Slomškova sirotišnica v Slovenski Bistrici. »Ljubi moji otročiči, vaša sestrica naj bom! Nimam ateja in ne mame in ne vem, kje dom je moj.« Tako je pel naš veliki Slomšek, ko je gledal bedo nešteto zapuščenih sirot. Kako bi tožil šele, ko bi videl, kako je povečala kruta svetovna vojna to žalostno število. Gotovo je skrb za te obžalovanja vredne revčke, ki so često izpostavljeni duševni in telesni pogubi, ena izmed najplemenitejših dobrih del. Ker pa do sedaj obstoječa zavetišča ne zadoščajo, se na merava graditi v Slov. Bistrici nova Slomškova sirotišnica, kjer se bodo otroci preskrbeli z vsem potrebnim. Radi pomanjkanja denarnih sred- stev se priredi loterija, koje čisti do< biček je namenjen gradbi te stavbe. Zaupno trkamo na usmiljena srca, ker vemo, da bote rade volje podpirali to podjetje s tem, da bote pridno kupovali srečke. — Sv. Peter, dne: 21. novembra 1928. Šolske sestre v, Sv. Petru pri Mariboru. Mariborska porota. Za zimsko porotno zasedanje v Mariboru so raz-f pisani sledeči slučaji: dne 10. decembra proti Rihardu Šobi radi umora, Ivanu Štrafeli radi uboja, Jos. Strmšeku radi uboja; dne 11. decembra proti Mihaelu Novaku radi tatvine, proti Francu Krušniku radi uboja, Ani Brumnovi radi požiga; dne 12. decembra proti Štefanu in Neži Horvatovi radi požiga ter Marku Weiss radi poneverbe. Požar v grabi pri Kamsici. V petek, dne 23. novembra in sicer v noči je izbruhnil nenadoma požar na posestvu mariborskega posestnika in lesnega trgovca Josipa Felberja v takozvani Kamniški grabi. Zgorel je del senika in strehe. Škoda znaša 4 tisoč Din. Le požrtvovalni pomoči mariborske in kamniške požarne brambe se je zahvaliti, da je bil požar omejen, ker sicer bi bil upepelil vsa poslopja. Požari v Kamniški grabi se zadnji čas zopet ponavljajo in radi tega vsi upravičeno sumijo, da podtika ogenj zlobna roka. Prvo smukanje v letošnji zimi na Pohorju. Zadnjo deževno in precej hladno soboto je padlo po višjih pohorskih hribih 30 cm na debelo snega. Snežna odeja je bila tako ugodna, da so se lahko izletniki k Ruški koči v nedeljo, dne 25. novembra — smukali. Nedeljsko smukanjc je bilo po pohorskih hribih v letošnjem zim skem času prvo. BIVŠI UREDNIE MARIBORSKESA LISTA »STBAŽA« OD FAŠISTOV ARETIRAN! Čitateljem in naročnikom nekdanjega mariborskega lista »Straža« je gotovo še v živem spominu njegov predvojni urednik Polde Kemperle. V težkem medvojnem času je vodil znano čevljarsko zadrugo iz Mirne na Goriškcm, ki se je bila presclila med vojno v Mozirje. Po sklenjencm miru se je preselil Kemperle. v svojo domovino, kjer je prevzel kot iskren rodoljub uredništvo krščanskega lista »Goriška Straža«. Že v zadnji šte vilki »Gospodarja« smo poročali, da so italijanski fašisti zatrli ta zadnji slovenski list na Goriškem in vtaknili tudi njegovega po celem Slovenskem Štajerskem znanega urednika Kemperla brez vsakega najmanjšega vzroka pod ključ. Aretacija gospoda Kemperla se je doigrala po poročilih italijanskega časopisja tako-le: V pondeljek, dne 19. novembra, so pri, jatelji iz Bovca povabili urednika ustavljene »Goriške Straže« gospoda Leopolda Kemperla v avtomobil, da se z njimi pelje na sprehod. Avtomobilu je sledila politična policija goriških fašistov. Pri Sv. Luciji je družba pustila avto v neki gostilni in šla obiskat znance. Fašisti so raed tem obstopili avtomobil in čakali, da se družba vrne. Ko se je gospod Kemperle vrnil, so ga takoj aretirali, češ, da se nahaja v avtomobilu 12.000 patron. Ta poročila fašističnega tiska v celoti potrjujejo, da je zadeva vprizorjena po navodilih iz Rima in da so patroni podtaknjeni, da bi se proti časnikarju Kemperlu moglo postopati. Radi podtaknjenih patronov se bo moral neustrašeni rodoljub Kemperle zagovarjati pred izrednim sodiščem v Rimu, ki bo sodilo to zadnjo Blovensko časnikarsko žrtev fašističnega nasilja po zakonu o zaščiti države. Uboj. V nedeljo, dne 25. t. m., se je zgodil v Zgornji Pristavi -fara Sv.Vid pri Ptuju) žalosten dogodek. Med mirne fante, ki so se pri kozarcu vina dobro imeli, je pridivjal znani raz grajač Alojzij Sirovnik in najpoprej krčmarju grozil z velikim kuhinjskim nožem. Nato je planil v sobo med goste in nož zasadil v srce do'bremu fantu Mihu Maleku iz Lancove vasi. Fant je bil pri priči mrtev, saj je divjak prerezal srčno žilo in v srce napravil cel centimeter široko rano. Širovnika so orožniki odpeljali v zapor. Vsa okolica žaluje za dobrim fantom in se zgraža nad divjim zločinom. Kdo je tega zločina v prvi vrsti kriv? Preveč gostiln, preveč pijače, preveč veselic. Gostilne ne poznajo nobene policijske ure, tako da v naši okolici cele noči divjajo pijani mladeniči in kretijo trudnemu kmetu zaželjeni počitek. Najhuje je pa ob nedeljah; ni veliko manjkalo, da tudi v Šv. Vidii ni prišllo do poboja to nedeljo. Fantje, iztreznite se! Dobri Miha, počivaj v miru! Carkveni rop. V tabernakelj župnjske cerkve na Teharjih je vlomil doslej neznani cerkveni ropar in odneael dragocehejše dele monštrance in en ciborij. Teška avtomobilska nesreča. Tovarnar usnja v Slovenjgradcu Štefan Savec in. njegova žena sta se peljala v pondeljek, dne 26. t. m., v Guštanj na sejem. Na avtomobilu sta imela usnje in je šofiral gospod Savec sara. Iz nepojasnjenega vzroka se je avtomobil prevrnil in oba smrtno nevarno poškodoval. Sreea v nesreči. V torek, dne 20. t. m., zvečer se je vračala sodna komisija z avtomobilom g.Viranta s službenega ogleda v Celje. Avtomobil, ki ga je vodil gospod Virant sam, je zadel pri Petrovčah v tovorni vlak, ker se na železniškem prehodu ne nahaja nobena zapornica. Sreča v nesreči je bila, da se vlak ni premikal, ker bi se v tem primeru avtomobil popolnoma razbil in bi nesreča najbrže ne končala brez smrtnih žrtev. Smrtna nesreča trboveljskega rndarja. V noči od petka, 23. nov., na soboto, dne 24. novembra, je smrtno ponesrečil trboveljski rudar Jožef Kolarič, ki je bil zaposlen pri premogovniku že 30 let. Nesreča se je zgodila na dnevnem kopu Dobrna,' kjer odstranjujejo vrhno plast zemlje, da bodo prišli do premoga. Na enem od hfutariav ia hil zanoslen stroinik. Jo- žef Kolarič. V noči od petka na soboto, ko je Kolarič imel delo, se j~ naenkrat vsula nanj ogromna plast zemlje, pomešana s kamenjem. Kolarič se je hotel še pravočasno umakniti z bagerjem, vendar pa je bilo že prepozno. Skočil je pod steno, katero pa je plaz prebil, ter med vozilne želczne droge. Popolnoma zgnečenega so ga prepeljali z rešilnim avtom v holnišnico, toda tam je zdravnik zamogel ugotoviti le smrt. Pokojni Kolarič zapušča ženo s štirimi, že deloma preskrbljenimi otroci. Za en tir pojačena proga Zidanimost—Zagreb. Začetkom decembra bodo začeli graditi na progi Zidanimost—Zagreb še en tir poleg starega. Kmalu bomo imeli od Maribora do Beograda dvotirno železnico. — Zgraditev dvojnega tira po Sloveniji je zasluga Jugoslovanskega kluba in naše SLS. Ne puščajte oiTok samih! Iz Prekmurja nam poročajo ta-le pretresljiv slučaj: V Selu so se igračkali otroci s sežiganjem suhega dračja in veseljačili krog ognja. Ko je dogorel plamen so ostavili deca gorečo žerjavico in se odpravili vsak na svoj dom. Samevajoči žerjavici se je približala komaj triletna hčerkica nekega posestnika. Otrok je začel pobrskavati po žerjavici in pri tem nevarnem poslu se mu je vnela obleka. Naenkrat je bilo sirotle v plamenih in začelo vpiti na pomoč. Klicev ni slišal nikdo in dekletce je vzplamtelo v živo bakljo. Vsa opečena je padla v omedlevico in se zgrudila. Našli so otroka v groznih opeklinah, za katerimi je izdahnil dva dni po nesreči. Smrtna žrtev našega vojnega lefal stva. V Mostarju se je v cetrtek, dne 22. novembra, pripetila letalska nesreča. Gledalci so opazili, kako se letalo v zraku prekucuje in ugotovili, da se je pokvaril motor in da se pilot trudi, da ne bi letalo padlo na mesto. Letalo je pričelo padati v smrtonosnih kolobarjih. Ljudje so bežali z ulic in se skrivali, vedoč, da bi letalo lahko koga ubilo. Kljub vsemu pa je mogel pilot še nekoliko obvladati letalo in se mu je končno posrečilo pri stati zunaj mesta na nekem špftrtnem igrišču. Tu se je letalo razbilo. Izpod letala so potegnili narednikapilota Rado Dejanoviča, ki je dobil hude notranje poškodbe. Poleg njega je ležal nezavesten njegov spremljevalec Vasa Avdanovič, kfse je pa kmalu osvestil. Umrla — predno je dosegla leto — 100. V Bački v vasi Žabalj je umrla starka Rozalija Haršany, ki je bila stara 99 lat. Rajna je umrla kot vdova vaškega pastirja, je imela 13 o- trok, od katerih je ostala pri življc nju le še 601etna hčerka Mara. Velika železniška nesreča. Na čehoslovaški železniški progi Praga— Znojm je trčil v četrtek, dne 22. nov. na postaji Linburg brzovlak ob tovornega. Obe lokomotivi in več vagonov brzovlaka je bilo močno poškodovanih. Železniška nesreča je zahte vala: 3 mrtve, 8 težko in 20 lažje ranjenih oseb. Telefonska zveza med čehoslova§ko in Ameriko. Novo telefonsko zve zo med Prago in New-Yorkom so otvorili v soboto, dne 24. nov. Svetovne vremenske nesreče. Iz Čikage v Združenih državah Severne Amerike poročajo, da je ogromna reka Mississippi narasla in poplavila neizmerne obsege najbolj rodovitne zemlje. Škodo vsled poplave, ki je zahtevala^ 18 smrtnih človeških žrtev, cenijo na 50 milijonov dolarjev. — V soboto, dne 24. novembra, je raz sajal nad Angleško zopet silovit vihar z neurjem. V razburkanem morskem valovju je utonilo več manjših ladij, večje so morale ostati na odprtem morju, ker niso mogle pristati v pristaniščih radi silovitosti viharja. — Istočasno kakor na Angleškem je divjal vihar tudi nad Severnim morjem in po Atlantskem oceanu. V znani nemški luki Hamburg pogrešajo 10 ribiških bark in 22 oseb. Na znanih Filipinskih otokih je uničil vihar v soboto več hiš. Redka pokorščina. Dne 25. nov. je ponesrečil v Severnem morju šved ski parnik »Gorn«. Na obupne klice potapljajoče se ladje je prihitel ponesrečenim na pomoč holandski rešilni čoln. Kapitan valovom prepuščene ladje ni hotel v rešilni čoln in je prepovedal moštvu in ladijski posadki, da bi si otela življenje. Vsi pomorščaki so se pokorili zapovedi kapitana, le eden od matrozov je skočil v čoln in se rešil s potniki, kapitan in ostalo moštvo je utonilo z ladjo. Kolumbova ladja. V prvih dneh prihodnjega leta spustijo v Cadixu na Španskem v morje karavelo (brzojadrnico), ki bo zgrajena natančno po Kolumbovi karaveli »Santa Maria«, s katero je leta 1492 odkril Ame riko. Ladja bo natančno tako velika ter bo imela enake vrvi in jadra. Število in razvrstitev posadke, njena ob orožba in obleka bo enaka kakor na Kolumbovi jadrnici. Na krovu se bo vršil slavnosten obed španskemu kralju na čast; v ta namen izdelujejo sedaj zgodovinsko namizno posodje in orodje. Pri ladijskih manšvrih bodo uporabljali srednjeveško poveljevanje. Kralja bodo sprejeli po zgo- ii>vinskih običajih. Karavela je namenjena za razstavo v Sevilli. Žival, ki je tehtala 10.900 kg. Ame- rikanski raziskovalec Andrevvs je iz- sledil v azijski puščavi Gobi okostje >gromnega sesalca. Kakor kažejo ko <5ti, je bila bogzna kedaj živeča žival dolga 7 in pol m, 5.20 m visoka in le amo vrat je bil ražpotegnjen na dol \no 3.60 m. Živalski orjak je moral htati 10 tisoč kg.