pri ensemblih so se pričeli rabiti otroci, ki so sicer menda ceneni, ki pa tudi
vse pokvarijo. — Jutri opera „Ples v maskah".
V soboto dne 18. t. m. in v torek 21. t. m. nastopi na slovenskem odru gospa Borštnikovo n ar jeva. V soboto nastopi v Sudermanovem igrokazu „Dom". Nadejamo se da ljubljansko občinstvo, dostojno pozdravi prihod domače umetnice.
Državni poslanec Kušar. Piše se nam : „Na shod kat. delavskega društva g. drž. poslanca ljubljanskega mesta ni bilo, dasi je bil povabljen. Prihodnjo nedeljo priredi v Ljubljani shod „Katol. politično društvo". Ker bodo na tem shodu poročali poslanci, in ker so' drž. poslanci baje edini, mislimo, da bi se g. poslanec Kušar lahko potrudil vsaj na ta shod, če že r< s ne misli sklicati svojega, od vseh ljubljanskih volilcev težko pričakovanega shoda. Čudno bi res bilo, ko bi poslanec našega stolnega mesta ne dal v tako važni dobi glasu od sebe.
Svoji k svojim! »Domovina je prinesla zaznamek slovenskih trgovcev in .obrtnikov v Celju in priporoča, da naj se le pri njih kupuje in naročuje. Ako nam Bog da zdravje in srečo, bodemo z jednako akcijo pričeli kmalu tudi v Ljubljani.
Slovenec Pogačnik-Naval je gostoval te dni na dunajski dvorni operi. Hvali ga celo nemškonacijonalna kcitika. G. Pogačnik bode angeževan na tej operi.
Avstrijska mornarica v Pulju dobiva ves svoj živež iz Italije. Poveljstvo dalo je namreč preskrbljevanje v zakup Židu Thorschu, kateri je zopet poveril z nabavo nekega Lahona. A tudi, ko se zakup z nova razpisuje, prijavljajo to le tuji listi, nikdar pa ne hrvaški ali slovenski.
Društva.
Katoliško politično društvo v Ljubljani
je sklenilo izjavo, s katero „z največjim veseljem pozdravlja solidarno postopanje slovanskih in katoliško nemških državnih poslancev v boju za resnico in pravico. Odbor izraža svoje popolno soglasje z manifestom, katerega je izdala združena desnica na temelju krščanske pravičnosti. Odbor izreka svoje zaupanje združeni des nici in zahvalo osobito slovanskim skupinam na sijajni manifestaciji solidarnosti, nemškim katoliškim poslancem pa za neustrašeno in možato postopanje, s katerim so se brez ozira na surove in krute napade svojih in naših nasprotnikov potegovali za pravično stvar". Odbor je naročil svojemu predsedniku, g. državnemu poslancu Fr. Povšetu, da to izjavo nazuani načelnikom pojedinih klubov združene desnice, — V nedeljo dne 19. t. m. ob 5. uri popoludne priredi društvo shod v prostorih „Katoliškega Doma" v Ljubljani. Na shodu bodo poročali državni poslanci o sedanjih političnih razmerah in o tem, kako je sedaj delovati Slovencem.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani, priredi v nedeljo dne 19. t. m. popoludne ob ]/a3- uri ljudski shod v gostilniških prostorih g Janeza Riharja v Gorenjem Logatcu. Na dnevnem redu je: 1.) Poročilo dr žavnega poslanca veleč. g. dr. Kreka. 2.) Raznoterosti
Ognjegasno društvo v Ljubljani nas prosi objaviti, da priredi tudi letos običajno božičnico. Dobrotnike prosi za blagohotne prispevke v ta namen Nadejamo se, da priredi društvo letos svojo božičnico v „Narodnem Domu" in ne v nemški kazini ter da na vabilih postavi slovenščino na prvo mesto. Le pod tem pogojem naj narodni krogi ljubljanski kaj darujejo za božičnico.
Telovadno društvo „Sokol“ v Ljubljani
priredi v nedeljo 19. t. m. ob x/ib. uri v svoji telovadnici javno telovadbo.
Podporno društvo za slovenske visoko* žolce na Dunaju bode bodoče leto praznovalo svojo desetletnico Ker bode ob istem času cesarjev jubilej, je društveni odbor storil sklep, vse premožne slovenske rodoljube kakor tudi slo venske denarne zavode posebno prositi, da blago vole v spomin vladarjeve petdesetletnice pristopiti društvu kot ustanovniki. V trajen spomin bode odbor te ustanovnike zapisoval v spo-mensko knjigo kot o oOletnici vladarjevi pristo-
pivšo. Društvo naj bi podpirali vsi oni, ki so kdaj na Dunaju študirali; celo vrsto podpirancev šteje uže društvo v raznih delih domovine in drugod v stalnih službah. Ti se bodo gotovo radi spominjali.društva o raznih prilikah-Očitanju, da se mnogo dijakov poizgublja, bodemo najbolje prišli s tem v okom, da dajemo ubogim dijakom tečne duševne in telesne hrane; — dijakov, ki ne izpolnujejo verskih in domovinskih dolžnostij, odbor ne bode podpiral, pazil bode tudi v bodoče strogo na lepo vedenje, v čemer ga vestni dijaki dobro podpirajo. Podpirancev je bilo letos 50. Kdor le more, naj kaj daruje za uboge dijake v tujem mestu. Darove sprejema društveni blagajnik vč. g. Frančišek Jančar, rnonsignor, papeški častni komornik, župnik nemškega viteškega reda. Dunaj I. Singerstrass 7
Zveza slovenskih posojilnic bode imela redni občni zbor v sredo dne 29. grudna ob 10. uri dopoludne v sejni dvorani posojilnice v Celju. Dnevni' red:	1. Poročilo predsednika. 2
Poročilo društvenih revizorjev. 3. Razgovor o načrtu nove zadružne postave. 4. Volitev novega predsednika in odbornikov. 5. Razni nasveti.
Književnost in umetnost.
Funtkove „Luči“ prinaša v prevodu „Hr-vatski Radnilt".
Nove skladbe. Željno smo pričakovali, da se oglasi po dolgem odmoru kak nov glasbenik ter z novimi skladbami napolni vrzelj v arhivih slov. pev. društev. Oglasil se je te dni. Jako podjetna knjigarna L. Schwentner ja v Brežicah ob Savi pošilja med svet L zvezek čisto novih skladb Frana Korun-a. Cena skladb (2 gld.), se bode marsikomu morda zdela previsoka, a lična vnanjost. zvezka, fini, trdni papir ter okusni tisk in, kar je dika vsega dela, jako pravilna harmonizacija na podlagi kontrapunkta i. t. d., vse to dokazuje, da cena ni pretirana. Zvezek obseza 14 pesem. Tu so moški zbori s spremlje-vanjern glasovira, moški čveterospevi ter sanjo-spevi s spremijevanjem glasovira, dalje mešani zbori ter ženski samospevi s spremljevanjem glasovira in dva lirična komada za glasovir. Zbirka bode jako osrečila slovenska pevska društva, kakor tudi posameznike. Prva pesem „Mi vstajamo" za moški zbor, 8. „Slovan na dan" za mešani zbor in 14. „Slovenska pesem" za mešani zbor, imajo tudi orkestralno spremlje-vanje. Ne da bi hotel dovršenim skladbam jemati veljavo, dovoljujem si napisati nekoliko
opomb. Pri 1. pesmi „Mi vstajamo" bi se mi zdelo umestneje kontrapunktistično postopanje pravilno nastopajočih glasov mesto navzdol, navzgor, glede na besede ,.Mi vstajamo" i. t. d. Visoki „h“ v 1. tenorju nastopa v skladbah prevečkrat, ako pomislimo mali obseg naših prvih tenoristov, sosebno na deželi. — Moški zbor s čveterospevom „Čolničku“ je jako nežna ter prikupljiva skladba, tudi ni težavna v izvajanju. V 27. taktu manjka terce. Da pride v prvem tenorju visoki „h“ do veljave, naj bi se že pri 28. taktu ritardiralo isto, mislim tudi dalje pri 45. taktu. Ljubko se predava moški čveterospev „V svet!" V 19. taktu je postopanje 1. basa iz gis na g pretrdo. V moškem čvetero-spevu „Lepo hvalo!" je jasno izražen nasmeh deklice tujcu. Jako mogočno doni 8. pesem „Slovan, na dan!" za mešani - zbor s spremljevanjem glasovira ali orkestra. Čilo odmeva tudi št. 14., „Slovanska pesem". Značaj jej je isti kakor 8. pesmi. Ostale pesmice za ženski glas s spremljevanjem glasovira služijo izborno za domače zabave. Kar se tiče nekaterih malenkostnih pogreškov glede harmonizacije, jih nikakor ni šteti na rovaš nevednosti skladateljevi, ampak vrinile so se morda vsled hitre pisave. Mislim tu namreč neke paralelne oktave, ki se pa jako malo čutijo; toraj je to neznatna hiba. Gotovo bi pa bolj bilo ustreženo slov. pevcem, ko bi se bil g. skladatelj bolj oziral na moške, nego na mešane zbore. Do oela uverjen, da te kratke malenkostne opazke nikakor ne bodo g. skladatelja razsrdile, mi je dolžnost, to novo muzikalno delo kar najtopleje priporočati vsem pevskim društvom in zavednim Slovencem sploh. Naj bi vže vender dela slovenskih skladateljev našla pot v domače kroge, da se odstrani nekoliko tuje blago. Želeti bi bilo, da bi se knji garna Sclnventner jeva pri svojih založbah ozirala bolj na vokalno godbo, ki se povsod lahko proizaja.	A,—
Ilustrovani narodni koledar za 1. 1898., uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld, broširanemu 70 kr., s pošto 10 kr. več. Poleg navadne kole-darjeve vsebine dobimo v zabavnem delu lepo vrsto prav dobrih sestavkov. Opisani so možje: Jeran, Miklošič, Robič, Kersnik in ljubljanski škof Tomaž Hren. Ti životopisi imajo stalno vrednost. Dodejana sta še spisa: O osmanski državi in važni dogodki v 1. 1897. Med spise je vpletenih nekoliko krasnih podob. O tem desetem Hribarjevem koledarju, kije posvečen cesarskemu
jubileju, lahko rečemo, da še prekaša prejšnje zvezke po elegantnosti in vsebini, ter se sam že dosti priporoča.
Razne stvari.
Sterneckovim naslednikom je imenovan viceadmiral baron Herman Friderik pl. Spaun.
Badeni krampuse so prodajali pred praznikom sv. Miklavža na Dunaju. .Parkeljni so imeli poteze Badenijeve. Kakor se vidi Nemci res mislijo, da jih bo krampus vzel.
Sestanek avstro-ogerskih slovanskih časnikarjev nameravajo prirediti bratje Čehi prihodnje leto. Sestanek bi bil velike važnosti. Naj postane lepa misel istina!
Hudi viharji. Po vsi Angleški in Belgiji besne hudi orkani, ki podirajo poslopja in gozdove. V Angliji so stopile nekatere vode iz svojih strug in napravile velikanske škode. Na pobrežju v Norfolku se je potopilo sedem ladij z vsem moštvom, tudi na jorkširski meji je ponesrečilo mnogo ladij.
Nesreče na morju. Od dne 17. pa do 24. novembra t. 1. se je pripetilo 42 nesreč na morju. Ponesrečilo je 29 jadrnic in 13 parobrodov. A od novega leta sem je ponesrečilo 819 jadrnic in 534 parnikov.
Dunajski slovanski akademiki so poslali prof. Balzerju skupno adreso, v kateri ga zahvaljuje na krepkem zagovoru slovanske kulture proti Momsennu. Sprožila se je misel meseca ja-nuvarija prirediti komers vseh slovanskih dijaških društev na Dunaju.
Advokatje ne dobe posebne uradne noše, katero je nameravalo ministerstvo upeljati. Bojč se talarja in bareta!
Pomiloščenje. Ogerski bankir Žid Berger je bil zaradi groznih sleparstev obsojen na jedno leto in 40.000 gld. globe. Potegnili so se zanj Židje in čez tri tedne so ga pomilostili in izpustili iz ječe.
27 obsojencev na smrt! Radi pobojev in nemirov v Sjeničaku na Hrvatskem je predlagal drž. pravnik, naj se obsodi 27 kmetov na smrt, 4 v ječo, 1 naj se oprosti, proti jednemu naj se preiskava nadaljuje.
Crna jugoslovanska lista, ki pospešujeta slovansko neslogo, sta v prvi vrsti. „Balkanska Konfederacija" in „Uskok“. Prvi se protivi vplivu Rusije na Balkanu, drugi hujska Srbe proti Bolgarom.
Učiteljicam in učiteljem je francoska vlada prepovedala kolesariti.
-T3
O
h
O.
‘S
h
O
Qi
M
®
OJ
O
Andr. Druškovič,
36 (47-46) trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvarijč FS* Poštena postrežba,
f
CD
l
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo S
bogato zalogo i
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d. S
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanem
s <«-«> J. Soklič, *
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
Čameraik
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del
ter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov.
11 (52— 46)	Postavlja	strelovode
in prevzema tudi posamezna dela te stroke.   Cene nizke. ———
Odgovorni uradnik • S vit osla v Rceskvat, Izdajatelj: Konsocoti .Slovenskega Usta*. Tisek J glasnikovih naslednikov v Ljubljani.